P10_TA(2026)0002„28. režim“: nov pravni okvir za inovativna podjetjaResolucija Evropskega parlamenta z dne 20. januarja 2026 s priporočili Komisiji o 28. režimu: nov pravni okvir za inovativna podjetja (2025/2079(INL))Evropski parlament,

–ob upoštevanju člena 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–ob upoštevanju členov 50 in 114(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) UL L 177, 4.7.2008, str. 6, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2008/593/oj.,

–ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah UL L 351, 20.12.2012, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2012/1215/oj.,

–ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES UL L 257, 28.8.2014, str. 73, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2014/910/oj.,

–ob upoštevanju Direktive 2009/102/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 na področju prava družb o družbah z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom UL L 258, 1.10.2009, str. 20, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2009/102/oj.,

–ob upoštevanju Direktive (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o določenih vidikih prava družb UL L 169, 30.6.2017, str. 46, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2017/1132/oj.,

–ob upoštevanju Direktive (EU) 2019/2121 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o spremembi Direktive (EU) 2017/1132 glede čezmejnih preoblikovanj, združitev in delitev UL L 321, 12.12.2019, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2019/2121/oj.,,

–ob upoštevanju Direktive (EU) 2025/25 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. decembra 2024 o spremembi direktiv 2009/102/ES in (EU) 2017/1132 glede nadaljnje razširitve in nadgradnje uporabe digitalnih orodij in postopkov na področju prava družb UL L, 2025/25, 10.1.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2025/25/oj.,

–ob upoštevanju Direktive Sveta 2001/86/ES z dne 8. oktobra 2001 o dopolnitvi Statuta evropske družbe glede udeležbe delavcev UL L 294, 10.11.2001, str. 22, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2001/86/oj.,

–ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. maja 2025 z naslovom „Strategija EU za zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi“,

–ob upoštevanju poročila Enrica Lette z dne 17. aprila 2024 z naslovom „Much more than a market“ (Veliko več kot trg),

–ob upoštevanju poročila Maria Draghija z dne 9. septembra 2024 z naslovom „The future of European competitiveness“ (Prihodnost evropske konkurenčnosti),

–ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–ob upoštevanju členov 47 in 55 Poslovnika,

–ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A10-0269/2025),

A.ker za podjetja v Uniji, zlasti mala in srednja podjetja (MSP), zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi, veljajo regulativni okviri, ki se med državami članicami precej razlikujejo; ker ti različni predpisi in s tem povezani stroški poslovanja v neznanih okoljih ovirajo vseevropsko financiranje in širitev gospodarskih družb;

B.ker je Komisija v sporočilu z naslovom „Strategija EU za zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi“ poudarila, da so inovativna podjetja zaradi razdrobljenosti in manjših obetov za rast finančna sredstva prisiljena iskati zunaj Evrope;

C.ker so v globalnem poslovnem okolju vse pogosteje potrebni prožnost, digitalizacija ter dostop do diverzificiranih trgov in naborov talentov, kar številnim gospodarskim družbam v Uniji povzroča precej težav zaradi regulativne zapletenosti in nedoslednih okvirov;

D.ker si mora Unija v skladu s členom 3(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) prizadevati za trajnostni razvoj Evrope, ki temelji na uravnoteženi gospodarski rasti in stabilnosti cen, za visoko konkurenčno socialno tržno gospodarstvo, usmerjeno v polno zaposlenost in socialni napredek, ter za visoko raven varstva in izboljšanje kakovosti okolja, pri čemer mora biti previdna, da bodo lahko gospodarske družbe konkurenčne pod enakimi pogoji;

E.ker bi lahko enoten evropski sistem korporacijskega prava učinkoviteje uresničili ne le s samostojnim zakonodajnim aktom Unije, temveč tudi z uvedbo sklopa pravil, ki bi se uporabljala skupaj z nacionalnim pravnim sistemom posameznih držav članic, ne da bi s temi pravili ustvarili dodatna upravna ali finančna bremena ali druge vrste ovir za razvoj podjetij, zlasti malih in srednjih;

F.ker je Unija že sprejela pravne okvire za evropsko delniško družbo, evropsko zadrugo in evropsko gospodarsko interesno združenje; ker pa te korporativne oblike niso primerne za zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi, če naj se jim omogoči učinkovitejše poslovanje na notranjem trgu;

G.ker bodo mala in srednja podjetja, zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi konkurenčna na svetovni ravni, privabljala naložbe, ustvarjala delovna mesta in prispevala k socialni koheziji v Uniji, če se jim bo s poenostavljenim in enotnim pravnim okvirom olajšal dostop do kapitala in talentov;

H.ker je treba evropskim in tujim vlagateljem zagotoviti jasnost in pravno varnost, tako da se jim omogoči čezmejno vlaganje na podlagi usklajenih pravil;

I.ker mala in srednja podjetja, zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi potrebujejo večji dostop do različnih oblik kapitala, čezmejno mobilnost, nadgradljivost, visoko usposobljene delavce, dostop do znanstvenih ugotovitev in izsledkov raziskav, tudi do podatkov, ter javnih naročil, zaščito pred „plenilskimi prevzemi“ in strategije za dolgoročne naložbe, da bodo uspešno poslovala na notranjem trgu;

J.ker imajo mala in srednja podjetja, zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi, med katerimi so številna socialna podjetja in gospodarske družbe, ki so jih ustanovili mladi ali novi podjetniki, ključno vlogo pri spodbujanju inovacij in ustvarjanju socialne kohezije ter pomembno prispevajo k trajnostni gospodarski rasti, a se pogosto srečujejo z večjimi izzivi pri dostopu do finančnih sredstev, mrež in specializirane podpore; ker se lahko s sodelovanjem z univerzami, raziskovalnimi inštituti in uradi za prenos tehnologije pospeši prehod iz laboratorija na trg, olajša dostop do strokovnega znanja in infrastrukture ter izboljša komercializacija izsledkov raziskav;

K.ker številna zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi v Uniji razvijajo prelomne tehnologije; ker taka zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi, še preden so zrela, pogosto prevzamejo tuja podjetja; ker ti prevzemi pogosto ne dosegajo pragov Unije za nadzor nad združitvami;

L.ker se mala in srednja podjetja, ki so osrednjega pomena za konkurenčnost Unije, zlasti družinska podjetja, srečujejo z izzivi pri nasledstvu; ker lahko modeli finančne udeležbe delavcev izboljšajo gospodarske obete za mala in srednja podjetja, zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi, spodbujajo talent ter zmanjšujejo vrzel pri nasledstvu, kadar podjetje ne more ostati v družini, s čimer podpirajo dolgoročno stabilnost in rast;

M.ker sta večja pravna varnost in predvidljivost za gospodarske družbe, ki poslujejo v več državah članicah, bistveni, da bi izboljšali položaj Unije kot vodilnega območja za podjetništvo, inovacije in trajnostni poslovni razvoj;

Splošna načela

1.pozdravlja zavezo Komisije, da bo predložila zakonodajni predlog o 28. pravnem režimu za gospodarske družbe;

2.poudarja, da morata biti tako vsebina kot oblika 28. režima ambiciozni; poudarja, da morajo za 28. režim veljati enaka pravila po vsej Uniji in da države članice v nacionalnem pravu ne bi smele ohraniti določb, ki se razlikujejo od določb iz zakonodajnega akta o 28. režimu, ali jih uvesti; meni, da je uredba najprimernejši ukrep za uvedbo 28. režima; se zaveda, da bi lahko isti cilj dosegli z direktivo o največji možni harmonizaciji; nasprotuje, da bi se kot pravna podlaga uporabil člen 352(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), saj je potrebno soglasje v Svetu, kar bi lahko precej upočasnilo sprejetje zakonodajnega akta o 28. režimu ter ogrozilo ambicije in usklajenost oblike gospodarske družbe, sprejete v okviru 28. režima; vztraja, naj se uporabi pravna podlaga, ki bo omogočala, da Svet zakonodajni akt o 28. režimu sprejme s kvalificirano večino; zato meni, da bo moral biti 28. režim morda sestavljen iz svežnja ločenih zakonodajnih predlogov; se zaveda, da sta ustrezna pravna podlaga za zadeve korporacijskega prava člena 50 in 114(1) PDEU; meni, da bi morala biti direktiva o 28. režimu direktiva o največji možni harmonizaciji, da bi dosegli cilje 28. režima;

3.je kritičen do tega, da bi za oblikovanje 28. režima uporabili okrepljeno sodelovanje iz člena 20 PEU in člena 329 PDEU; poudarja, da pri tem pristopu obstaja tveganje razdrobljenosti notranjega trga, kar je v nasprotju s procesom povezovanja Unije;

4.se zaveda, da je treba harmonizacijske ukrepe na področju prava gospodarskih družb na podlagi členov 50 in 114(1) PDEU prenesti v nacionalno pravo držav članic; meni, da je v tem primeru potrebna direktiva o največji možni harmonizaciji, ki bi morala vsebovati jasno opredeljen sklop glavnih zadev brez poseganja v delovno in socialno pravo, da bi bila pravila v vseh državah članicah enotna, ne da bi pri tem ustvarili dodatne upravne ali finančne ovire za podjetja;

5.meni, da je treba zaradi potrebne enotnosti, učinkovitosti, usklajenosti in pravne varnosti, h katerim pozivajo gospodarski subjekti, kot so mala in srednja podjetja, zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi, ki so inovativna na svetovni ravni, ter vlagatelji v sektor, sprejeti direktivo o največji možni harmonizaciji;

6.poziva Komisijo, naj v okviru svežnja 28. režima prouči prednosti usklajenega okvira, tudi pri vprašanjih glede obdavčitve, skupaj z dodano vrednostjo za zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi, da bi privabili mednarodne naložbe ter podpirali inovacije in rast v Uniji; poudarja, da bi morala Komisija olajšati usklajevanje in spodbujati dobro prakso, da bi zmanjšali ovire za čezmejno poslovanje, naložbe in privabljanje talenta;

7.meni, da je 28. režim strateški korak k še večji poglobitvi notranjega trga, kar veča evropsko povezovanje in konkurenčno moč;

8.ponovno poudarja, da bi morale gospodarske družbe, ki se prostovoljno pridružijo 28. režimu, spoštovati njegova pravila;

9.poudarja, da se mora odločitev gospodarske družbe o pridružitvi 28. režimu samodejno priznati v nacionalnih pravnih redih vseh 27 držav članic;

10.se zaveda tveganja, da bi lahko 28. režim omogočil izogibanje obvezni nacionalni zaščiti delavcev, njihovih predstavnikov in sindikatov ter drugih šibkejših strank; poudarja, da 28. režim v nobenem primeru ne sme postati sredstvo, s katerim bi ogrozili, zmanjšali, oslabili ali zaobšli že obstoječe ravni zaščite na ravni Unije ali nacionalni ravni; vztraja, naj se učinkoviti zaščitni ukrepi določijo z materialnopravnimi pravili, ki nudijo visoko raven zaščite, in s kolizijskimi pravili, ki zagotavljajo uporabo obveznih nacionalnih pravil;

11.meni, da je oblikovanje 28. režima temeljni pogoj za inovacije, konkurenčnost in rast ter da bi bilo treba predlog skupaj s povezanimi regulativnimi in izvršilnimi ukrepi čim prej sprejeti in začeti izvajati;

Pravni okvir 28. režima

12.meni, da bi moral 28. režim zadevati zlasti pravila prava gospodarskih družb in da bi sodelovanje v njem morali omogočiti le gospodarskim družbam z omejeno odgovornostjo, ki ne kotirajo na borzi; meni, da bi moral biti 28. režim sklop pravil, ki jih je treba vključiti v že obstoječe ali nove nacionalne oblike gospodarskih družb;

13.predlaga, da bi obliko gospodarske družbe, ki jo zajema 28. režim, poimenovali Societas Europea Unificata (S.EU – enotna evropska družba), pri čemer bi okrajšavo S.EU dodali k že obstoječim okrajšavam nacionalnih oblik gospodarskih družb;

14.poudarja, da 28. režim ne posega v delovno in socialno pravo Unije in držav članic, vključno s pravili o soodločanju delavcev, kot je opredeljeno v členu 2, točka (k), Direktive 2001/86/ES, in pravili o kolektivnih pogodbah, ki se uporabljajo v kraju zaposlitve; poudarja, da morajo za S.EU veljati ista pravila Unije in nacionalna pravila o insolventnosti in da ne smejo odstopati od pravil, ki delavcem podeljujejo prednostno varstvo v postopkih v primeru insolventnosti;

15.poudarja, da mora biti postopek ustanavljanja in registracije gospodarske družbe preprost in digitalen; poziva, naj bodo postopki manj zapleteni, postopek registracije za ustanovitev S.EU pa naj se digitalno zaključi v 48 urah, pri čemer naj se zagotovi pravna varnost; poziva, naj se obvezno vključijo digitalna orodja za spletno predložitev dokumentov gospodarske družbe in razkritje informacij v celotnem življenjskem ciklu S.EU ter naj se pri registraciji in vodenju te S.EU v celoti izvaja načelo „samo enkrat“; poziva, naj se omogočijo digitalni postopki, kot so digitalne seje skupščine in upravnega odbora;

16.poudarja, da bi bilo treba ustanovitev S.EU v celoti vključiti v pobudo za razvoj evropske podjetniške denarnice, s čimer bi lahko tudi racionalizirali in poenostavili spletno identifikacijo in avtentikacijo ter upravljanje bistvenih dokumentov gospodarske družbe ter tako zagotovili nemoteno digitalno interakcijo S.EU v vseh državah članicah in olajšali čezmejne dejavnosti; poleg tega poziva, naj se v celoti izvaja in prouči veljavno pravo Unije glede uporabe digitalnih orodij v pravu gospodarskih družb, zlasti direktivi (EU) 2017/1132 in 2009/102/ES, ter naj se še bolj digitalizirajo in avtomatizirajo poročila organom, kar bi moralo biti glavna prednostna naloga pri prizadevanjih za regulativno poenostavitev v Uniji;

17.poziva, naj se na ravni Unije oblikuje enoten digitalni portal ali vključi v že obstoječe strukture, da bo neposredna vstopna točka za S.EU, ki bo dopolnjevala in razširila že obstoječi sistem povezovanja poslovnih registrov (BRIS), saj bo nudila usklajen in enoten vmesnik za čezmejno uporabo, ne da bi bilo treba ustvariti nov ločen ali vzporeden register; poudarja, da digitalni portal ne bi smel nadomestiti že veljavnih nacionalnih pravil o pridobitvi pravne osebnosti, temveč bi se moral uporabljati kot skupni portal, na katerem bodo zbrane vse informacije, ki jih vlagatelji potrebujejo; poudarja, da mora biti digitalni portal zlahka dostopen in omogočati neoviran dostop do nacionalnih poslovnih registrov, temeljiti pa bi moral na portalu e-pravosodje ali ga po potrebi nagraditi; poziva, naj bo digitalni portal platforma, ki bo omogočala varne digitalne postopke ter hrambo dokumentov in nacionalnih potrdil, ki bi bili lahko pozneje priznani v vseh državah članicah, da bi omogočili prenosljivost potrdil in tako podprli načelo enkratnega dokazovanja; poudarja, da bi moral digitalni portal omogočati preverljive poverilnice, elektronsko podpisovanje dokumentov, prodajo in dodelitev delnic, oblikovanje in sprejetje sklepov upravnega odbora ter storitve izdajanja elektronskih računov; poudarja, da mora biti digitalni portal večjezičen in podpirati čezmejno operabilnost; poudarja, da bodo taka digitalna orodja povečala pravno varnost, zmanjšala upravna bremena in spodbujala neovirano poslovanje gospodarskih družb na notranjem trgu;

18.poziva, naj se dodatno razvije in prilagodi enotni identifikator družbe v Uniji, da bi poenostavili registracijo, povečali preglednost in zaupanje, olajšali preverjanje identitete gospodarske družbe ter se borili proti goljufijam, pranju denarja in davčnim utajam; poudarja, da bi s tem gospodarskim družbam omogočili, da varno hranijo preverljive poverilnice in jih delijo z organi po Uniji; spodbuja Komisijo, naj si prizadeva za interoperabilnost s svetovnimi pobudami za identifikatorje družb;

19.meni, da bi bilo treba pri možnosti registracije kot S.EU upoštevati raznolikost poslovnih modelov in da ne bi smela biti omejena na novo kategorijo „inovativnih podjetij“ ali na druge omejujoče dejavnike; opozarja, da bi oblikovanje take nove kategorije pomenilo nepotrebno birokracijo; želi pojasniti, da bi lahko S.EU ustanovile le fizične ali pravne osebe, ki prebivajo ali imajo sedež v Uniji;

20.meni, da bi morala biti S.EU oblika gospodarske družbe za upravljanje posameznih subjektov in enotne skupine ter da bi bilo treba omogočiti, da posluje kot obvladujoča družba ali odvisna družba obvladujoče družbe, ki je S.EU;

21.poudarja, da mora imeti gospodarska družba statutarni sedež v eni od 27 držav članic, da se lahko registrira kot S.EU; poudarja, da sta lahko registrirani in statutarni sedež v različnih državah članicah;

Zaščitni ukrepi, vključno z dolgoročnimi strategijami in neobveznimi oblikami

22.poziva, naj se v zakonodajni predlog o 28. režimu vključijo neobvezne oblike skrbniškega lastništva, blokade sredstev in različni razredi delnic, zlasti delnice zvestobe in delnice dveh razredov, vključno z delnicami s pravico veta; poudarja, da evropska inovativna podjetja, zlasti mala in srednja podjetja, zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi, potrebujejo alternativne načine dostopa do kapitala; poudarja, da so v zgodnjih fazah življenjskega cikla S.EU potrebni alternativni modeli financiranja; meni, da se bodo podjetniki morda želeli zaščititi pred „plenilskimi prevzemi“, da bi preprečili premeščanje inovacij, ki so pogosto podprte z evropskimi javnimi sredstvi za raziskave, izven Unije; meni, da uredba o združitvah ne zadostuje za rešitev tega vprašanja;

23.poudarja, da se obstoječi standardi na ravni Unije ali nacionalni ravni ne smejo spodkopavati, s čimer se spodbuja pravna varnost in ščitijo javni interesi, kot so preprečevanje pranja denarja, spoštovanje režimov sankcij Unije ter zaščita delavcev, njihovih predstavnikov in sindikatov, pa tudi drugih šibkejših strank v nacionalnih pravnih redih držav članic; ponovno poudarja, da mora vsaka S.EU izpolnjevati zahteve iz delovnega prava Unije in držav članic;

24.meni, da je treba vključiti zaščitne ukrepe za soodločanje delavcev, njihovih predstavnikov ali obojih pri zadevah gospodarske družbe; razume soodločanje, kot je opredeljeno v členu 2, točka (k), Direktive 2001/86/ES; ponovno poudarja, da bi bilo treba S.EU v matični državi članici obravnavati enako kot primerljive domače gospodarske družbe, v kateri koli državi članici gostiteljici pa kot primerljive gospodarske družbe, za katere velja tuje pravo Unije, hkrati pa je treba učinkovito preprečiti, da bi se S.EU umetno uporabljale za izogibanje sedanjim ravnem varstva soodločanja delavcev, ki so določene v pravu držav članic; poudarja, da bi se morala za S.EU uporabljati morebitna veljavna pravila o soodločanju delavcev v državi članici zaposlitve; poudarja, da mora zato S.EU v skladu z nacionalnim pravom, ki se uporablja v kraju zaposlitve, uvesti pravice do zastopanosti delavcev na ravni uprave, ko število delavcev v S.EU preseže prag za uveljavljanje pravic do zastopanosti delavcev na ravni uprave v tej državi članici, ki je določen v nacionalnem pravu kraja zaposlitve; meni, da je pogajalski postopek, kot je določen v členih 3 do 7 Direktive 2001/86/ES, nadomestna možnost, pod pogojem, da se ne zaobidejo že uveljavljene pravice delavcev do soodločanja;

25.poudarja, da 28. režim ne bi smel privesti do ustanavljanja fiktivnih S.EU ali večjega števila slamnatih družb, saj take prakse zmanjšujejo regulativno integriteto, izkrivljajo lojalno konkurenco in spodkopavajo resnično gospodarsko dejavnost v Uniji; poudarja, da 28. režim ne bi smel posegati v pravice sindikatov in organizacij delodajalcev, da se pogajajo o kolektivnih pogodbah;

26.meni, da gospodarski družbi, za katero je bilo uradno ugotovljeno, da krši zavezujoča pravila glede goljufij, davkov, utaj na področju socialne varnosti ali soodločanja delavcev, ne bi smelo biti dovoljeno, da se pridruži 28. režimu;

Privabljanje in podpiranje talentov

27.poudarja, da bi moral okvir za S.EU spodbujati partnerstva z univerzami, raziskovalnimi inštituti in uradi za prenos tehnologije, da bi pospešili prehod iz laboratorija na trg, omogočili dostop do raziskovalne infrastrukture in strokovnega znanja ter podprli komercializacijo izsledkov raziskav, s čimer bi okrepili ekosisteme, ki temeljijo na inovacijah;

28.poudarja, da bi moral okvir za S.EU olajšati prosto gibanje znotraj Unije, ne da bi bili v upravnih postopkih za to potrebni posredniki, obenem pa bi moral spoštovati veljavna pravila Unije in držav članic o delovnem in socialnem pravu;

29.poudarja, da je privabljanje vrhunskih talentov bistveno za rast in inovacije v Uniji ter da mala in srednja podjetja, zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi pogosto težko nudijo zares konkurenčne finančne spodbude na enotnem trgu, kot sta lastniški kapital ali udeležba pri dobičku, da bi privabila in zadržala usposobljene strokovnjake; poudarja, da morajo biti rast produktivnosti, inovacije in socialno vključevanje tesno povezani; meni, da bi bilo treba razmisliti o harmonizaciji pravil glede finančne udeležbe delavcev, zlasti z oblikovanjem načrtov lastniškega deleža in delniških opcij za delavce;

30.poudarja, da so harmonizirana pravila glede finančne udeležbe delavcev med glavnimi zahtevami podjetnikov, ki delavcem težko nudijo enake ugodnosti na notranjem trgu; poudarja, da harmonizirana pravila ne bi smela posegati v fiskalno politiko, temveč bi morala delavcem omogočati progresivne delniške opcije; meni, da bi taka harmonizirana pravila omogočila delavcem, da pridobijo lastniški delež in imajo neposredno korist od uspeha svoje gospodarske družbe, kar bi spodbudilo dolgoročno zvestobo, inovacije in pravičnejšo porazdelitev rasti; poudarja, da je pomembno, da Komisija pripravi smernice o vrednotenju lastniškega kapitala in dobah za pridobitev pravic; v zvezi s tem ugotavlja, da so vprašanja v zvezi z obdavčitvijo, ki povečujejo privlačnost finančne udeležbe delavcev s fiskalnega vidika, občutljiva in hkrati ključna za uspešno privabljanje vrhunskih talentov, zato poziva Komisijo, naj ta vprašanja obravnava v okviru svežnja 28. režima, da bi zagotovila pravno skladnost in čezmejno uporabo;

31.vztraja, da bi morala biti harmonizirana pravila glede shem finančne udeležbe delavcev zasnovana tako, da bi prispevala k ugodnejšemu delovnemu okolju, in da bi morala biti nediskriminatorna; poudarja, da te sheme ne bi smele nadomestiti ali zmanjšati plačila in da bi morale imeti nizek prag za dostop delavcev do njih;

Dostop do kapitala

32.poudarja, da bi moral zakonodajni predlog o 28. režimu, s katerim se vzpostavlja S.EU, na splošno zagotoviti jasnost evropskim in tujim vlagateljem, tako da se jim omogoči čezmejno vlaganje v skladu s harmoniziranimi pravili;

33.poziva k pripravi standardiziranih večjezičnih vzorčnih dokumentov, ki bi jih S.EU po vsej Uniji uporabljale za delničarske sporazume in statute, ter poziva, naj se uporaba in spoštovanje teh vzorčnih dokumentov ter drugih temeljnih in operativnih predlog, posebej prilagojenih S.EU, spremljata prek digitalnega portala iz točke 17, da bi zagotovili pravno jasnost, olajšali čezmejno uporabo in vlagateljem omogočili, da se seznanijo z njimi; priporoča, da se ti vzorčni dokumenti uporabljajo kot neobvezne privzete predloge v postopku registracije S.EU; priporoča, da se omogoči odstopanje od vzorčnih dokumentov, da bi se upoštevale specifične poslovne zahteve;

34.meni, da bi moral zakonodajni predlog o 28. režimu vsebovati harmonizirana pravila o lastniškim podobnih dolžniških instrumentih, vključno s pravili o insolventnosti, povezanimi s temi instrumenti, ki bi vlagateljem omogočala naložbe v gospodarsko družbo, ne da bi pridobili pravice nadzora nad njo;

35.ponavlja, da dostop do financiranja ne bi smel biti omejen na tvegani kapital, temveč bi moral zajemati tudi druge vrste naložb, vključno s kapitalskimi naložbami in naložbami s socialnim učinkom, pokojninskimi shemami in javnimi investicijskimi skladi, da bi zagotovili potreben dostop do kapitala;

36.meni, da bi bilo treba sprejeti ukrepe, s katerimi bi malim in srednjim podjetjem, zagonskim podjetjem in podjetjem v razširitveni fazi olajšali sodelovanje z raziskovalnimi ustanovami, da bi podprli odcepljena podjetja in prenos znanja; poudarja, da bi bilo treba v ta namen ustanovitev S.EU v celoti vključiti v pobude Unije, da bi izboljšali dostop do podatkov v okviru raziskav;

Reševanje sporov

37.meni, da bi bilo treba za spore v zvezi s S.EU vzpostaviti mehanizem za alternativno reševanje sporov, s katerim bi poskrbeli za hitro in specializirano reševanje sporov; poleg tega meni, da bi morale države članice razmisliti o ustanovitvi posebnega senata v okviru nacionalnih sodišč, ki bi bil pristojen za spore med gospodarskimi družbami v zvezi s S.EU, in da bi bilo treba omogočiti, da ti posebni senati spore rešujejo v angleščini;

Ocena učinka, pregled in vrednotenje

38.poziva Komisijo, naj izvede in objavi celovito in pregledno oceno učinka vseh novih zakonodajnih predlogov, povezanih z 28. režimom, pri čemer naj se osredotoči na učinek harmonizacijskih ukrepov na gospodarske družbe ter na socialne, fiskalne in pravne posledice, pa tudi na tveganje oslabitve nacionalnih standardov zaščite;

39.poziva Komisijo, naj redno celovito pregleduje in po potrebi revidira 28. režim, pri čemer naj oceni tudi stopnjo njegovega sprejetja med gospodarskimi družbami, zlasti malimi in srednjimi podjetji, zagonskimi podjetji in podjetji v razširitveni fazi, njegovo prilagojenost razvijajočim se poslovnim in družbenim potrebam, njegovo splošno primernost za namen ter njegov učinek na konkurenčnost Unije; poziva Komisijo, naj oceni morebitni učinek novega zakonodajnega akta na razvoj in gospodarsko rast malih in srednjih podjetij ter o tem poroča Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru; meni, da bi moral cikel pregleda potekati vsaka štiri leta, da bi se prilagodili novim izzivom;

Končne določbe

40.poziva Komisijo, naj do prvega četrtletja 2026 na podlagi členov 50 in 114 PDEU predloži predlog za direktivo v skladu s priporočili iz priloge k temu predlogu resolucije;

41.meni, da bi bilo treba finančne posledice zahtevanega predloga pokriti z zanesljivimi proračunskimi sredstvi;

42.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo in priložena priporočila posreduje Komisiji in Svetu.

PRILOGA K RESOLUCIJI:PRIPOROČILA O VSEBINI ZAHTEVANEGA PREDLOGA

1.Splošna načela in pravna podlaga

Parlament predlaga, da bi obliko gospodarske družbe, ki jo zajema 28. režim, poimenovali Societas Europaea Unificata (S.EU) (enotna evropska družba). Pravila za S.EU morajo biti enaka v vseh državah članicah in da bi odpravili razdrobljenost notranjega trga, države članice v nacionalnem pravu ne smejo ohraniti ali uvesti določb, ki bi odstopale od teh pravil. Parlament vztraja, da je treba S.EU sprejeti na pravni podlagi, ki predvideva redni zakonodajni postopek s kvalificirano večino v Svetu, s čimer bi vzpostavili trden, ambiciozen in celovit regulativni okvir. Parlament zato nasprotuje uporabi člena 352(1) PDEU kot pravne podlage. Kritičen je do uporabe okrepljenega sodelovanja, saj bi se 28. režim v tem primeru uporabljal le v nekaterih državah članicah, kar bi še bolj razdrobilo notranji trg, namesto da bi se ta razdrobljenost odpravila, S.EU pa bi postale manj privlačne in zato ne bi bile priznane po vsej Uniji. 28. režim, s katerim se vzpostavlja S.EU, bo morda treba sprejeti z več zakonodajnimi akti in ne le z enim samim celovitim zakonodajnim instrumentom. V tem primeru bi moral vsak ločen zakonodajni predlog zagotavljati enake ukrepe za zaščito javnih interesov, kot so delovno pravo ter pravice delavcev in sindikatov. Korporacijskopravne elemente režima bo treba sprejeti na podlagi členov 50 in 114(1) PDEU, katera sta edini pravni podlagi za zakonodajne akte na področju korporacijskega prava, ki določata redni zakonodajni postopek z glasovanjem s kvalificirano večino v Svetu; člen 50 PDEU namreč dopušča le sprejetje direktiv. Glede na navedeno S.EU ne bi bila avtonomna oblika gospodarske družbe, temveč nacionalna oblika gospodarske družbe v vseh državah članicah, ki mora biti sestavljena iz sklopa bistvenih elementov, usklajenih s pravom Unije, da bi se izognili čezmernemu prenašanju zakonodaje in različnim nacionalnim S.EU, kar bi bilo v nasprotju s ciljem 28. režima. Okrajšavo S.EU bi bilo treba dodati k že obstoječim okrajšavam nacionalnih oblik gospodarskih družb.

S.EU bi morala temeljiti na oblikah gospodarskih družb, ki so vzpostavljene na podlagi nacionalnega prava. Države članice bi se morale same odločiti, ali bodo že obstoječim nacionalnim oblikam gospodarskih družb dovolile, da se preoblikujejo v S.EU, ali bodo uvedle novo nacionalno obliko gospodarske družbe. Ustanoviteljem ali lastnikom nacionalne oblike gospodarske družbe bi bilo treba omogočiti, da se prostovoljno pridružijo novemu režimu, s čimer bi se jim omogočila uporaba oznake družbe „S.EU“.

S.EU bi moral biti samodejno priznan v nacionalnih pravnih redih vseh držav članic kot gospodarska družba z omejeno odgovornostjo.

Za ustanovitev S.EU bi se moralo uporabljati pravo države članice, v kateri je zadevna gospodarska družba registrirana. Z odstopanjem od tega načela in za zaščito vnaprej opredeljenih javnih interesov bi bilo treba omogočiti, da se pravo, ki se uporablja, določi na podlagi prevladujoče navezne okoliščine namesto kraja pridobitve pravne osebnosti.

Da bi zagotovili pravno varnost glede sestavnih elementov S.EU, mora biti direktiva, sprejeta na podlagi členov 50 in 114(1) PDEU, direktiva o največji možni harmonizaciji.

Parlament se zaveda tveganja, da bi lahko samodejno priznana S.EU privedla do izogibanja obveznim domačim pravilom, ki ščitijo delavce, njihove predstavnike in sindikate ter druge šibkejše stranke, pa tudi ostale javne interese. Korporativna pravila o S.EU tako ne bi smela posegati v pravo Unije in držav članic na področju individualnega in kolektivnega delovnega prava, vključno s pravili o soodločanju delavcev pri zadevah družbe, ter bi morala vsebovati zaščitne ukrepe, ki bi učinkovito preprečevali zlorabo S.EU.

2.Področje uporabe

Države članice bi morale v svojih nacionalnih pravnih redih določiti sklop pravil, na podlagi katerih bi lahko nacionalna oblika gospodarske družbe, če bi jih spoštovala, v svojo firmo dodala okrajšavo S.EU. Da bi bila nacionalna oblika gospodarske družbe upravičena do registracije kot S.EU, bi morala izpolnjevati naslednje pogoje:

–na dan registracije mora biti pravni subjekt s pravno sposobnostjo, ki je samodejno priznan v vseh državah članicah;

–mora biti gospodarska družba z omejeno odgovornostjo, v kateri je odgovornost lastnikov za dolgove družbe omejena na znesek njihovih vložkov;

–ne sme biti družba, ki kotira na borzi;

–ustanovila jo je ena ali več fizičnih ali pravnih oseb, ki prebivajo ali imajo sedež v državi članici;

–lahko deluje kot samostojna družba ali odvisna družba obvladujoče družbe, ki je S.EU;

–njen statutarni sedež mora biti v eni od držav članic;

–imeti mora pravico, da svoj statutarni sedež prenese v drugo državo članico, ne da bi jo bilo treba razpustiti ali ponovno ustanoviti, v skladu s harmoniziranimi postopki, ki zagotavljajo kontinuiteto pravne osebnosti.

Za ustanovitev gospodarske družbe, ki izpolnjuje pogoje za registracijo kot S.EU, mora biti zahtevani minimalni kapital, ki se takoj vplača, za namen registracije te gospodarske družbe določen na 1 EUR, ne glede na minimalni kapital, ki se sicer zahteva na podlagi zadevnega nacionalnega prava.

Da bi zaščitila upnike, bi morala Komisija oblikovati celovit pravni okvir, ki vključuje alternativne mehanizme, kot so preizkusi solventnosti. Ti alternativni mehanizmi bi morali biti sorazmerni in pregledni ter vsebovati jasna merila za ocenjevanje finančnega zdravja gospodarskih družb in zmanjševanje tveganj za upnike.

Zaradi poenostavitve možnost registracije kot S.EU ne bi smela biti omejena na novo kategorijo „inovativnih podjetij“ ali druge omejujoče dejavnike, saj bi to pomenilo dodatno birokracijo in nepotrebno upravno breme.

Če namerava S.EU kotirati na borzi, bi se morala preoblikovati v delniško družbo na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava v skladu s pravili Unije in nacionalnimi pravili o preoblikovanju.

3.Ustanovitev oblike gospodarske družbe

Ustanovitev in registracija S.EU bi morali v celoti potekati digitalno in upoštevati načelo „samo enkrat“, po katerem gospodarskim družbam, ki predložijo dokument v eni državi članici, tega ni treba ponovno storiti v drugi državi članici. Ustanovitev S.EU mora biti zaključena v 48 urah.

S.EU bi morala ob ustanovitvi prejeti enotno digitalno identiteto in identifikator družbe, da bi poenostavili registracijo, povečali preglednost in zaupanje, olajšali preverjanje identitete gospodarske družbe ter se zoperstavili goljufijam, pranju denarja in davčnim utajam, hkrati pa zagotovili pravno varnost.

Da bi lažje dosegli te cilje, bi morala Komisija vzpostaviti enoten digitalni portal na ravni Unije, ki bi služil kot neposredna vstopna točka za S.EU, ali ga vključiti v obstoječe strukture in ga upravljati. Ta portal bi moral dopolnjevati in razširiti že obstoječi sistem povezovanja poslovnih registrov (BRIS), tako da bi nudil usklajen in enoten vmesnik za čezmejno uporabo, ne da bi bilo treba ustvariti nov ločen ali vzporeden register. Digitalni portal ne bi smel nadomestiti obstoječih nacionalnih pravil o pridobitvi pravne osebnosti, temveč bi se moral uporabljati kot skupna platforma, na kateri bi bile zbrane vse relevantne informacije, ki jih potrebujejo vlagatelji. Države članice bi zato morale samodejno posredovati dokumente na portal, s čimer bi zagotovile priznavanje, deležnikom pa omogočile nemoten dostop. Na platformi bi morale biti na voljo tudi informacije o nacionalnih postopkih in virih, vlagatelji bi morali imeti dostop do vzorčnih dokumentov za S.EU, omogočati pa bi morala tudi preverjanje poverilnic, elektronsko podpisovanje dokumentov, prodajo in dodelitev delnic, oblikovanje in sprejetje sklepov upravnega odbora ter storitev izdajanja elektronskih računov. Gospodarska družba mora pri uporabi digitalnega portala za registracijo kot S.EU kot kraj pridobitve pravne osebnosti izbrati državo članico in s tem nacionalno pravo, ki se uporablja za to pridobitev.

Digitalni portal za gospodarske družbe na ravni Unije bi moral omogočati registracijo kot S.EU in iskanje gospodarske družbe, registrirane kot S.EU. Registracija, vložitev dokumentacije in posodobitve bi se morale prek digitalnega portala opraviti samo enkrat ter biti dostopne v vseh državah članicah prek večjezičnega vmesnika in usklajenih standardov za identifikacijo na podlagi Uredbe (EU) št. 910/2014. Digitalni portal bi lahko uporabljal omrežje razpršene evidence s pravicami za dostop, v katerem bi bili z nespremenljivimi časovnimi žigi zabeleženi glavni poslovni dogodki, kot so registracije ali prenosi delnic.

Omogočiti bi bilo treba, da se morebitni denarni vložki za ustanovitev gospodarske družbe plačajo javni fiduciarni agenciji, dokler se ne odpre bančni račun. Po odprtju bančnega računa bi morala fiduciarna agencija denarne vložke nakazati na ta račun.

4.Zaščitni ukrepi

Pravila o S.EU ne bi smela posegati v delovno pravo Unije in držav članic, vključno s pravili o soodločanju delavcev, njihovih predstavnikov ali obojih pri zadevah gospodarske družbe, kot je opredeljeno v členu 2, točka (k), Direktive 2001/86/ES. Načeloma bi bilo treba S.EU v matični državi članici obravnavati enako kot domačo obliko gospodarske družbe z omejeno odgovornostjo, na kateri temelji, v kateri koli državi članici gostiteljici pa kot primerljive gospodarske družbe, za katere velja tuje pravo Unije, hkrati pa je treba učinkovito preprečiti, da bi se S.EU umetno uporabljale za izogibanje sedanjim ravnem varstva soodločanja delavcev, ki so določene v pravu držav članic.

Pravo, ki se uporablja za individualne pogodbe o zaposlitvi, se še naprej določa izključno na podlagi člena 8 Uredbe (ES) št. 593/2008, pristojnost za individualne pogodbe o zaposlitvi pa se še naprej določa na podlagi oddelka 5 poglavja II Uredbe (EU) št. 1215/2012, vključno z ustrezno sodno prakso Sodišča Evropske unije. Zato zaradi izbire strank delavci ne smejo biti prikrajšani za varstvo, ki jim ga zagotavljajo obvezne določbe, od katerih ni dovoljeno odstopanje z dogovorom.

V zvezi s soodločanjem delavcev se morajo za S.EU uporabljati morebitna veljavna pravila o soodločanju delavcev v državi članici, kjer je statutarni sedež. Če pa S.EU opravlja gospodarsko dejavnost, ki vključuje zaposlitev v drugi državi članici, ne da bi ustanovila podružnico, agencijo ali odvisno podjetje, se morajo za S.EU uporabljati morebitna veljavna pravila o soodločanju delavcev v državi članici kraja zaposlitve, če pravni red statutarnega sedeža S.EU ne zagotavlja vsaj enake ravni pravic do zastopanosti delavcev na ravni uprave, kot je zahtevana na podlagi prava v kraju zaposlitve. Po potrebi bi morala S.EU ustrezno prilagoditi svoj statut.

Kadar prava, ki se uporablja, ni mogoče določiti v skladu z načeli iz prejšnjega odstavka, je treba kot nadomestno možnost začeti pogajalski postopek, enakovreden tistemu iz členov 3 do 7 Direktive 2001/86/ES, ko število delavcev v vsaj eni državi članici doseže prag za uveljavljanje pravic do zastopanosti delavcev na ravni uprave v državi članici, če S.EU še ni uvedla soodločanja delavcev ali če doseganje praga pomeni spremembe obstoječega soodločanja delavcev.

Če se obstoječa nacionalna gospodarska družba preoblikuje v S.EU, se morajo smiselno uporabljati členi 86l, 133 in 160l Direktive (EU) 2017/1132, pod pogojem, da se ne zaobidejo že uveljavljene pravice delavcev do soodločanja.

5.Spodbujanje dolgoročnih strategij in neobveznih oblik

Da bi spodbudili evropska inovativna podjetja, privabili naložbe, ustvarili alternativne možnosti za dostop do kapitala in modelov financiranja ter preprečili premeščanje inovacij, pogosto podprtih z evropskimi javnimi sredstvi za raziskave, izven Unije, bi morale države članice uvesti pravila, ki bi gospodarskim družbam omogočala, da se prostovoljno in nepreklicno odločijo za dodatne sisteme pravnega varstva. S temi dodatnimi sistemi pravnega varstva bi se moralo pomagati evropskim gospodarskim družbam, ki bi se morda želela zaščititi pred „plenilskimi prevzemi“ in premeščanjem. Vključujejo lahko:

—ločevanje glasovalnih in ekonomskih pravic z različnimi razredi delnic, vključno z delnicami dveh razredov, delnicami s pravico veta in prednostnimi delnicami;

—opredelitev glasovalnih pravic kot neprenosljivih in nedednih;

—razdelitev dobička vlagateljem ali imetnikom ekonomskih pravic na podlagi pogodbenega dogovora, ki je časovno ali količinsko omejen in ki ga lahko katera koli od strank kadar koli odpove;

—omejitev čezmejnega preoblikovanja v subjekte, ki so se odločili za dodatni sistem pravnega varstva, zlasti za blokado sredstev.

Gospodarske družbe, ki bi se odločile za take dodatne sisteme pravnega varstva, bi morala imeti možnost, da v svojo firmo vključijo oznako „skrbniško lastništvo“.

Direktivo (EU) 2017/1132 bi bilo treba spremeniti v zvezi s čezmejnimi preoblikovanji, združitvami in delitvami, da se državam članicam, ki so se odločile uvesti lastno nacionalno obliko skrbniškega lastništva družb, omogoči, da čezmejno preoblikovanje nacionalne gospodarske družbe take oblike omejijo na oblike družb drugih držav članic, ki zagotavljajo podobne oblike lastništva.

6.Privabljanje in podpiranje talentov

Privabljanje usposobljenih in inovativnih talentov je ključnega pomena za spodbujanje gospodarske rasti in inovacij ter ohranjanje konkurenčnosti na hitro razvijajočem se svetovnem trgu. Rast produktivnosti, inovacije in socialna vključenost morajo biti tesno povezani. Okvir za S.EU bi moral olajšati prosto gibanje znotraj Unije, ne da bi bili v upravnih postopkih za to potrebni posredniki, obenem pa bi moral spoštovati veljavna pravila Unije in držav članic o delovnem in socialnem pravu. S.EU bi morala določiti neobvezna harmonizirana pravila na ravni Unije glede shem finančne udeležbe delavcev, zlasti o strukturiranju načrtov lastniških deležev za zaposlene, kar bi omogočal ločen pravni subjekt, in oblikovanju načrtov delniških opcij za zaposlene. To bo malim in srednjim podjetjem, zagonskim podjetjem in podjetjem v razširitveni fazi omogočilo, da privabijo talente in spodbujajo dolgoročno sodelovanje ter lažje poslujejo na različnih nacionalnih trgih zaradi zasnove veljavnih različnih okvirov, pa tudi spodbujajo, da so zaposleni polno in pravično udeleženi v vrednosti, h kateri prispevajo z delom in intelektualnim kapitalom. Harmonizirana pravila o neobveznih načrtih lastniških deležev za zaposlene in načrtih delniških opcij za zaposlene bi se morala osredotočiti na harmonizacijo ključnih elementov korporacijskega prava, okvira in strukturnih značilnosti načrtov za finančno udeležbo delavcev, ne da bi to vplivalo na fiskalna pravila. Pri oblikovanju harmoniziranih pravil v okviru S.EU je treba upoštevati naslednja načela:

—sheme finančne udeležbe delavcev v nobenem primeru ne bi smele nadomestiti ali znižati običajne osnovne plače ali drugih oblik prispevkov, kot so prispevki za socialno varnost, temveč bi morale dopolnjevati vse socialne in pogodbene pravice;

—preglednost in demokratično upravljanje morata biti ključni načeli pri zasnovi in izvajanju teh shem;

—sodelovanje v teh shemah mora biti nediskriminatorno ter odprto za vse delavce in namenjeno izključno njim;

—sodelovanje delavcev v teh shemah mora ostati prostovoljno, vzpostavitev shem pa za S.EU neobvezna;

—te sheme morajo spremljati mehanizmi, ki bodo delavce ščitili pred nerazumnimi finančnimi tveganji.

Komisija bi morala v posvetovanju s socialnimi partnerji in relevantnimi deležniki ter na primerih dobre prakse oblikovati smernice za S.EU, s katerimi bi olajšala izvajanje, izboljšala ozaveščenost o finančni udeležbi delavcev in uskladila sheme finančne udeležbe delavcev med državami članicami Smernice bi morale vključevati informacije o povezanih finančnih tveganjih za zaposlene, opredeliti možnosti odkupa za zaposlene in demokratično upravljanje ter upoštevati učinek na zaposlene.

Poleg tega bi morala Komisija v okviru svežnja 28. režima rešiti vprašanja, povezana z davčno obravnavo finančne udeležbe delavcev, da bi se zagotovili pravna skladnost in čezmejna uporaba. Dokler ne bo dosežena harmonizacija po vsej Uniji, bi bilo treba države članice močno spodbujati, naj proaktivno sprejemajo podporne ukrepe za finančno udeležbo delavcev, usklajene s cilji S.EU, da bi bila privlačna za delodajalce in delavce ter da bi se spodbujali čezmejna mobilnost in pravičnost.

Da bi se okrepila inovacijska zmogljivost S.EU in pospešila komercializacija izsledkov raziskav, bi morali zakonodajni predlog spremljati ukrepi za spodbujanje in olajšanje strukturiranih partnerstev med S.EU in univerzami, raziskovalnimi inštituti in uradi za prenos tehnologije. Komisija bi morala pripraviti smernice in vzorčne sporazume o sodelovanju za takšna partnerstva ter zagotoviti, da so preprosta, pregledna in pravična za vse udeležene strani.

7.Privabljanje kapitala

Države članice bi morale uvesti harmonizirani lastniškim podobni dolžniški instrument, ki bi vlagateljem omogočal vlaganje v gospodarske družbe, ne da bi pridobili pravice do nadzora nad gospodarsko družbo, kot so pravice do udeležbe pri dobičku, tiha partnerstva ali posojila z udeležbo pri dobičku. Ti lastniškim podobni dolžniški instrumenti bi:

—se morali oblikovati s sklenitvijo pogodbenega dogovora o kapitalskem vložku med gospodarsko družbo in vlagateljem; v pogodbenem dogovoru mora biti naveden vloženi znesek glavnice, vključevati mora določen datum odplačila in predvideti nadomestilo, ki je lahko v obliki fiksnih ali variabilnih obresti ali udeležbe pri dobičku;

—morali biti podrejeni navadnim dolžniškim terjatvam;

—se za regulativne in računovodske namene morali obravnavati kot lastniški kapital ali kapital, ki nadomešča lastniški kapital.

Komisija bi morala olajšati pripravo standardnih večjezičnih vzorčnih statutov družb, delničarskih sporazumov in vseh drugih ustreznih dokumentov za S.EU ter vzpostaviti platformo, na kateri bi bili ti vzorčni dokumenti in praktične informacije na voljo v vseh uradnih jezikih Unije, da bi se povečala pravna varnost v 27 nacionalnih jurisdikcijah notranjega trga in zmanjšale ovire za naložbe v S.EU.

Imenovati bi morala strokovno skupino, zadolženo za pripravo standardiziranih visokokakovostnih vzorčnih statutov družb, ki bi ustrezali harmoniziranim zahtevam za S.EU. Ta strokovna skupina bi morala med drugim vključevati predstavnike ustanoviteljev, vlagateljev in sindikatov.

Komisija bi morala imenovati dodatno strokovno skupino, zadolženo za pripravo standardiziranih, pravičnih in visokokakovostnih vzorčnih delničarskih sporazumov. V vzorčnih delničarskih sporazumih bi moralo biti vzpostavljeno ravnovesje med interesi ustanoviteljev in vlagateljev. Ta strokovna skupina bi morala med drugim vključevati predstavnike ustanoviteljev in vlagateljev tveganega kapitala.

Komisija bi morala podpirati in nadgrajevati obstoječe pobude v zvezi z raziskavami in informacijami o evropskem in primerjalnem poslovnem pravu, da bi se zagotovile prosto dostopne in primerljive informacije o regulaciji podjetij v državah članicah v vseh uradnih jezikih Unije.

8.Specializirano reševanje sporov

Da bi se pospešilo reševanje sporov v zvezi s S.EU, bi bilo treba vzpostaviti alternativni specializirani mehanizem za reševanje sporov. Pogoj za sodelovanje v tem mehanizmu bi moralo biti soglasje udeleženih strani. Spori v zvezi z individualnim in kolektivnim delovnim pravom bi morali biti izključeni iz tega mehanizma, pristojnost v teh primerih pa bi bilo treba določiti v skladu s členi 20 do 23 Uredbe (EU) št. 1215/2012.

Poleg tega bi morale države članice razmisliti o ustanovitvi posebnega senata v okviru svojih nacionalnih sodišč – bodisi en senat v okviru enega točno določenega sodišča na nacionalni ravni bodisi en senat v okviru enega točno določenega sodišča v vsaki federalni enoti, odvisno od nacionalnega pravosodnega sistema zadevne države. Ti senati bi morali biti namenjeni reševanju civilnopravnih sporov med gospodarskimi družbami v zvezi z obliko gospodarske družbe S.EU, sporov, ki izhajajo iz prevzema S.EU ali deležev v S.EU ali so s tem povezani, ter sporov med S.EU in člani njegovega upravnega odbora ali nadzornega sveta. Države članice bi morale zagotoviti, da lahko postopki pred temi senati potekajo v angleščini, če udeležene strani s tem soglašajo.

9.Ocena učinka, pregled in vrednotenje

Učinkovitost 28. režima pri spodbujanju inovacij, večanju konkurenčnosti, zagotavljanju pravne varnosti in preprečevanju regulativnega izogibanja socialnim in delovnim standardom Unije ter držav članic bi bilo treba stalno spremljati.

Komisija bi morala ob vsakem novem zakonodajnem predlogu v zvezi z 28. režimom izvesti in objaviti celovito in pregledno oceno učinka, v kateri bi se osredotočila na socialne, fiskalne in pravne posledice, pa tudi na tveganja oslabitve standardov zaščite Unije in držav članic. Da bi zagotovili pravno varnost in skladnost, bi morala Komisija oceniti tudi obstoječe nacionalne modele in primere dobre prakse, kot je delovanje nacionalnih poslovnih registrov, ter avtomatizirane digitalne postopke, ki olajšujejo ustanavljanje gospodarskih družb, hkrati pa ohranjajo visoke standarde preglednosti in odgovornosti. Komisija bi morala posebej preučiti, kako bi bilo mogoče postopke optimizirati, da bi se celoten postopek registracije, vključno z dodatnimi preverjanji in preverjanji skladnosti, lahko zaključil v 48 urah, ne da bi to vplivalo na pravno varnost in v skladu s postopkovnimi zaščitnimi ukrepi.

Komisija bi morala tudi redno izvajati celovit pregled in po potrebi revidirati 28. režim, vključno z oceno stopnje njegovega sprejetja med gospodarskimi družbami, zlasti malimi in srednjimi podjetji, zagonskimi podjetji in podjetji v razširitveni fazi, njegove prilagojenosti razvijajočim se poslovnim in družbenim potrebam, konkurenčnosti, socialni zaščiti in zaposlovanju Unije ter njegove splošne primernosti za namen.

Komisija bi morala oceniti morebitni učinek zakonodajnega akta na razvoj in gospodarsko rast malih in srednjih podjetij ter skladnost z delovnim pravom Unije in držav članic ter standardi varstva delavcev in vpliv nanje ter o tem vsaka štiri leta poročati Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, da bi se lahko prilagodili novim izzivom. Poročilu bi bilo treba po potrebi priložiti zakonodajne predloge za revizijo.