P10_TA(2026)0004Ohranjanje in spodbujanje finančne stabilnosti v času gospodarske negotovostiResolucija Evropskega parlamenta z dne 20. januarja 2026 o ohranjanju in spodbujanju finančne stabilnosti v času gospodarske negotovosti (2025/2051(INI))Evropski parlament,

–ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 24. januarja 2024 o makrobonitetnem pregledu za kreditne institucije, sistemskih tveganjih, povezanih z nebančnimi finančnimi posredniki, in njihovi medsebojni povezanosti s kreditnimi institucijami v skladu s členom 513 Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (COM(2024)0021),

–ob upoštevanju poročila Evropske centralne banke (ECB) o finančni stabilnosti iz novembra 2024,

–ob upoštevanju poročila ECB o finančni stabilnosti iz maja 2025,

–ob upoštevanju četrtletnega poročila o razvoju mednarodnega bančništva in finančnega trga, ki ga je marca 2025 objavila Banka za mednarodne poravnave,

–ob upoštevanju pisma predsednika Odbora za finančno stabilnost finančnim ministrom in guvernerjem centralnih bank skupine G20 z dne 21. februarja 2025,

–ob upoštevanju poročila o stanju Odbora za finančno stabilnost z dne 22. oktobra 2024 z naslovom G20 Crypto-asset Policy Implementation Roadmap (Načrt izvajanja politike v zvezi s kriptosredstvi skupine G20),

–ob upoštevanju poročila Odbora za finančno stabilnost iz oktobra 2021 z naslovom Policy proposals to enhance money market fund resilience: final report (Politični predlogi za okrepitev odpornosti skladov denarnega trga: končno poročilo),

–ob upoštevanju odziva Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB) iz novembra 2024 na posvetovanje Komisije o oceni ustreznosti makrobonitetnih politik za nebančno finančno posredništvo z naslovom A System-wide approach to macroprudential policy (Sistemski pristop k makrobonitetni politiki),

–ob upoštevanju poročila odbora ESRB iz februarja 2025 o skladnosti s priporočilom odbora ESRB z dne 2. decembra 2021 o reformi skladov denarnega trga (ESRB/2021/9),

–ob upoštevanju posodobitve skupnega odbora evropskih nadzornih organov z dne 31. marca 2025 o tveganjih in ranljivosti finančnega sistema EU – pomlad 2025,

–ob upoštevanju mnenja Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA) z dne 14. februarja 2022 o pregledu uredbe o skladih denarnega trga,

–ob upoštevanju poročila Mednarodnega denarnega sklada (MDS) o svetovni finančni stabilnosti z dne 22. aprila 2025,

–ob upoštevanju poročila Maria Draghija z dne 9. septembra 2024 z naslovom Prihodnost evropske konkurenčnosti (Draghijevo poročilo),

–ob upoštevanju poročila Enrica Lette z dne 17. aprila 2024 z naslovom Veliko več kot trg,

–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2011 o finančni, gospodarski in socialni krizi: priporočila za ukrepe in pobude, ki naj bi jih sprožili1 UL C 33 E, 5.2.2013, str. 140.,

–ob upoštevanju poročila Odbora Evropskega parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve z dne 26. marca 2025 o bančni uniji – letno poročilo za leto 2024,

–ob upoštevanju predstavitve Odbora Evropskega parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve z dne 19. marca 2025 o ocenjevanju ustreznosti makrobonitetnega okvira za nebančne finančne institucije v EU,

–ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A10-0232/2025),

A.ker je finančna stabilnost še vedno temelj gospodarske odpornosti in rasti, ki jo je treba pozorno spremljati zaradi velike gospodarske negotovosti, zunanjih pretresov in sistemskih tveganj;

B.ker je svetovna finančna kriza razkrila tveganja, ki jih svetovna finančna nestabilnost predstavlja za razvita gospodarstva;

C.ker so nadaljnja ruska agresija proti Ukrajini in njene gospodarske posledice povzročile inflacijske pritiske, nestanovitnost na energetskih trgih in finančno negotovost;

D.ker uvedba carin prispeva k razdrobljenosti svetovne trgovine, saj povečuje motnje v dobavni verigi in prinaša dodatna tveganja za finančne trge in širše gospodarstvo;

E.ker je dobro povezana unija kapitalskih trgov bistvena za blaženje šokov, spodbujanje naložb v EU in nadaljnje povezovanje enotnega trga;

F.ker bo stabilnost nebančnih finančnih posrednikov še pomembnejša, če bo Evropska unija svoje financiranje preusmerila na kapitalske trge;

G.ker nebančni finančni posredniki delujejo v zelo različnih sektorjih;

H.ker zaostanek v gospodarski rasti, ki ga še poslabšujejo trgovinske napetosti, negativno vpliva na subjekte s finančnim vzvodom in bo povečal kreditno tveganje za finančne institucije;

I.ker visoka vrednost sredstev na trgu lastniških vrednostnih papirjev in trgu podjetniškega dolga vzbuja zaskrbljenost glede morebitnih popravkov trga, ki imajo sistemske posledice;

J.ker ima sektor stanovanjskih nepremičnin, ki je imel koristi od nizkih obrestnih mer, ključno vlogo pri finančni stabilnosti zaradi svojega osrednjega mesta v gospodarstvu, znatnega deleža neto premoženja gospodinjstev, koncentriranega v nepremičninah, bistvene udeležbe finančnega sektorja pri financiranju nepremičninskih naložb in poglavitne vloge nepremičnin kot zavarovanja na kreditnih trgih;

K.ker sta kompleksnost in soodvisnost finančnih sektorjev postali pomembnejši, saj so nebančni finančni posredniki neto posojilodajalci bankam in širšemu gospodarstvu;

L.ker se je vpliv nebančnih finančnih posrednikov na strateških finančnih trgih, kot so trgi državnih obveznic, povečal, kar je razvidno iz tega, da so hedge skladi med krizo zaradi carinskih dajatev aprila 2025 likvidirali terminske gotovinske pogodbe na ameriškem trgu državnih obveznic;

M.ker bi ciljno usmerjene reforme lahko okrepile odpornost skladov denarnega trga EU v skladu z mednarodnimi standardi;

N.ker je finančni sektor še vedno izpostavljen kibernetskim grožnjam, taktikam hibridnega vojskovanja in skritim finančnim vzvodom, ki bi lahko destabilizirali kritično finančno infrastrukturo;

Bančna unija in unija kapitalskih trgov: blažitev šokov in odpornost

1.pozdravlja, da se ponovno razpravlja o tem, da bi bilo treba, kot sta v svojih poročilih zapisala Mario Draghi in Enrico Letta, med drugim z bolje povezanimi kapitalskimi trgi in z viri gospodarnim gospodarstvom oživiti produktivnost in konkurenčnost EU;

2.poziva Komisijo, naj prednostno obravnava agendo unije kapitalskih trgov, ki podpira konkurenčnost EU, ne da bi pri tem ovirala finančno stabilnost;

3.poudarja cilj unije kapitalskih trgov, da se za odpravo naložbene vrzeli v EU učinkoviteje mobilizira zasebni kapital, in da unija lahko absorbira pretrese; poudarja, da bi unija kapitalskih trgov morala prispevati tudi k odpravi strukturnih neravnovesij v finančnem sistemu EU; obžaluje vztrajne davčne spodbude za zadolževanje;

4.priznava, da mora biti dokončanje bančne unije strateška prednostna naloga pri poglobitvi ekonomske in monetarne unije;

5.je seznanjen z izzivi, ki zaradi neobstoja bolj doslednega nadzora izhajajo iz bolj povezanih finančnih trgov, vključno s kompromisom med učinkovito porazdelitvijo in diverzifikacijo tveganj na eni strani ter tveganji širjenja negativnih učinkov, prelivanja in ojačevanja na drugi strani;

6.priznava kompromis v zvezi s čezmejno konsolidacijo bank med geografsko diverzifikacijo, čezmejnimi finančnimi storitvami in ekonomijo obsega ter morebitno oslabitvijo povezave med bankami in državo na eni strani ter problemom „prevelik, da bi propadel“, potencialno oslabitvijo manjših finančnih središč ter povezavami z malimi in srednjimi podjetji (MSP) ter lokalnimi gospodarstvi na drugi strani;

7.ugotavlja, da lahko sistemsko tveganje povzročijo tudi manj pomembne institucije, saj so zanje pogosto značilne zelo povezane bilance stanja;

8.poudarja pomen dostopa do kapitala, zlasti za mala in srednja podjetja, kot je tvegani kapital, namenjen rastočim podjetjem, pri čemer je treba ohraniti finančno stabilnost ter zagotoviti, da sta rast in odpornost tesno povezani;

Makrofinančna tveganja in geopolitična nestabilnost

9.poudarja, da je primarni cilj ECB ohranjanje stabilnosti cen ter da imajo odbor ESRB, evropski nadzorni organi in centralne banke ključno vlogo pri prispevanju k finančni stabilnosti v Uniji;

10.želi spomniti, da Eurosistem temelji na načelu monetarne prevlade; poziva k ohranitvi neodvisnosti ECB kot dejavnika, ki podpira finančno stabilnost;

11.poudarja, da intervencije centralnih bank na trgu v nekaterih primerih povzročajo tveganje izkrivljanja trga, ki bi lahko vplivalo na finančno stabilnost;

12.je seznanjen s tem, da je Unija zaradi tesnih povezav s tujimi finančnimi trgi in subjekti in zanašanja finančnega trga EU na ponudnike storitev zunaj EU, izpostavljena zunanjim pretresom, pa tudi, da je pod pritiskom zaradi vse večjih trgovinskih napetosti v kontekstu geopolitične negotovosti;

13.poudarja tveganja visokega državnega dolga in primanjkljajev; opozarja, da so zaskrbljenost trgov glede vzdržnosti državnega dolga, takrat neustrezen bančni regulativni okvir in širjenje negativnih vplivov prek medsebojno povezanih finančnih sistemov povzročili finančno krizo leta 2008 in posledično krizo euroobmočja;

14.opozarja na učinke prelivanja na finančni sektor; v zvezi s tem je seznanjen s pozivi k zmanjšanju sistemskih ranljivosti; vendar poudarja, da prihodnji razvoj dogodkov ne bi smel ogroziti nacionalnih fiskalnih pristojnosti;

15.poziva Komisijo, naj zagotovi skladnost z okvirom ekonomskega upravljanja EU in konvergenco s fiskalnimi pravili Pakta za stabilnost in rast, da bi zagotovila zdrave in vzdržne javne finance;

16.priznava, da bi lahko strukturne reforme za okrepitev finančne in institucionalne arhitekture euroobmočja in zmanjšanje tržne razdrobljenosti povečali mednarodno vlogo eura ter potencialno okrepili finančno in monetarno stabilnost; je seznanjen s tekočimi razpravami o digitalnem euru;

17.poudarja potencialno nestabilnost, ki izhaja iz finančnih institucij z visokim finančnim vzvodom, hkrati pa priznava, da lahko imajo gospodarske vloge, kot so varovanje pred tveganji, izboljšanje likvidnosti trga, oblikovanje cen ali delitev tveganja;

18.poudarja, kako pomembno je usklajevanje med makrobonitetnimi nadzorniki z analizo in nadzorom sistemskih tveganj in njegova uskladitev z mikrobonitetnim nadzorom, da se zagotovi skladnost;

19.priznava morebitna tveganja za finančno stabilnost, ki izhajajo iz pogostejših pojavov fizičnih tveganj podnebnih in naravnih nevarnosti ter s podnebjem povezanega prehodnostnega tveganja;

Stres v bančnem sektorju in nadzor nad nebančnimi finančnimi posredniki

20.poudarja, da je treba zagotoviti izvajanje okvira Basel III, da bi povečali odpornost in svetovno konkurenčnost bank EU; se zaveda, da še vedno obstajajo številne nejasnosti glede izvajanja standardov okvira Basel III v nekaterih glavnih jurisdikcijah tretjih držav in da mora bančni sistem Unije ostati konkurenčen v mednarodnem okviru; poudarja, da je pomembno ohraniti celovitost baselskega okvira, in poudarja, da je mogoče samo finančno stabilnost obravnavati kot konkurenčno prednost;

21.poudarja, kako pomembno je ohraniti trden makrobonitetni okvir, hkrati pa zagotoviti poenostavitev, pravna pojasnila in zmanjšanje bremena, predvsem za manjše subjekte; poudarja, da je treba poenostaviti in harmonizirati zasnovo in uporabo makrobonitetnih blažilnikov; poziva Komisijo in nadzorne organe, naj, kjer je mogoče, sistematično uporabljajo načela sorazmernosti, stroškovne učinkovitosti in digitalne poenostavitve in naj pri tem ne ogrozijo finančne stabilnosti;

22.poudarja, da bi bilo treba razmisliti o poenostavitvi reform, sprejetih po finančni krizi leta 2008, če obstajajo jasne in utemeljene koristi za realno gospodarstvo in če ne obstajajo tveganja za finančno stabilnost; je seznanjen z razpravo o svežnju o listinjenju;

23.upošteva analizo ECB v zvezi s trajno ranljivostjo trgov poslovnih nepremičnin, ki jih še poslabšujejo naraščajoče obrestne mere in izpostavljenost nebančnih finančnih posrednikov, kar je treba pozorno spremljati; v zvezi s tem poziva odbor ESRB, naj pozorno spremlja vlogo nebančnih finančnih posrednikov, ki delujejo na nepremičninskih trgih, in izda ustrezna priporočila; poleg tega priznava visoko stopnjo zadolženosti gospodinjstev;

24.poziva ECB, naj se v okviru rednega procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja v kontekstu strateške avtonomije opravi ocena izpostavljenosti finančnih institucij geopolitičnim tveganjem, vključno s posrednimi učinki sankcij in gospodarsko razdrobljenostjo;

25.priznava vse večji sistemski pomen nebančnih finančnih posrednikov, ki predstavljajo več kot 40 % sredstev finančnega sektorja EU; meni, da lahko ti subjekti prispevajo k tveganjem za finančno stabilnost, če niso dovolj regulirani;

26.je seznanjen z raznolikostjo poslovnih modelov nebančnih finančnih posrednikov in njihovo pomembno vlogo pri financiranju; poudarja, da za številne sektorje že obstaja evropska sektorska ureditev, na primer za hedge sklade (direktiva o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov2 Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2011/61/oj).), sklade denarnega trga (uredba o skladih denarnega trga3 Uredba (EU) 2017/1131 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o skladih denarnega trga (UL L 169, 30.6.2017, str. 8, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2017/1131/oj).), zavarovalnice (Solventnost II), investicijska podjetja (direktiva o investicijskih podjetjih4 Direktiva (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij ter o spremembi direktiv 2002/87/ES, 2009/65/ES, 2011/61/EU, 2013/36/EU, 2014/59/EU in 2014/65/EU (UL L 314, 5.12.2019, str. 64, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2019/2034/oj)./uredba o investicijskih podjetjih5 Uredba (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 575/2013, (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 806/2014 (UL L 314, 5.12.2019, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2019/2033/oj).) ali pokojninske sklade (direktiva o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje6 Direktiva (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (UL L 354, 23.12.2016, str. 37, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2016/2341/oj).); ugotavlja pa, da se sedanji okvir osredotoča predvsem na zaščito vlagateljev in celovitost trga, ne pa na zmanjševanje sistemskih tveganj7 ECB, Pregled finančne stabilnosti, maj 2025, str. 78.; poziva k temeljitemu pregledu regulativnih vrzeli, povezanih z nebančnimi finančnimi posredniki, tudi na manj reguliranih področjih, kot so upravljavci družinskega premoženja in finančna podjetja v dobavni verigi;

27.je seznanjen s poročilom Komisije iz leta 2023 o delovanju skladov denarnega trga in nedavne spremembe okvira za sklade denarnega trga; poziva Komisijo, naj pripravi spremembe uredbe o skladih denarnega trga8 Uredba (EU) 2017/1131 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o skladih denarnega trga (UL L 169, 30.6.2017, str. 8, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2017/1131/oj). v skladu z mednarodnimi standardi, regulativnim napredkom, doseženim v drugih jurisdikcijah, ter priporočili odbora ESRB in organa ESMA;

Likvidnostna tveganja, tveganja za kritje in digitalna tveganja

28.poudarja, da so prociklični pozivi h kritju med krizami, kot sta pandemija covida-19 in energetska kriza leta 2022, povzročili velik likvidnostni stres; ugotavlja, kako pomembni so v zvezi s tem likvidnostna pripravljenost ter na splošno finančni vzvod in kapitalske rezerve;

29.poziva k oblikovanju orodij, s katerimi bi bolje zajeli obseg in hitrost likvidnostnih odlivov, ki so posledica pozivov h kritju med sistemskimi dogodki, zlasti za energetske javne službe in nebančne finančne posrednike;

30.poudarja, da so potrebni odporna klirinška infrastruktura, trdni okviri zavarovanja s premoženjem in usklajen nadzor centralnih nasprotnih strank; je seznanjen z odločitvijo Komisije, da razširi ureditev enakovrednosti za centralne nasprotne stranke s sedežem v Združenem kraljestvu, in ugotavlja, da še vedno obstajajo pomisleki glede evropske odvisnosti od centralnih nasprotnih strank iz tretjih držav;

31.podpira večjo preglednost in makrobonitetni nadzor pri praksah določanja kritja, vključno s testiranjem izjemnih situacij in analizo scenarijev, pri čemer se opira na nedavno delo Odbora za finančno stabilnost v zvezi z likvidnostno pripravljenostjo na pozive za kritje in zavarovanje s premoženjem;

32.izraža zaskrbljenost zaradi vse večjih medsebojnih povezav med kriptosredstvi in decentraliziranimi finančnimi trgi ter tradicionalnim finančnim sistemom; podpira Odbor za finančno stabilnost, organe za določanje standardov in odbor ESRB pri njihovih prizadevanjih za vzpostavitev regulativnega okvira in uskladitev njegove klasifikacije;

33.je seznanjen z analizo Odbora za finančno stabilnost, da so tveganja za finančno stabilnost, ki izhajajo iz trgov kriptosredstev, za zdaj omejena9 G20 Crypto-asset Policy Implementation Roadmap – Status report (Časovni načrt skupine G20 za izvajanje politike o kriptosredstvih – poročilo o stanju izvajanja), 22. oktober 2024.; vendar poudarja, da je lahko razvoj na trgih kriptosredstev sistemsko pomemben; ugotavlja, da so kriptosredstva večinoma špekulativne narave in imajo pomembno vlogo pri nezakonitih transakcijah; poziva Komisijo in odbor ESRB, naj pozorno spremljata razvoj na tem področju;

34.pozdravlja dejstvo, da je Evropska unija vzpostavila bonitetni okvir za kriptosredstva (uredba o trgih kriptosredstev); poudarja pomen pravočasnega in doslednega izvajanja ter poziva Komisijo, naj spremlja preostale regulativne vrzeli;

35.poudarja hitro rast trga stabilnih kovancev, ki je zaenkrat še vedno v veliki meri omejen na ekosistem kriptosredstev; opozarja, da se regulativno okolje v zvezi s stabilnimi kovanci v glavnih jurisdikcijah tretjih držav hitro spreminja; poziva Komisijo, naj oceni, ali obstajajo morebitni kanali za širjenje negativnih vplivov, kot v primeru večkratnih izdaj;

36.poudarja, da je Unija sprejela ukrepe za krepitev digitalne odpornosti finančnih subjektov, predvsem z aktom o digitalni operativni odpornosti10 Uredba (EU) 2022/2554 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o digitalni operativni odpornosti za finančni sektor in spremembi uredb (ES) št. 1060/2009, (EU) št. 648/2012, (EU) št. 600/2014, (EU) št. 909/2014 in (EU) 2016/1011 (UL L 333, 27.12.2022, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2022/2554/oj).; spodbuja inovacije na področju digitalnih financ in obsežne naložbe v kibernetsko odpornost, da bi finančno infrastrukturo zaščitili pred zunanjimi grožnjami; poziva Komisijo in ECB, naj evidentirata in obravnavata odvisnost evropskega finančnega sistema od ponudnikov digitalnih storitev iz tretjih držav, enotne točke odpovedi in tveganje hibridnih napadov;

37.poudarja, da boljša finančna pismenost lahko prispeva k odpornosti posameznikov, stabilnejšim finančnim trgom in večji udeležbi v uniji kapitalskih trgov;

38.ugotavlja, da je ohranjanje razumne in zanesljive logistike in infrastrukture za razpoložljivost gotovine še vedno bistven element finančne stabilnosti in zaupanja javnosti;

Izboljšanje skladnosti nadzora, podatkovnih zmogljivosti in pripravljenosti na krize

39.podpira celosten, bolj dosleden, sistemski in na dejavnostih temelječ nadzorni pristop k opredeljevanju in obravnavanju tveganj in ranljivosti, povezanih z različnimi vrstami dejavnosti v finančnem sektorju, kot so posojila, transakcije in upravljanje premoženja;

40.poudarja pomen trdnega in verodostojnega okvira za krizno upravljanje; poudarja vlogo enotnega mehanizma za reševanje pri zagotavljanju zanesljivega reševanja propadajočih institucij in podpira vlogo ECB kot posojilodajalca v skrajni sili za zaščito likvidnosti in zaupanja med krizami; ugotavlja, da enotni sklad za reševanje še vedno nima varovalnega mehanizma;

41.podpira ECB, odbor ESRB, evropske in nacionalne nadzorne organe ter organ za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma pri varovanju finančne stabilnosti EU in obravnavanju nastajajočih svetovnih finančnih tveganj, vključno s skladnim nadzorom, ki ga izvaja ESMA za sistemske čezmejne nebančne finančne posrednike;

42.svari pred regulativno arbitražo in poudarja, da je treba obravnavati skrite ranljivosti finančnega vzvoda, ki so se pokazale v preteklih primerih motenj;

43.poziva Komisijo, naj ohrani visoko raven ambicioznosti pri izvajanju priporočil Odbora za finančno stabilnost glede finančnega vzvoda v EU;

44.poudarja, da bi morali imeti organi na nacionalni ravni in na ravni EU kvalitativne in lahko dostopne podatke ter ustrezne vire za analizo podatkov;

45.poziva k večji preglednosti, zmogljivostim za analizo podatkov in racionaliziranim mehanizmom za izmenjavo podatkov med nacionalnimi organi in organi EU ob upoštevanju zaščitnih ukrepov za varstvo podatkov, da bi podprli celovitejši okvir za spremljanje tveganj in zmogljivosti za stresno testiranje na ravni celotnega sistema, tudi v zvezi s kibernetsko odpornostjo, izpadi energije in okvirom zavarovanja; ugotavlja, da so nekateri nacionalni organi že sporočili, da nameravajo izvesti test izjemnih situacij za medsebojne povezave med bančnim sektorjem in sektorjem nebančnih finančnih posrednikov;

46.poziva k okrepljenemu sodelovanju z mednarodnimi finančnimi institucijami, vključno z Mednarodnim denarnim skladom, Baselskim odborom za bančni nadzor, Banko za mednarodne poravnave in Odborom za finančno stabilnost, da bi odpravili tveganja za čezmejno stabilnost;

° °

47.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.