1.poudarja, da bodo imeli uspešen prehod na bolj trajnostne vire energije in posodobljene industrijske panoge ter bolj digitalizirano gospodarstvo pomembno vlogo pri dolgoročni konkurenčnosti podjetij Unije na svetovnem trgu in morajo voditi k ustvarjanju visokokakovostnih delovnih mest v Uniji; poudarja, da je treba zagotoviti, da bodo podjetja in delavci dobro usposobljeni za izkoriščanje priložnosti, ki jih prinaša prehod na nove in inovativne rešitve, ter poudarja pomen dostojnega dela in delovnih mest, zajetih s kolektivnimi pogodbami, ki so nujne za zagotavljanje družbenega napredka in sprejemanje prehoda; meni, da je zakonodajni okvir za obravnavanje izzivov in priložnosti pravičnega prehoda na delovnem mestu bistven za zagotovitev ustreznih minimalnih skupnih standardov, da se delavcem in delodajalcem zagotovijo jasnost in struktura pri predvidevanju in obvladovanju sprememb ter da se na koncu izboljšajo odpornost, konkurenčnost in navzgor usmerjena socialna konvergenca Unije ter socialna pravičnost; poudarja, da lahko regije podprejo pravičen prehod s kombiniranjem socialne zaščite, gospodarske diverzifikacije in teritorialnega usklajevanja, da bi zmanjšale negativne učinke, okrepile lokalna gospodarstva in spodbujale vključujoč razvoj;

2.poudarja, da učinek razogljičenja na zaposlovanje presega zmanjšanje v sektorjih fosilnih goriv in da bo razogljičenje imelo širši učinek v smislu ponovne opredelitve delovnih mest in splošnega prehoda na trgu dela; v zvezi s tem pozdravlja napovedani akt o kakovostnih delovnih mestih, katerega cilj bo zagotoviti, da bodo prakse v zvezi z zaposlovanjem sledile spremembam v sodobnem gospodarstvu; poudarja, da je treba v ta akt ter prihodnjo posodobitev akcijskega načrta za evropski steber socialnih pravic in v novi načrt za kakovostna delovna mesta vključiti sklop konkretnih ukrepov, ki bodo znatno izboljšali delovne pogoje, zdravje in varnost, demokracijo na delovnem mestu, pokritost s kolektivnimi pogajanji ter usposabljanje in spretnosti delavcev in samozaposlenih ter zagotovili učinkovito izvajanje zakonodaje EU s področja socialne politike; poudarja, da so ti ukrepi tudi priložnost za podporo delodajalcem v Uniji, zlasti malim in srednjim podjetjem, pri ohranjanju in izboljšanju njihove konkurenčnosti z zagotavljanjem jasnega okvira, vključno s praktičnimi smernicami in podpornimi orodji za predvidevanje in upravljanje sprememb v partnerstvu z delavci ter za naložbe v poklicno izobraževanje in usposabljanje, izpopolnjevanje in preusposabljanje delavcev, da bi odpravili pomanjkanje znanj in spretnosti ter delovne sile, ki ovira produktivnost in rast, ter obravnavali prihodnje perspektive za delavce;

3.poudarja, da je treba digitalizacijo izvajati na način, ki je osredotočen na človeka, pri čemer je treba preprečiti pretiran nadzor nad delavci in zagotoviti pravico do odklopa ter pravično ureditev delovnega časa;

4.poudarja, da sta predvidevanje in obvladovanje sprememb bistvenega pomena za delodajalce in delavce, da bi lahko uspešno izpeljali zeleni prehod in učinkovito reševali gospodarske izzive, ki jih prinašajo neugodni geopolitični dogodki, ter te izzive preoblikovali v priložnosti; poudarja, da lahko z načrtovanjem prehoda proaktivno preprečimo odpuščanje, izboljšamo dolgotrajno odpornost podjetij in čim bolj izkoristimo razpoložljive vire; poudarja, da so za takšne načrte potrebne odločitve, ki bodo verjetno privedle do znatnih sprememb v organizaciji dela, zato mora oblikovanje načrtov potekati v širokem partnerstvu v okviru socialnega dialoga in ob polnem spoštovanju pravice do obveščenosti in posvetovanja; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj spremlja in izvršuje celovito izvajanje okvira iz Direktive 2002/14/ES; nadalje poziva države članice, naj na ustreznih ravneh omogočijo socialni dialog o prehajanju med delovnimi mesti, zlasti za poklice, ki jih kmalu morda ne bo več ali ki se bodo izvajali v bistveno manjšem obsegu; opozarja na orodja za zgodnje opozarjanje iz Direktive (EU) 2019/1023 in meni, da bi s prilagoditvijo teh orodij, da bi vključevala tudi okoliščine, pomembne za dvojni prehod, zagotovili boljše odkrivanje prihodnjih sprememb v poslovanju podjetij in odzivanje nanje; poudarja, da je treba podjetjem zagotoviti spodbude za pripravo lastnih načrtov za prehod; poudarja, da je treba deležnike in civilno družbo vključiti v najzgodnejše faze načrtovanja prehoda, pri čemer je treba zagotoviti smiselno udeležbo, ne pa posvetovanje šele proti koncu;

5.poudarja, da je za občutno zmanjšanje pomanjkanja kvalificiranih delavcev treba obravnavati razpoložljivost in dostopnost priložnosti za usposabljanje ter izboljšati delovne pogoje; poudarja, da je bistven usklajen socialni dialog med delavci in delodajalci o možnostih usposabljanja, ki so usklajene s potrebami trga dela ter spoštujejo ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem in bi ga bilo treba olajšati Employment and Social Developments in Europe 2024 (Razvoj na področju zaposlovanja in socialnih zadev v Evropi v letu 2024), Evropska komisija, str. 20.; je trdno prepričan, da lahko te ovire za vse delavce odpravimo z individualno pravico do brezplačnega usposabljanja in vseživljenjskega učenja med delovnim časom ter tako zagotovimo kakovostno izpopolnjevanje ali preusposabljanje, usposabljanje zaposlenih ter podporo za poklicni razvoj, da bi delodajalci imeli predvidljivo in stabilno ponudbo kvalificiranih delavcev; poudarja, da je treba odpraviti finančno oviro z zagotavljanjem brezplačnega usposabljanja za delavce, in sicer s financiranjem, davčnimi spodbudami in partnerstvi; poudarja, da so za usposabljanje zaposlenih odgovorne nacionalne institucije in socialni partnerji, ter poudarja njihovo bistveno vlogo pri uresničevanju pravice do usposabljanja; v zvezi s tem poziva države članice, naj dajo prednost programom usposabljanja, ki jih skupaj razvijejo delavci in njihovi delodajalci, in jih spodbujajo, da bosta izpopolnjevanje in preusposabljanje ustrezala dejanskemu povpraševanju in prispevala k poklicnemu napredovanju;

6.poudarja, da je treba mlade smiselno vključiti v oblikovanje, izvajanje in spremljanje politik, povezanih s poštenim in pravičnim prehodom; poziva, naj se naredi več za izvajanje jamstva za mlade, da bi mu države članice namenile več sredstev, in sicer da bi vsaj 15 % svojih sredstev iz ESS+ dodelile usmerjenim ukrepom in strukturnim reformam, ki podpirajo kakovostno zaposlovanje mladih, poklicno izobraževanje in usposabljanje – zlasti s plačanim, kakovostnim pripravništvom in vajeništvom – ter lajšanje prehoda iz šole v zaposlitev, ponovno vključevanje v izobraževanje ali usposabljanje ter druge priložnosti za izobraževanje;

7.poudarja, da morajo države članice ob sodelovanju regij podpreti podjetja in delavce tako, da razvijejo strategije za prehod in politike za pravičen prehod na nacionalni ravni, ki so prilagojene lokalnim posebnostim; poudarja, da bi bilo treba v teh nacionalnih strategijah opredeliti učinek prehodov na regije, posamezne sektorje in ustrezno delovno silo ter določiti celovit in medsektorski načrt za njegovo ublažitev; poudarja, kako pomembno je razviti dolgoročno vizijo in strategijo za lokalni gospodarski prehod z vključevanjem javnih in zasebnih akterjev ter civilne družbe in socialnega gospodarstva; poudarja, da so za ohranjanje delavcev in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest potrebne neposredne naložbe v inovacije in povečanje privlačnosti regij z nadgradnjo in zagotavljanjem visokokakovostne, cenovno ugodne in dostopne infrastrukture, javnih storitev in dobrin;

8.meni, da je bistveno spodbujati ekonomsko vzdržnost evropskih industrijskih podjetij, in, kolikor je mogoče, preprečiti zaprtja in prisilno odpuščanje; poudarja, da je treba podpirati podjetja, zlasti mala in srednja podjetja, da se prepreči prisilno odpuščanje, kot so začasni podporni programi za zaščito delovnih mest med prehodi, da bi se preprečila izguba strateških industrijskih zmogljivosti in usposobljene delovne sile; ugotavlja, da je v primerih, ko je potreben prehod z enega na drugo delovno mesto, bistveno ohraniti delavce v isti regiji, obenem pa jim omogočiti tudi dovolj časa za preusposabljanje ter omejiti osebne finančne izgube; zahteva večjo zaščito pred nepoštenim odpuščanjem in poziva, naj se delavcem, ki jih prizadene prestrukturiranje, zagotovi dostop do ustreznih nadomestil, možnosti za preusposabljanje in podpore pri novi zaposlitvi;

9.poudarja, da Eurostatove regionalne projekcije kažejo, da se bo število delovno sposobnega prebivalstva na številnih ozemljih v tem in naslednjem desetletju še naprej zmanjševalo, zlasti v regijah, ki so že prizadete zaradi staranja prebivalstva in geografske mobilnosti; poudarja, da lahko taki trendi oslabijo ponudbo delovne sile in s tem ogrozijo dolgoročni razvoj ravno v času, ko so usposobljeni delavci ključnega pomena za zeleni in digitalni prehod; poudarja, da je „pravica ljudi, da ostanejo“ v svojih regijah ali lokalnih območjih pomembna in da so potrebne ciljno usmerjene strategije za podeželska in obrobna območja; poziva Komisijo in države članice, naj podprejo lokalno usmerjene politike, ki ustvarjajo gospodarske priložnosti za ljudi in podjetja na podeželju, privabljajo zasebne naložbe in ustvarjajo lokalna delovna mesta; poudarja, da so take strategije potrebne za krepitev gospodarskih priložnosti na podeželju, ustvarjanje visokokakovostnih delovnih mest, podporo inovacijam in lokalni industrijski obnovi ter navsezadnje za zagotovitev, da lahko državljani gradijo svojo prihodnost v svojih skupnostih;

10.opozarja, da največ trajnih lokalnih delovnih mest ustvarijo mala in srednja podjetja; poudarja, da je treba malim in srednjim podjetjem olajšati poenostavljen in sorazmeren dostop do financiranja prehoda, tudi z omogočanjem povezovanja v grozde za dostop do sredstev in obveznosti glede poročanja, vzpostavitvijo digitalnih točk „vse na enem mestu“ in zagotavljanjem obvezne tehnične pomoči pri zasnovi in zagotavljanju skladnosti projektov; poziva države članice in regionalne organe, naj vzpostavijo in okrepijo programe za podporo podjetjem v prizadetih regijah, da bi zagonskim podjetjem ter malim in srednjim podjetjem pomagali pri rasti in uspehu; poudarja, da lahko naložbene spodbude pomagajo pritegniti podjetja v ranljive regije, hkrati pa zagotovijo trajnostni razvoj lokalnega gospodarstva; poudarja, da je treba podjetjem, zlasti malim in srednjim podjetjem, pomagati pri odpravljanju pomanjkanja znanj in spretnosti v Uniji ter spodbujati preusposabljanje in izpopolnjevanje, s čimer bi ljudem pomagali pridobiti ustrezna znanja in spretnosti za kakovostna delovna mesta; poziva Evropsko komisijo, naj v okviru prihodnjega financiranja pravičnega prehoda zagotovi namensko podporo proračun za mala in srednja podjetja; nadalje jo poziva, naj spremlja udeležbo malih in srednjih podjetij v programih pravičnega prehoda;

11.poudarja, da ima socialno gospodarstvo, kot so zlasti socialna podjetja za vključevanje na trg dela, osrednjo vlogo pri vključujočem in pravičnem prehodu; poudarja, da je treba podpreti dostop do financiranja, krepitve zmogljivosti in tehnične pomoči;

12.poziva Komisijo in države članice, naj olajšajo velike in majhne naložbe ter oblikujejo politike, na podlagi katerih se bodo odprle gospodarske priložnosti za zasebni sektor, zlasti za mala in srednja podjetja, z zmanjšanjem upravnega bremena, znižanjem zahtev za sofinanciranje in poenostavitvijo dostopa do financiranja ob spoštovanju pravic delavcev in pravic varstva potrošnikov; poudarja, da so take naložbe bistvene za krepitev evropske industrijske in tehnološke baze, ustvarjanje visokokakovostnih delovnih mest in oblikovanje usposobljene delovne sile, prilagojene lokalnim razmeram, virom in posebnim potrebam, da bi se v celoti izkoristil regionalni potencial ter bi spodbudili konkurenčnost, trajnostno rast in dolgoročno ustvarjanje vrednosti; poudarja, da so podjetniki in mala podjetja osrednjega pomena za naložbe, inovacije in ustvarjanje delovnih mest, zlasti na podeželju in v manj razvitih regijah, ter da je treba finančna sredstva in tehnično pomoč prilagoditi njihovim potrebam, da bi v celoti izkoristili njihov potencial v zelenem in digitalnem gospodarstvu ter spodbudili trajnostno rast in dolgoročno ustvarjanje vrednosti;

13.ugotavlja, da ni natančnih razčlenjenih podatkov o tem, koliko delovnih mest je bilo zaradi dvojnega prehoda izgubljenih, ustvarjenih ali prizadetih; poudarja, da je za učinkovit in pravočasen odziv politike pomembno napovedati spremembe na trgu dela in trende v potrebah po znanju in spretnostih; poudarja, da je treba opredeliti primere dobre prakse, jih izmenjevati in jih spodbujati; poziva h konsolidaciji zbiranja ustreznih podatkov in analize učinka politik prehoda; poudarja, da bi bilo treba v strukture za spremljanje pravičnega prehoda sistematično vključevati kazalnike energetske in mobilnostne revščine, da bi se ukrepi za financiranje in ustvarjanje delovnih mest najprej usmerili v ranljiva gospodinjstva;

14.spodbuja sheme prenove na ravni skupnosti, ki zajemajo cele soseske ali vasi, kar zmanjšuje stroške, krepi kohezijo in pospešuje prehod;

15.obžaluje, da predlog večletnega finančnega okvira za obdobje 2028–2034 ne vključuje samostojnega instrumenta za obravnavo pravičnega prehoda; poudarja, da je še naprej potrebno namensko financiranje za podporo prizadetim regijam pri reševanju izzivov, povezanih z zelenim prehodom; v zvezi s tem poziva k razširjenemu in povečanemu Skladu za pravični prehod za programsko obdobje po letu 2027, ki naj deluje v skladu z načeli deljenega upravljanja in partnerstva v okviru kohezijske politike, njegov proračun pa naj se poveča; poudarja, da bi moral novi sklad podpirati delodajalce pri zagotavljanju pravice delavcev do usposabljanja ter pri uvajanju načrtov prehoda na ravni podjetja; poudarja, da bi moralo biti usposabljanje zelo kakovostno ter usklajeno s potrebami trga dela in da bi moralo privesti do kvalifikacij in potrdil, potrjenih s preglednimi in jasnimi sistemi certificiranja, ki omogočajo vzajemno priznavanje med državami članicami; poziva, naj financiranje prehoda vključuje socialne pogoje za podporo vključevanju;

16.opozarja, da se Sklad za pravični prehod kljub svojim preobrazbenim ambicijam pri doseganju svojih ciljev sooča z velikimi izzivi, zlasti pri zagotavljanju pravičnih rezultatov in dostopa do sklada malim in srednjim podjetjem Just Transition in the World of Work (Pravični prehod v svetu dela), Služba Evropskega parlamenta za raziskave, september 2025, https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/BRIE/2025/774668/EPRS_BRI(2025)774668_EN.pdf.; poziva, naj se s tehnično pomočjo in zmanjšanjem upravnih bremen poenostavi dostop malih in srednjih podjetij do Sklada za pravični prehod;

17.poudarja, da je pomembno razvijati digitalne spretnosti delavcev na osnovni in višji ravni; poudarja, da je treba zagotoviti osnovno digitalno pismenost državljanov, da bodo razumeli podatke in varno uporabljali spletna orodja, kar jim bo omogočilo, da ostanejo zaposljivi in prilagodljivi, hkrati pa spodbujati naprednejše kompetence;

18.poudarja, da morajo ustanove za izobraževanje in usposabljanje poskrbeti, da bo njihovo usposabljanje izpolnilo potrebe konkurenčnega trga dela, ter učence, vodje usposabljanja in učitelje z ustreznimi znanji in spretnostmi pripraviti, da bodo dejavni nosilci sprememb pri pravičnem prehodu na okoljsko trajnostna gospodarstva in družbo za vse; poudarja, da je učinkovito usposabljanje odvisno od razpoložljivosti učiteljev in vodij usposabljanja, ki so dobro seznanjeni s trajnostnim in zelenim gospodarstvom, energijsko učinkovitostjo ter zelenimi in digitalnimi tehnologijami; poudarja, da je njihova vloga odločilnega pomena za spodbujanje pravih znanj in spretnosti ter kompetenc tako za mlajše kot starejše generacije delavcev ter za ustrezno preusposabljanje in izpopolnjevanje oseb, na katere bo zeleni prehod vplival; poudarja, da bi zato moralo biti izobraževanje in usposabljanje teh učiteljev in vodij usposabljanja prednostna naloga v vseh strategijah odzivanja v zvezi z znanji in spretnostmi na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni;

19.poudarja, da so neposredne javne in zasebne naložbe v čisto infrastrukturo, projekti na področju obnovljivih virov energije in dejavnosti krožnega gospodarstva nujni za oživitev lokalnih gospodarstev in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest; poudarja, da je treba izkoristiti regionalne prednosti z vlaganjem v sektorje, v katerih so regije že močne ali kjer imajo primerjalne prednosti; meni, da je lahko regionalna specializacija temelj zelenih industrijskih grozdov; poudarja, da se lahko s podporo raziskavam in inovacijam ter spodbujanjem sodelovanja med univerzami in podjetji ustvarijo novi trajnostni poslovni modeli;

20.poudarja, da je za uresničitev ciljev pravičnega prehoda potrebna skladna in celovita kombinacija politik; poziva, naj se pri podnebnih in industrijskih ukrepih EU upoštevajo cilji v zvezi z vključevanjem, socialno zaščito ter znanjem in spretnostmi; poudarja, kako pomembno je zagotoviti, da se evropska in nacionalna sredstva uporabijo za čim lažji zeleni in digitalni prehod, tudi s spodbujanjem socialnega dialoga in kolektivnih pogajanj; poziva, da bi financiranje EU ter državna pomoč, ki jo zagotavljajo države članice, uskladili z evropsko industrijsko politiko, zato da bi ponudili kakovostna delovna mesta, spodbujali h kolektivnim pogajanjem in spoštovanju pravic delavcev ter standardov EU, izboljšali konkurenčnost evropskih podjetij ter zagotovili boljše delovne pogoje;

21.poziva države članice, naj zagotovijo zadostna sredstva za programe razvijanja kakovostnih znanj in spretnost ter poklicnega usposabljanja, saj gre za dolgoročno naložbo v produktivnost, rast in konkurenčnost delavcev in podjetij; poziva države članice, naj ob podpori Komisije strateško izkoristijo obstoječe instrumente Unije za uresničevanje Unije spretnosti, zlasti jamstva za znanja in spretnosti; poziva države članice, naj več prihodkov iz nacionalnih sistemov za trgovanje z emisijami uporabijo za usposabljanje delavcev in prerazporeditev delovne sile, zlasti v ogljično intenzivnih regijah; poziva Komisijo, naj preuči in izda smernice o tem, kako lahko javno-zasebna partnerstva med državami članicami in podjetji financirajo usposabljanje, preusposabljanje in izpopolnjevanje delavcev, zlasti v zvezi s pravico do usposabljanja za posamezne delavce;

22.opozarja, da je v vseh političnih ukrepih, namenjenih dvojnemu prehodu, pomembno vključevati invalidnost in presečni pristop, ki bo ustrezal mladim, starejšim, nizko usposobljenim in pa delavkam, na primer z zagotavljanjem primernih prilagoditev v izobraževanju in usposabljanju;

23.opozarja, da ima Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji za presežne delavce v svojem preostalem programskem obdobju pomembno vlogo pri podpiranju delavcev, ki jih bosta prizadela zeleni in digitalni prehod, in države članice spodbuja, naj ob podpori Komisije sklad čim bolje izkoristijo; pozdravlja, da predlagana revizija sedanjega sklada vsebuje namero, da bi proaktivno podprli delavce, katerih delovno mesto bo neizbežno postalo presežno, in pospešili postopek odobritve vlog; vseeno poudarja, da je pomembno, da se podjetja, ki so v postopku prestrukturiranja in želijo zaprositi za sredstva sklada, v zvezi s tem v celoti posvetujejo z delavci in njihovimi predstavniki, tudi pri oblikovanju prilagojenega svežnja ukrepov; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da predlog večletnega finančnega okvira za obdobje 2028–2034 ne vključuje več Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za presežne delavce; poudarja, kako pomembni so aktivni ukrepi na trgu dela in socialna zaščita za ponovno vključitev presežnih delavcev na trg dela po večjih prestrukturiranjih; poziva Komisijo, naj v naslednjem večletnem finančnem okviru predvidi nadaljnjo namensko podporo delavcem, ki jih bodo ogrozila večja prestrukturiranja ali ki bodo zaradi njih postali presežni;

24.opozarja, da je pomembno delavcem zagotoviti visoko raven zdravja in varnosti pri delu; poudarja, da je pomembno proaktivno obravnavati novonastajajoča tveganja za varnost in zdravje pri delu pri delovnih nalogah, delovnih vzorcih in na delovnih mestih, zlasti okoljska in psihosocialna tveganja v okviru dvojnega prehoda; poziva Komisijo, naj celovito pregleda sedanji strateški okvir za zdravje in varnost pri delu ter veljavni zakonodajni okvir za varnost in zdravje pri delu, da bi odkrila preostale vrzeli in zagotovila, da bo pravni red EU še naprej ustrezal svojemu namenu, ter da bo ugotovitve upoštevala pri oblikovanju strateškega okvira za obdobje po letu 2027;

25.poudarja, da lahko preoblikovanje in prestrukturiranje delovnega mesta med dvojnim prehodom povzroči psihosocialna tveganja, kot so stres, negotovost in nevarnost izgube zaposlitve; poudarja, da je treba med prehodoma varovati duševno zdravje in psihosocialno dobro počutje delavcev, kar zajema tudi ocene tveganja na delovnem mestu in podporne storitve; poziva, naj se v načrte prehoda na ravni podjetij vključijo programi za podporo duševnemu zdravju, ki bodo zajemali svetovanje, obvladovanje stresa in programe za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja;

26.poudarja, kako pomembno je podpirati delavce pri povečevanju njihovih preobrazbenih, temeljnih in kognitivnih spretnosti, kot so ustvarjalno in kritično razmišljanje, predvidevanje, odpornost, prožnost in agilnost, motivacija in samozavedanje, radovednost in vseživljenjsko učenje, obenem pa je treba priznati, da so pomembne njihova zmožnost prilagajanja velikim spremembam na delovnem mestu, njihova samoučinkovitost in iskanje novih rešitev, ki jih zahtevata zelena in digitalna preobrazba;

27.pozdravlja politični pregled centra Cedefop o pripravi evropske evidence kvalifikacij, s katero bi povečali preglednost, primerljivost in prenosljivost kvalifikacij po Evropi; poudarja, da taka evidenca ne sme biti zgolj akademska naloga, temveč mora biti praktično orodje za konkurenčnost, ustreznost za potrebe trga dela in mobilnost; poziva Komisijo in države članice, naj poskrbijo, da bo evropsko ogrodje kvalifikacij tesno povezano z gospodarskimi potrebami, industrijsko politiko in naložbami v znanja in spretnosti, naj temeljito in sistematično evidentirajo sedanjo vrzel v znanjih in spretnostih na regionalni ravni ter predvidijo prihodnje povpraševanje po njih; poudarja, da bi morala evidenca vsebovati analizo učinka ter voditi do sektorskih in teritorialnih ukrepov za izkoriščanje potenciala zelenega prehoda v vseh regijah;

28.poudarja, da so trdni sistemi socialne varnosti in socialne zaščite bistveni za podporo delavcem in zagotovitev socialne kohezije v prehodnem obdobju; poziva države članice, naj v posvetovanju s socialnimi partnerji in ustreznimi organizacijami civilne družbe posodobijo in okrepijo svoje sisteme in osnovne javne službe ter poskrbijo za njihovo dolgoročno vzdržnost, pri tem pa naj ne povečajo finančnega bremena za mala in srednja podjetja, s posebnim poudarkom na zdravstvenem varstvu, prometu, izobraževanju, politikah socialnega vključevanja, dohodkovni podpori in cenovno dostopnih stanovanjih ter podpori neprofitnim ponudnikom socialnih storitev, da bi zagotovile odpornost proti pretresom zaradi dvojnega prehoda, ki bo vplival na trg dela, in da bi lahko delavci, ki bodo izgubili delovno mesto, v čim večji meri ohranili svoj življenjski standard;

29.poziva države članice, naj v celoti izvajajo priporočilo Sveta o socialni zaščiti za delavce in samozaposlene osebe; poziva Komisijo, naj spremlja tveganja in napredek pri teh ukrepih s pregledom socialnih kazalnikov in okvirom za socialno konvergenco; poudarja, da je pomembno zagotoviti, da bodo imeli nacionalni javni zavodi za zaposlovanje ustrezno ponudbo glede na spreminjajoče se razmere na trgu dela, zato da se ljudem zagotovi podpora in olajša menjava delovnega mesta zaradi prehoda;

30.poudarja pomen ciljno usmerjenih politik za podporo ljudem, ki jih bo dvojni prehod najbolj prizadel, zlasti tistim, ki so v ranljivem položaju; poudarja, da sta potrebna aktivna podpora in zgodnje ukrepanje, da se prepreči, da bi ljudje v ranljivem položaju postali dolgotrajno brezposelni ali da bi obupali nad iskanjem zaposlitve; poziva države članice, naj znatno povečajo aktivno podporo za kakovostno zaposlitev, zlasti s podpiranjem dostopa in ohranjanja kakovostne zaposlitve ter spodbujanjem podjetništva in ustvarjanja kakovostnih delovnih mest; poudarja, da imajo pomembno vlogo pri ustvarjanju prehodnih delovnih mest programi vključevanja na trg dela, ciljno usmerjena javna naročila in lokalna javna dela; poudarja, da je treba okrepiti zmogljivosti lokalnih in regionalnih oblasti za uspešno pritegnitev naložb, sodelovanje s ciljnimi skupinami pri razvoju in izvajanju programov socialne podpore ter za merjenje distribucijskih učinkov;

31.poudarja, da je treba podpreti sheme skrajšanega delovnega časa in zagotoviti ciljno usmerjeno podporo za delavce, ki jih prizadene prehod, pri čemer se je mogoče opreti na pozitivne izkušnje pri izvajanju mehanizma SURE; poziva Komisijo, naj predlaga okrepitev mehanizma SURE za zeleni in digitalni prehod, saj lahko podpora takim začasnim ukrepom varstva zaposlitve med krizami stabilizira javne odhodke, namenjene politikam zaposlovanja in ukrepom za pravični prehod, ter v skladu s cilji pravičnega prehoda ublaži neposredne vplive nujne preobrazbe gospodarstva EU na delovna mesta;

32.poudarja, da učinek na zaposlovanje ne bo enak v vseh regijah in pri vseh prebivalcih; v zvezi s tem poudarja, da je treba pritegniti in opolnomočiti lokalne državljane in deležnike, vključno z ustreznimi organizacijami civilne družbe, da bodo lahko dejavni akterji pri prehodu; poudarja, da bi morale biti lokalne in regionalne oblasti neposredno vključene v oblikovanje, izbiro in spremljanje projektov, da bi zagotovili, da se bodo s financiranjem reševale konkretne lokalne potrebe in da se bo podprla diverzifikacija regionalnih gospodarstev; poudarja, da se morajo javni organi med upravljanjem prehoda strateško posvetovati in sodelovati s socialnimi partnerji; poudarja, da je smiselno sodelovanje mogoče zagotoviti s posvetovanji v zgodnji fazi ter jasnimi mandati in glasovalnimi pravicami za socialne partnerje, mala in srednja podjetja, civilno družbo, socialno gospodarstvo ter mlade v regionalnih usklajevalnih organih;

33.poudarja, da so kolektivna pogajanja osrednjega pomena za pravične plače, socialno pravičnost in demokracijo na delovnem mestu, vendar je pokritost še vedno neenakomerna; opozarja, da morajo države članice, v katerih je pokritost s kolektivnimi pogajanji nižja od 80 %, pripraviti nacionalne načrte z jasnimi časovnimi okviri in namenskimi ukrepi za povečanje pokritosti; poziva Komisijo, naj državam članicam zagotovi smernice in podporo pri krepitvi pogajalskih sistemov, zlasti na sektorski ravni, s polno vključenostjo socialnih partnerjev; poudarja, da bi morale EU in države članice v okviru izvajanja priporočila Sveta o zagotavljanju pravičnega prehoda na podnebno nevtralnost podpreti financiranje za krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev, zlasti na regionalni ravni, in sodelovati v strukturiranem socialnem dialogu in kolektivnih pogajanjih o načrtih za prehod na ravni podjetij;

34.meni, da je treba finančne posledice zahtevanega predloga pokriti z obstoječimi proračunskimi sredstvi;

35.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo in priložena priporočila posreduje Komisiji in Svetu.