A.ker lahko državljani EU z evropsko državljansko pobudo državljani pozovejo Komisijo, naj predlaga novo zakonodajo; ker mora Komisija, kadar evropska državljanska pobuda zbere vsaj milijon podpisov, v šestih mesecih po njeni potrditvi navesti, katere ukrepe namerava sprejeti v odziv nanjo;

B.ker je pobuda Moj glas, moja izbira državljansko gibanje, ki združuje več kot 300 organizacij iz vse Evrope; ker gibanje poziva EU, naj zagotovi varen in dostopen splav za vse, in zahteva, naj EU sprejme zakonodajo, s katero bi vzpostavila finančni mehanizem za pomoč državam članicam, ki bi se mu prostovoljno pridružile, da bi se zagotovila varna oskrba v zvezi s splavom vsem, ki nimajo dostopa do nje;

C.ker je Komisija v Sklepu (EU) 2024/1158 o prijavi te evropske državljanske pobude navedla, da samo dejstvo zagotavljanja finančne podpore tovrstnim zdravstvenim storitvam ne bi pomenilo neposrednega in ciljno usmerjenega poseganja v pristojnosti držav članic glede opredelitve njihove zdravstvene politike in organizacije zdravstvenih storitev;

D.ker je dostop do spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic, vključno z varno in zakonito oskrbo v zvezi s splavom, temeljna pravica; ker se s prepovedanim dostopom do reproduktivne oskrbe potreba po oskrbi v zvezi s splavom ne zmanjša, temveč se celo poveča izvajanje nevarnega splava, ki negativno vpliva na plodnost in umrljivost žensk in deklet, ali pa so pacientke prisiljene iti v tujino, da pridobijo zakonito oskrbo v zvezi s splavom;

E.ker mora biti posameznicam zajamčena možnost uveljavljati svojo reproduktivno avtonomijo, vključno s pravico do svobodnega in odgovornega odločanja o tem, ali, kdaj in kako bodo imele otroke, če želimo v Evropi doseči enakost spolov in polno uživanje človekovih pravic za vse; ker je treba v celoti spoštovati in zagotavljati pravico do telesne nedotakljivosti in avtonomije;

F.ker Odbor OZN za odpravo diskriminacije žensk navaja, da pravica žensk do zdravja zajema tudi njihove spolne in reproduktivne pravice, v svojem splošnem priporočilu št. 35 pa je navedel, da gre pri kršitvah spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic žensk, kot so prisilna sterilizacija, prisilni splav, prisilna nosečnost, kriminalizacija splava, odrekanje varnega splava ali oskrbe po splavu ali odlašanje z njima, prisilno nadaljevanje nosečnosti ter zloraba in slabo ravnanje z ženskami in dekleti, ki iščejo informacije, blago in storitve s področja spolnega in reproduktivnega zdravja, za oblike nasilja na podlagi spola, ki lahko glede na okoliščine pomenijo mučenje ali okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje; ker odbor poziva države, naj razveljavijo zakone, ki kriminalizirajo splav; ker Svetovna zdravstvena organizacija in mednarodni organi za človekove pravice pozivajo države, naj legalizirajo splav na zahtevo in odpravijo nepotrebne in škodljive ovire, ki odlagajo ali preprečujejo pravočasen dostop do oskrbe v zvezi s splavom;

G.ker so spolno in reproduktivno zdravje in pravice vključeni v cilje trajnostnega razvoja OZN, in sicer v cilj 3.7 o zagotavljanju splošnega dostopa do storitev spolnega in reproduktivnega zdravstvenega varstva ter v cilj 5.6 o zagotavljanju splošnega dostopa do spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic;

H.ker je zagotavljanje spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic bistveno za varstvo človekovega dostojanstva in je neločljivo povezano z bojem proti spolnemu nasilju in nasilju na podlagi spola ter uresničevanjem enakosti spolov in podpiranjem drugih človekovih pravic, kot so pravice do življenja, zdravja, zasebnosti, osebne varnosti, nediskriminacije, enakosti pred zakonom ter prepovedi mučenja in drugega krutega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja;

I.ker onemogočen dostop do splošno dostopnega, varnega in zakonitega splava neposredno omejuje pravice žensk, vključno z njihovo pravico do samoodločbe, telesne in duševne celovitosti, zdravja, izobraževanja in dela; ker se z omejevanjem teh pravic ženske skrči zgolj na njihovo reproduktivno vlogo in s tem ustvarja diskriminacija na podlagi spola;

J.ker je več držav članic EU sprejelo pomembne zakonodajne ukrepe za izboljšanje dostopa do splava, ko so odpravile škodljive postopkovne in regulativne ovire ter kazenske sankcije; ker dve državi članici še vedno ne dovoljujeta splava na zahtevo, osem jih ima obvezno čakalno dobo, več držav članic pa bodisi ne povrne ali subvencionira stroškov splava bodisi jih krije le v omejenem obsegu; ker enajst držav v Evropi ne izvaja medikamentoznega (tj. nekirurškega) splava, le pet držav pa omogoča oskrbo v zvezi s splavom prek telemedicine; ker se časovna omejitev za splav na zahtevo v Evropi precej razlikuje, in sicer od 10 pa do 24 tednov;

K.ker nekatere države članice še vedno ohranjajo regresivne ovire za dostop do splava, na primer obvezno svetovanje, možnost, da zdravstveni delavci zavrnejo zagotovitev oskrbe v zvezi s splavom, obvezen ultrazvočni pregled, nezagotavljanje finančnega kritja, obvezno pridobitev dovoljenja tretjih strani, omejitve glede razlogov za oskrbo v zvezi s splavom in glede metod splava; ker so nekatere države članice v zadnjem času celo uvedle tovrstne ovire;

L.ker podatki kažejo, da se večina splavov izvede v prvem trimesečju in da večina teh žensk že ima otroke, je poročena ali v dolgotrajnem razmerju ali je ob spočetju uporabljala kontracepcijo;

M.ker približno 20 milijonov žensk v Evropi Podatek temelji na številu žensk, ki živijo na Poljskem in Malti ter nimajo dostopa do splava zaradi restriktivnih zakonov v državi prebivališča in zaradi omejitev v drugih državah članicah EU. nima dostopa do varne in zakonite oskrbe v zvezi s splavom in je zato ogroženo njihovo zdravje; ker ta številka zajema tudi ženske, ki bežijo pred konflikti in vojnami, ter migrantke;

N.ker so mnoge ženske kljub obstoju pravil EU o čezmejnem zdravstvenem varstvu prisiljene prečkati mejo, da lahko opravijo splav v drugi državi EU, pri čemer pogosto naletijo na finančne, logistične in psihološke ovire;

O.ker mora Unija v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije določa, da upoštevati zahteve, povezane z varovanjem človekovega zdravja (člen 9) in lahko sprejme tudi spodbujevalne ukrepe za varovanje in izboljšanje zdravja ljudi (člen 168);

P.ker bi morale imeti vse ženske in dekleta enak dostop do zdravstvenih storitev brez diskriminacije, ne glede na to, kje prebivajo; ker se marginalizirane osebe in skupine, vključno s pripadniki rasnih, etničnih in verskih manjšin, migranti, ljudmi iz prikrajšanih socialno-ekonomskih okolij, ljudmi, ki živijo na podeželju, invalidi, LGBTQI+ osebami in žrtvami nasilja, pri dostopu do zdravstvenega varstva pogosto srečujejo z dodatnimi ovirami, presečno diskriminacijo in nasiljem;

Q.ker lahko zanosijo in rodijo samo biološke ženske;

R.ker v Evropi resnično obstajajo razlike v oskrbi v zvezi s splavom; ker morajo zdravstveni sistemi nekaterih držav članic zaradi tovrstnih omejitev že sprejemati pacientke za splav iz drugih držav članic, zato ta evropska državljanska pobuda predlaga finančno nadomestilo za te države članice;

S.ker nekatere ženske zaradi finančnih omejitev ne morejo na pot, da bi opravile splav;

T.ker veljavna zakonodaja EU ni ustrezna, da bi se odzvali na izzive čezmejne oskrbe v zvezi s splavom;