A.ker je bilo z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2015/684 Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2015/684 z dne 24. aprila 2015 o odobritvi dajanja na trg gensko spremenjene koruze NK603 (MON-ØØ6Ø3-6) in podaljšanju odobritve obstoječih proizvodov iz koruze NK603 (MON-ØØ6Ø3-6) v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 112, 30.4.2015, str. 6, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec_impl/2015/684/oj). odobreno dajanje na trg živil in krme, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo NK603, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni (v nadaljnjem besedilu: gensko spremenjena koruza); Področje uporabe navedene odobritve zajema tudi dajanje na trg proizvodov, ki niso živila in krma ter vsebujejo gensko spremenjeno koruzo NK603 ali so iz nje sestavljeni, za enako uporabo kot katera koli druga koruza, razen za gojenje.

B.ker je Družba Bayer Agriculture BV s sedežem v Belgiji 11. marca 2024 v imenu družbe Bayer CropScience LP s sedežem v Združenih državah Amerike v skladu s členoma 11 in 23 Uredbe (ES) št. 1829/2003 pri Komisiji vložila vlogo za obnovitev navedene odobritve;

C.ker je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) 20. junija 2025 v skladu s členoma 6 in 18 Uredbe (ES) št. 1829/2003 sprejela pozitivno mnenje, v katerem je ugotovila, da vloga za obnovitev odobritve ne vsebuje dokazov o novih nevarnostih, spremenjeni izpostavljenosti ali znanstvenih negotovostih, na podlagi katerih bi pri oceni tveganja gensko spremenjene koruze prišla do drugačnih zaključkov kot pri izvirni oceni leta 2009 Odbor EFSA za GSO, 2009. Znanstveno mnenje odbora o gensko spremenjenih organizmih o vlogi (EFSA-GMO-NL-2005-22 in EFSA-GMO-RX-NK603) za dajanje na trg na glifosat odporne gensko spremenjene koruze NK603 za gojenje, uporabo v živilih in krmi ter uvoz in predelavo ter za obnovitev odobritve koruze NK603 kot obstoječega proizvoda. EFSA Journal, 7(6), 1137. https://doi.org/10.2903/j.efsa.2009.1137.; ker v teh mnenjih ni bilo obravnavanih več širših okoljskih, socialno-ekonomskih in kumulativnih učinkov, za katere agencija EFSA meni, da ne spadajo v njeno pristojnost;

D.ker je bila gensko spremenjena koruza razvita zato, da je odporna na glifosat;

E.ker ocene tveganja, ki jih je izvedla agencija EFSA, niso vključevale dolgoročnih toksikoloških študij ali podrobne analize kumulativnih in kombiniranih učinkov, vključno z morebitnimi medsebojnimi vplivi z ostanki pesticidov, ki se običajno uporabljajo pri gojenju koruze;

F.ker je bila velika večina gensko spremenjenih kmetijskih rastlin, vključno z gensko spremenjeno koruzo, gensko spremenjena tako, da so odporne proti enemu ali več komplementarnim herbicidom, ki se lahko uporabljajo skozi ves čas gojenja teh rastlin, ne da bi te odmrle, kot bi se zgodilo s kmetijskimi rastlinami, ki niso odporne proti herbicidom; ker je iz številnih študij razvidno, da se pri gojenju gensko spremenjenih kmetijskih rastlin, odpornih proti herbicidom, uporabi več komplementarnih herbicidov, zlasti zaradi pojavljanja plevelov, odpornih proti herbicidom Gl. na primer Bonny, S.: Genetically Modified Herbicide-Tolerant Crops, Weeds, and Herbicides: Overview and Impact (Gensko modificirani pridelki, odporni na herbicide, plevel in herbicidi: pregled in učinek), Environmental Management, januar 2016, 57(1), str. 31–48, https://doi.org/10.1007/s00267-015-0589-7 in Benbrook, C. M., Impacts of genetically engineered crops on pesticide use in the U.S. - the first sixteen years (Vplivi gensko spremenjenih pridelkov na uporabo pesticidov v ZDA – prvih šestnajst let), Environmental Sciences Europe; 28. september 2012, zvezek 24(1), https://doi.org/10.1186/2190-4715-24-24.;

G.ker gensko spremenjene kmetijske rastline, odporne proti herbicidom, kmete vežejo na sistem za zatiranje plevela, ki je v veliki meri ali celo povsem odvisen od herbicidov, in sicer tako, da se kmetom zaračuna premija za gensko spremenjena semena, kar se jim splača samo, če uporabljajo tudi komplementarne herbicide; ker bo večja odvisnost od komplementarnih herbicidov na kmetijah, ki gojijo gensko spremenjeno koruzo, pospešila nastajanje in širjenje plevela, odpornega proti tem herbicidom, to pa bo sprožilo potrebo po še večji stalni uporabi herbicidov, kar vodi v začarani krog; ker bodo škodljivi učinki pretirane odvisnosti od herbicidov poslabšali zdravje tal, kakovost vode ter nadzemno in podzemno biotsko raznovrstnost, ta odvisnost pa bo privedla tudi do večje izpostavljenosti ljudi in živali herbicidom, po možnosti tudi zaradi povečanih količin njihovih ostankov na živilih in krmi Glej na primer:https://doi.org/10.1002/ps.8105,https://doi.org/10.1016/j.geoforum.2009.03.009.;

H.ker še vedno obstajajo resni pomisleki glede rakotvornosti glifosata; ker je agencija EFSA novembra 2015 sklenila, da glifosat verjetno ni rakotvoren, Evropska agencija za kemikalije pa je marca 2017 sklenila, da njegova razvrstitev med rakotvorne snovi ni utemeljena; ker je po drugi strani Mednarodna agencija za raziskave raka, specializirana agencija Svetovne zdravstvene organizacije, leta 2015 glifosat razvrstila med snovi, ki verjetno povzročajo raka pri ljudeh; ker več najnovejših strokovno pregledanih znanstvenih študij potrjuje rakotvornost glifosata Glej na primer:https://doi.org/10.1016/j.mrrev.2019.02.001,https://doi.org/10.1093/ije/dyz017,https://doi.org/10.1371/journal.pone.0219610 inhttps://doi.org/10.1186/s13045-019-0767-9.;

I.ker tveganje za prenos genov s koruze na sorodne divje vrste, kot je teozint, o katerem poročajo v Španiji in Franciji, vzbuja zaskrbljenost zaradi obstojnosti transgenov in vplivov na okolje;

J.ker neodvisno spremljanje in nadzor morebitnih škodljivih učinkov na biotsko raznovrstnost, zdravje tal, opraševalce in neciljne organizme še vedno nista dovolj zagotovljena;

K.ker bi se moralo previdnostno načelo, ki je zapisano v členu 191 Pogodbe o delovanju Evropske unije, uporabljati v primerih znanstvene negotovosti;

L.ker se v Uredbi (ES) št. 1829/2003 zahteva, da gensko spremenjena živila in krma ne smejo škodljivo učinkovati na zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje;

M.ker obnovitev odobritve gensko spremenjene koruze s strani Unije ne bi bila v skladu z mednarodnimi zavezami o zmanjšanju uporabe pesticidov Decembra 2022 je bil na 15. konferenci pogodbenic Konvencije Združenih narodov o biološki raznovrstnosti dosežen dogovor o svetovnem okviru za biotsko raznovrstnost, ki vključuje globalni cilj zmanjšanja tveganja pesticidov za vsaj 50 % do leta 2030 (glej: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_22_7834)., saj so ravno v državah, v katerih gojijo gensko spremenjene poljščine, odporne proti herbicidom, ljudje in okolje bolj izpostavljeni glifosatu, dikambi in glufosinatu, pa tudi potencialno resnim zdravstvenim posledicam;

N.ker bi izvedbeni sklep Komisije še naprej omogočal uvoz proizvodov v Unijo, ki ne izpolnjujejo standardov, ki jih upoštevajo kmetje Unije, kar bi jih postavilo v slabši konkurenčni položaj;

O.ker je Komisija v sklepih strateškega dialoga o prihodnosti kmetijstva v EU https://commission.europa.eu/strategy-and-policy/priorities-2019-2024/european-green-deal/agriculture-and-green-deal/strategic-dialogue-future-eu-agriculture_sl. pozvana, naj ponovno oceni svoj pristop v zvezi z dostopom do trga za uvoz in izvoz agroživilskih proizvodov, saj razlike v standardih Unije in njenih trgovinskih partnerjev pomenijo velik izziv; ker so bili pravičnejši trgovinski odnosi na svetovni ravni, skladni s cilji za zdravo okolje, ena od glavnih zahtev kmetov na protestih v letih 2023 in 2024;

P.ker je Parlament večkrat poudaril, da Komisija ne bi smela odobriti gensko spremenjenih organizmov v primerih, ko države članice v Stalnem odboru za rastline, živali, hrano in krmo ali odboru za pritožbe ne dosežejo kvalificirane večine, da bi odpravili vztrajni demokratični primanjkljaj;

Q.ker je Komisija sama priznala demokratični primanjkljaj, odsotnost podpore držav članic in nasprotovanje Parlamenta, a vseeno še naprej sprejema odobritve za gensko spremenjene organizme;

R.ker pristop „eno zdravje“ zahteva, da se pri ocenjevanju dolgoročne trajnosti in varnosti gensko spremenjenih organizmov upošteva medsebojna odvisnost zdravja ljudi, živali, rastlin in okolja;