1.pozdravlja zavezanost Komisije humanitarnemu financiranju, pri čemer EU in njene države članice ostajajo vodilne svetovne donatorice humanitarne pomoči na podlagi potreb; vztraja, da morajo vse države in strani v konfliktu spoštovati mednarodno humanitarno pravo in mednarodno pravo človekovih pravic in zagotavljati njuno spoštovanje ter da je treba dati prednost zaščiti civilistov, vse to pa mora ostati bistven cilj zunanjega delovanja EU, vključno z njeno humanitarno pomočjo; poziva EU, naj še naprej krepi osrednjo vlogo humanitarnih načel človečnosti, nepristranskosti, nevtralnosti in neodvisnosti, o katerih se ni mogoče pogajati in ki so vse bolj pod pritiskom, ter spodbujanje mednarodnega humanitarnega prava z uporabo načelnega in na potrebah temelječega humanitarnega pristopa, pri čemer naj se vzdrži partnerstev, ki bi ta načela ogrozila; želi spomniti, da Unija v skladu s členom 3(5) PEU spodbuja varstvo človekovih pravic ter prispeva k doslednemu spoštovanju in razvoju mednarodnega prava, vključno s spoštovanjem načel Ustanovne listine OZN, in bo v skladu s členom 2 PEU podpirala enakost spolov kot eno od svojih temeljnih načel, saj humanitarna pomoč, zlasti za ženske in dekleta, trenutno ni več prednostna; poudarja pomen spodbujanja splošnega dostopa do storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja v okviru humanitarnih ukrepov EU in zaveze EU, da bo zagotovila dostop do storitev reproduktivnega zdravstvenega varstva in zdravstvenega varstva mater;

2.je zaskrbljen zaradi naraščanja kršitev mednarodnega humanitarnega prava v zadnjih letih, od katerih naj bi bile nekatere teh kršitev strateške metode vojskovanja; obžaluje krčenje humanitarnega prostora in spodkopavanje spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava in humanitarnih načel, kar močno ovira zagotavljanje življenjsko pomembne pomoči v več konfliktnih okoljih; ostro obsoja zaskrbljujoče naraščanje števila napadov na civilno prebivalstvo in infrastrukturo, potrebno za njegovo preživetje, hudih zlorab otrok ter napadov na humanitarne delavce; obsoja očitno neupoštevanje zaščite zdravstvenih ustanov z napadi na bolnišnice, ki zaznamujejo skoraj vsak konflikt, kar je v nasprotju z resolucijo varnostnega sveta OZN 2286 (2016) z dne 3. maja 2016 o zaščiti ranjenih in bolnih ter zdravstvenega in humanitarnega osebja v oboroženih spopadih; poziva, naj storilci teh sistematičnih napadov odgovarjajo za svoja dejanja, in poziva EU, naj razmisli o sankcijah proti državnim ali nedržavnim akterjem, ki namerno ovirajo humanitarni dostop;

3.poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo ukrepe za preprečevanje kršitev mednarodnega humanitarnega prava in odpravijo vrzeli pri spremljanju kršitev tega prava z nepristranskim in neodvisnim zbiranjem podatkov in učinkovitejšimi, z dokazi podprtimi dejavnostmi zagovorništva, da bi od storilcev terjali odgovornost; poziva Komisijo, naj podpre mehanizme za spremljanje izzivov humanitarnega dostopa v okoljih, ki so jih prizadeli konflikti, in poročanje o njih;

4.pozdravlja sprejetje resolucije Varnostnega sveta OZN 2730 (2024) o zaščiti humanitarnega osebja ter osebja OZN in z njim povezanega osebja v oboroženih spopadih; poudarja, da je treba v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom spoštovati in zaščititi humanitarno osebje ter podpirati neodvisno, nevtralno in nepristransko humanitarno delovanje z ohranjanjem humanitarnega prostora pred neposrednimi napadi, nenamernimi učinki protiterorističnih politik in režimov sankcij, politizacijo in zavajajočim diskurzom;

5.poziva h konkretnim ukrepom za zagotovitev učinkovitega izvajanja varnosti in zaščite humanitarnih delavcev v skladu z resolucijo Varnostnega sveta OZN 2730 (2024), vključno z uvedbo preiskav, preglednosti in nepristranskih preiskav kršitev mednarodnega humanitarnega prava; poudarja, da je treba upoštevati večjo ranljivost lokalnega osebja, ki se spoprijema z večjimi tveganji za svojo varnost in zaščito, ter zagotoviti njihovo posebno zaščito; poziva Komisijo, naj podpre varnostne in zaščitne ukrepe za zaščito humanitarnih delavcev ter zahteva odgovornost za napade nanje; ponovno poudarja pomen mehanizmov za hitro odzivanje, ki zagotavljajo takojšnjo finančno, pravno in psihosocialno pomoč humanitarnim delavcem, ki se spoprijemajo z aretacijami, ustrahovanjem ali drugimi varnostnimi incidenti, na podlagi modelov, kot je pobuda „Protect Aid Workers“;

6.izraža zaskrbljenost zaradi vse večjih groženj, nadlegovanja in inkriminacije zagovornikov človekovih pravic in humanitarnih prostovoljcev v konfliktnih in kriznih okoljih; poziva EU, naj njihovo zaščito kot prednostno nalogo vključi v svoje humanitarno delovanje; obžaluje vse pogostejše poskuse inkriminacije humanitarne pomoči brez upravičenih razlogov za zaskrbljenost, zlasti življenjsko pomembnih posredovanj ljudem na poti, ki bežijo pred konflikti, nasiljem, preganjanjem ali revščino; poziva k sprejetju zaščitnega pravnega okvira za obravnavanje inkriminacije pomoči, boj proti nekaznovanju in vključitev humanitarnih izjem v režime sankcij, pa tudi ukrepov za preprečevanje inkriminacije humanitarnih delavcev s protiterorističnimi zakoni;

7.potrjuje svojo podporo multilateralizmu, v središču katerega je OZN; poudarja, da morajo biti operacije EU usklajene in skladne z mednarodnimi organi, ter poziva Komisijo, naj še naprej kritično podpira različne subjekte OZN na humanitarnem področju, da bi ohranili humanitarna načela in mednarodno humanitarno pravo; ponovno potrjuje, da je treba spoštovati in olajšati mandate subjektov OZN, ter ostro obsoja vse poskuse oviranja, omejevanja ali ogrožanja zmožnosti agencij OZN, da učinkovito opravljajo svoje humanitarne naloge;

8.Poudarja, da se je treba nujno spoprijeti s humanitarno krizo brez primere v Sudanu in Demokratični republiki Kongo, ki sta danes med najhujšimi na svetu, saj tretjina prebivalstva v Sudanu nujno potrebuje humanitarno pomoč, v številnih delih države pa so bile potrjene zaskrbljujoče ravni neustrezne prehranske varnosti in lakote, podobno kot v Demokratični republiki Kongo, kjer humanitarno pomoč potrebuje 21 milijonov ljudi; poziva vse strani v konfliktu, naj zagotovijo varen in neoviran humanitarni dostop v skladu s humanitarnimi načeli ter spoštujejo in zaščitijo humanitarno osebje; nadalje poziva EU in njene države članice, naj povečajo humanitarno pomoč Sudanu in Demokratični republiki Kongo ter njunim sosednjim državam, zlasti pa naj financirajo podporo žrtvam spolnega nasilja, povezanega s konflikti, lokalne programe za odpornost in zaščito ter programe za spodbujanje pravic žensk in otrok ter enakosti spolov;

9.poudarja, da se humanitarna pomoč in s tem lakota nikoli ne smeta politizirati ali uporabljati kot orožje ter da bi morali doseči civiliste v stiski brez oviranja ali manipulacije, ob popolnem spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava; ponavlja, da je treba točke za razdeljevanje pomoči, civiliste ter humanitarne in zdravstvene delavce zaščititi in da ne smejo postati tarča vojaških operacij; izraža ogorčenje, ker je bilo ubitih 508 humanitarnih delavcev v Gazi in ker se vrstijo napadi na bolnišnice in humanitarne konvoje; odločno nasprotuje vsakršnemu sistemu razdeljevanja pomoči v Gazi, ki bi bil nezdružljiv s humanitarnimi načeli; obžaluje, da je bilo zaradi te distribucijske sheme ubitih več kot tisoč Palestincev, ki so zaprosili za pomoč; poziva k mednarodnemu odzivu in preiskavi, da bi zagotovili odgovornost za morebitne kršitve mednarodnega prava, do katerih je prišlo na lokacijah, ki jih upravlja humanitarna fundacija za Gazo;

10.zahteva neovirano in obsežno zagotavljanje humanitarne pomoči pod vodstvom OZN in v skladu s humanitarnimi načeli; poziva k odprtju vseh ustreznih mejnih prehodov in opozarja, da je odrekanje dostopa do življenjsko pomembne humanitarne pomoči kolektivno kaznovanje, ki je vojni zločin; poudarja, da morajo imeti vsi mednarodni humanitarni organi, zlasti tisti, ki so del mreže OZN, v skladu s členom 214 PDEU popoln, hiter, varen in neoviran dostop do celotnega območja Gaze; poudarja osrednjo vlogo Agencije Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA) pri zagotavljanju humanitarne pomoči palestinskim beguncem in obžaluje poskuse, da bi jo delegitimizirali; poziva k popolni obnovitvi mandata in financiranja agencije UNRWA z močnim nadzorom in odgovornostjo, tako da se zagotovi dolgoročno, trajnostno, večletno in predvidljivo financiranje reformirane agencije UNRWA za zagotavljanje bistvenih storitev palestinskim beguncem in preprečijo nadaljnje humanitarne krize;

11.poziva tudi k ohranitvi in okrepitvi humanitarne pomoči EU civilnemu prebivalstvu, ki ga je prizadela ruska vojaška agresija proti Ukrajini, s posebnim poudarkom na potrebah notranje razseljenih oseb, beguncev, starejših in otrok, zajemši žrtve prisilne deportacije v Rusko federacijo in zasedena ozemlja;

12.izpostavlja zlasti razmere v Afganistanu, ki se spopada s hudo in kompleksno humanitarno krizo, saj več kot 23,7 milijona ljudi potrebuje pomoč; ugotavlja, da se bodo razmere zaradi izgona beguncev iz Pakistana in Irana ter stalne nestabilnosti v regiji verjetno še poslabšale; pozdravlja zavezo EU, da bo zagotovila podporo v višini 266 milijonov EUR, ter poziva k ciljno usmerjenim lokalnim ukrepom za pomoč ženskam in dekletom;

13.ponovno poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami in Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) ter posebnimi predstavniki EU v posvetovanju s humanitarnimi akterji razvije strategijo humanitarne diplomacije EU, da bi okrepila prizadevanja in zagotovila bolj sistematičen in usklajen pristop k humanitarni diplomaciji, hkrati pa se prilagodila spreminjajočim se okoliščinam, pri čemer naj uporabi vsa razpoložljiva orodja in izkoristi politično in gospodarsko težo EU prek političnega dialoga ter trgovinskih odnosov in odnosov na področju pomoči, da bi zagotovila dostop humanitarne pomoči, zaščitila humanitarne delavce in zavarovala humanitarni prostor v oboroženih konfliktih, vključno s pogajanji o prenehanju sovražnosti, humanitarnih premorih ter varnem prehodu za civiliste in pomoč v aktivnih konfliktih; spodbuja Komisijo, naj skupaj z državami članicami, ESZD in posebnimi predstavniki EU zagotovi, da bo humanitarna diplomacija na visoki ravni sistematično temeljila na operativnih izkušnjah humanitarnih akterjev, s katerimi bi se bilo treba redno posvetovati;

14.poziva Komisijo, naj okrepi ukrepe za preprečevanje kršitev mednarodnega humanitarnega prava in odpravi vrzeli pri spremljanju kršitev tega prava z zbiranjem podatkov in učinkovitejšimi, z dokazi podprtimi dejavnostmi zagovorništva;

15.poudarja, da je potreben neodvisen humanitarni dostop do vseh objektov, povezanih z migracijami, med njimi centrov za pridržanje, žariščnih točk in neformalnih mejnih območij, kjer se ženske in LGBTIQ+ osebe srečujejo z večjim tveganjem nasilja, izkoriščanja in odrekanja osnovnih storitev, tudi spolnega in reproduktivnega zdravstvenega varstva; poziva k preglednim mehanizmom spremljanja in odgovornosti v takšnih okoljih;

16.pozdravlja predlagano povečanje humanitarnega financiranja na 25 milijard EUR za instrument Globalna Evropa in poziva k znatnemu povečanju ravni humanitarnega financiranja v naslednjem večletnem finančnem okviru ter k zagotovitvi ustreznega, predvidljivega in trajnega financiranja, hkrati pa poudarja, da bi bilo treba prožnost humanitarne pomoči omejiti, zlasti glede na vse večjo vrzel med humanitarnimi potrebami in financiranjem, pa tudi podpirati interes EU za spodbujanje svetovnega miru, stabilnosti in njene mednarodne verodostojnosti kot načelnega humanitarnega akterja in zanesljivega donatorja; izrecno priporoča, naj si vse institucije EU in države članice prizadevajo za spodbujanje mednarodnega sodelovanja, da bi se skupaj spoprijele s svetovnimi humanitarnimi izzivi, zlasti z neustrezno prehransko varnostjo na svetovni ravni;

17.poziva Komisijo, naj ohrani ločene proračunske vrstice in instrumente za humanitarno pomoč, da bi spoštovala načela nevtralnosti, neodvisnosti in nepristranskosti; nasprotuje predlagani združitvi instrumenta EU za humanitarno pomoč z Instrumentom za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa v naslednjem večletnem finančnem okviru in poudarja, da je treba zagotoviti, da se bo rezerva za nujno pomoč po potrebi lahko odzivala na notranje in zunanje potrebe EU;

18.poziva Komisijo, naj v naslednjem večletnem finančnem okviru zagotovi, da bo humanitarno delovanje boljše zaradi večje prožnosti in da ta ne bo škodovala nevtralnosti, učinku, verodostojnosti in predvidljivosti tega delovanja; opozarja, da je preglednost ključna za zaščito naslednjega večletnega finančnega okvira pred zlorabami, goljufijami in kršitvami načel pravne države in vrednot Unije ter za zagotovitev, da humanitarna in razvojna pomoč, ki jo financira Unija, doseže civilno prebivalstvo v stiski; poziva Komisijo, naj okrepi svoje mehanizme spremljanja in zagotovi strog izbor lokalnih partnerjev, strog nadzor nad uporabo sredstev ter okrepljeno sodelovanje z državami članicami in mednarodnimi akterji, da bi preprečili tveganje preusmerjanja ali zlorabe; poziva k močnejšim mehanizmom demokratičnega nadzora v zvezi z dodeljevanjem in uporabo humanitarnih sredstev EU, pri čemer je treba upoštevati priporočila organizacij civilne družbe pri spremljanju in ocenjevanju humanitarnih operacij, ki jih financira EU;

19.ponovno poudarja, da verodostojnost EU kot svetovnega humanitarnega akterja temelji na ohranjanju predanega, načelnega, trajnega in vključujočega delovanja v regijah, ki so jih prizadele humanitarne krize, tudi v nestabilnih okoljih in pozabljenih krizah; ponovno poudarja, da humanitarna pomoč ne sme biti podrejena geopolitičnim ciljem, ciljem na področju nadzora migracij ali varnostnim ciljem, ter svari pred instrumentalizacijo humanitarnih ukrepov za doseganje zunanjepolitičnih ciljev EU ali njenih držav članic;

20.ponovno poziva Komisijo, naj razvije bolj usklajen pristop k pozabljenim krizam in poroča o svoji zavezi, da bo 15 % svojega začetnega letnega humanitarnega proračuna namenila pozabljenim krizam in preprečila preusmeritev sredstev od že tako premalo financiranih kriz; poziva Svet, naj bolje usklajuje pozornost in podporo držav članic tem krizam;

21.poudarja posebne izzive, s katerimi se soočajo otroci in invalidi ter njihove družine pri dostopu do humanitarne pomoči; poudarja, da se glede na znatno zastopanost otrok v prebivalstvu držav prejemnic uradne razvojne pomoči zanje trenutno namenja le majhen del uradne razvojne pomoči (12 %), čeprav naložbe v otroke – in ne le posamezne sektorske prednostne naloge – spodbujajo trajno izboljšanje njihovega življenjskega standarda, pa tudi njihovih celotnih skupnosti; poudarja, da je treba v vseh fazah humanitarnega odziva, vključno s pripravljenostjo, nujno pomočjo in obnovo, dati prednost potrebam otrok, zlasti izobraževanju in zaščiti otrok; poudarja, da je varstvo pravic otrok in njihove dobrobiti bistveno za dolgoročno odpornost in trajnostni razvoj; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo namenske mehanizme financiranja, načrtovanja in usklajevanja za obravnavanje posebnih potreb otrok v okoljih, kjer je potrebna humanitarna pomoč;

22.poudarja, da mora javno financiranje ostati glavni vir humanitarne pomoči glede na odgovornost držav, da zagotovijo ustrezno in trajno financiranje, hkrati pa priznava, da samo javno financiranje ne bo zadostovalo za zapolnitev vrzeli v humanitarnem financiranju, in poudarja, da je treba upoštevati nove vire financiranja, tudi iz zasebnega sektorja; zato spodbuja Komisijo in države članice, naj razširijo bazo virov s podpiranjem razvoja inovativnih pristopov in partnerstev za zapolnitev vrzeli v financiranju humanitarne pomoči v sodelovanju z mednarodnimi finančnimi institucijami, multilateralnimi razvojnimi bankami, zasebnim sektorjem – pod pogojem, da je vsako zasebno delovanje v skladu s humanitarnimi načeli in popolno preglednostjo – in znanstveno skupnostjo, da bi dopolnili mednarodno javno humanitarno pomoč in odpravili svetovno vrzel v financiranju humanitarne pomoči; poziva Komisijo in države članice, naj preučijo progresivne in vzdržne mehanizme financiranja humanitarne pomoči; poudarja potrebo po sodelovanju z novimi državami donatorkami, da bi povečali njihov prispevek k humanitarni pomoči;

23.pozdravlja humanitarno prenovitev, ki jo je začela OZN, in poudarja, da mora biti to priložnost za okrepitev humanitarnih načel ter sistema, ki temelji na potrebah in je osredotočen na ljudi, ne pa le na zniževanju stroškov; poudarja, da je za doseganje večje učinkovitosti in uspešnosti enako pomembno zagotoviti odgovornost za izvajanje in da ključni sektorji, kot so mandati na področju zaščite in ukrepi proti nasilju na podlagi spola, ostajajo v središču sektorja, ki rešuje življenja;

24.pozdravlja znatna prizadevanja Komisije, da bi humanitarne dobavne verige postale uspešnejše in učinkovitejše, saj predstavljajo skoraj 70 % humanitarnih stroškov, zaradi česar je to področje ključno pri odpravljanju vse večje vrzeli v financiranju; spodbuja Komisijo, naj še naprej razvija in podpira strateški pristop k dobavnim verigam;

25.poziva države članice, naj izpolnijo skupno zavezo in namenijo vsaj 0,7 % bruto nacionalnega dohodka za uradno razvojno pomoč, vsaj 0,2 % bruto nacionalnega dohodka namenijo najmanj razvitim državam, 10 % uradne razvojne pomoči pa za humanitarne ukrepe; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo humanitarna pomoč ustrezno obravnavala potrebe žensk in deklet kot strateška naložba z dolgoročnimi pozitivnimi učinki za vse, hkrati pa obžaluje, da se organizacijam za pravice žensk še naprej sistematično namenja premalo sredstev, saj prejemajo manj kot 1 % svetovne uradne razvojne pomoči23 Politično poročilo inštituta ODI, Where next for feminist foreign policy on funding feminist movements? (Kako naprej v feministični zunanji politiki pri financiranju feminističnih gibanj?), - https://media.odi.org/documents/ODI-ET-FundingMovements-PB-EN-May24-Final.pdf, May 2024.;

26.izraža zaskrbljenost zaradi morebitnega zmanjšanja obsega delegacij EU, tudi v tretjih državah, kjer se nudi znatna humanitarna pomoč; nasprotno meni, da je treba okrepiti te strukture v najbolj kritičnih državah;

27.poudarja, da so zaradi raznolikosti nestabilnih razmer potrebni prilagojeni pristopi in posebni finančni instrumenti, ki spodbujajo usklajeno ukrepanje med humanitarnimi, razvojnimi in mirovnimi akterji, ob upoštevanju jasnega mandata načelnega humanitarnega delovanja, s posebnim poudarkom na sodelovanju z lokalnimi akterji in krepitvi njihove vloge, tako pri sprejemanju odločitev kot tudi pri izvajanju programov; poziva Komisijo in države članice, naj ohranijo in okrepijo delovanje v nestabilnih okoljih, ki so jih prizadeli konflikti;

28.poziva Komisijo, naj sprejme sporočilo o humanitarni pomoči, kot je predvideno v njenem delovnem programu za leto 2026, s poudarkom na ambicioznem, na ljudi osredotočenem in celostnem pristopu k nestabilnosti in mehanizmih za njeno izvajanje ter naj se s Parlamentom posvetuje o pripravi in izvajanju te strategije; pozdravlja namero, ki jo je sporočila Komisija, da bo pripravila celovito strategijo za obravnavo nestabilnosti in konfliktov; poudarja, kako pomembno je razviti takšno strategijo z ustrezno prilagojenim financiranjem, ki bo odvisno od okoliščin in ki bo obravnavalo medsebojno povezane izzive na področju miru, razvoja, podnebnih ukrepov in humanitarnih potreb, med drugim na podlagi večjega sodelovanja z lokalnim zasebnim sektorjem, ob polnem spoštovanju humanitarnih načel; glede na to strategijo poziva Komisijo, naj upošteva razsežnost spola;

29.poziva Komisijo, naj zagotovi, da države ne bodo ujete v neskončne cikle humanitarne pomoči, temveč bodo lahko prešle na trajnostni razvoj, da se bodo okrepile lokalne skupnosti in preprečila odvisnost od zunanje oskrbe, in sicer s financiranjem osnovnih storitev, kot so izobraževanje, zdravstvo in ključna infrastruktura, vključno s strategijo Global Gateway in zunaj nje, ki ima potencial za napredek pri vrsti medsebojno povezanih ciljev trajnostnega razvoja, z izkoriščanjem več virov financiranja, vključno z naložbami zasebnega sektorja, ter spoštovanjem socialnih in okoljskih standardov, kar bi lahko privedlo do pospešene rasti, ustvarjanja dostojnih delovnih mest, zmanjšanja revščine in dohodkovne neenakosti ter zagotavljanja odpornejšega in bolj vključujočega razvoja, pri katerem nihče ne bo zapostavljen; poziva Komisijo, naj uporabi instrumente sodelovanja EU za lokalne razvojne načrte s posebnimi, ciljno usmerjenimi projekti, ki so jih države članice že preskusile;

30.opozarja, da so podnebne spremembe eden glavnih vzrokov za konflikte, sušo, lakoto in migracije; poudarja, da lahko dvig morske gladine eksistencialno ogrozi majhne otoške države v razvoju, ki so med državami, ki so najbolj izpostavljene podnebnim spremembam;

31.poziva EU, naj napreduje pri izvajanju trojne povezave, da bi obravnavala ključne vzroke kriz in podprla krepitev odpornosti, zlasti v nestabilnih okoljih in okoljih, ki so jih prizadeli konflikti, in sicer s podpiranjem lokalnih organizacij, vključno z mladinskimi organizacijami in organizacijami, ki jih vodijo ženske, ter verskih organizacij, ki imajo ključno vlogo pri odzivanju na humanitarne krize, ter zagotavljanjem njihovega polnega, enakopravnega in smiselnega sodelovanja v ciklu humanitarnega programa in pri odločanju na vseh ravneh;

32.poziva Komisijo, naj izpolni svojo zavezo, da bo do leta 2027 vsaj 25 % svojega humanitarnega financiranja namenila lokalnim akterjem, tudi z uporabo združenih sredstev za posamezne države in drugih mehanizmov financiranja, ki dajejo prednost lokalnim akterjem, ter preuči, kako lokalnim organizacijam neposredno zagotoviti nepovratna sredstva in pomagati okrepiti njihove zmogljivosti za izpolnjevanje regulativnih zahtev ter zahtev glede preglednosti in odgovornosti; poziva EU, naj da prednost financiranju lokalnih organizacij, ki zagotavljajo pomoč mladim, ženskam, invalidom, osebam LGBTQI+ in drugim ranljivim skupinam;

33.poziva Komisijo, naj v naslednjem večletnem finančnem okviru prednostno obravnava večletno financiranje za preprečevanje konfliktov in vzpostavljanje miru, da bi okrepili povezave med humanitarnimi mehanizmi in mehanizmi za odzivanje na krize ter dolgoročnim vzpostavljanjem miru in razvojnim načrtovanjem; poudarja, da je treba okrepiti mehanizme usklajevanja na terenu pri humanitarnih, razvojnih in mirovnih ukrepih EU, da bi zagotovili skupne in skladne rezultate, tudi s pristopom Ekipe Evropa; poudarja pomen partnerstva med EU in OZN pri krepitvi povezave med humanitarno pomočjo, razvojem in mirom, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti dekletom in mladim ženskam, invalidom, otrokom in starejšim v ranljivem položaju, ter poudarja pomen financiranja EU za sistem OZN; meni, da strukturne neenakosti še naprej vplivajo na dinamiko moči pri humanitarnih posredovanjih, dostopu do financiranja in sodelovanju pri odločanju; poziva k bolj vključujočemu in pravičnemu pristopu k humanitarni politiki EU, ki bo temeljil na pravicah, pri čemer bodo imeli lokalni in zgodovinsko marginalizirani akterji večjo vlogo pri vodenju;

34.ugotavlja, da je vnaprejšnje ukrepanje v kriznih razmerah pred humanitarnimi krizami učinkovit način za preprečevanje ali zmanjševanje prihodnjih humanitarnih potreb ter za podpiranje zmožnosti skupnosti, da absorbirajo pretrese in okrepijo svojo odpornost; spodbuja Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da se ohranijo naložbe v preprečevanje, vnaprejšnje ukrepanje in pripravljenost na nesreče, da bi ublažili vpliv kriz na prebivalstvo in sisteme;

35.vztraja, da je treba k vnaprejšnjim ukrepom pristopati na podlagi dokazov, zlasti v nestabilnih in podnebno ranljivih okoljih, da se poveča razpoložljivost podatkov o kakovosti in analizi tveganja, da se izboljšajo sistemi zgodnjega opozarjanja in vključi napovedovanje tveganj v humanitarno načrtovanje;

36.spodbuja države članice, naj znatno povečajo svoje naložbe v lokalno vodene in celostne vnaprejšnje ukrepe, kot so naložbe v sisteme zgodnjega opozarjanja, analizo tveganja in odpornost skupnosti, ter povečajo delež podnebnih sredstev, namenjenih krepitvi odpornosti in prilagajanja v državah in regijah, ki so najbolj izpostavljene nesrečam, pri čemer poudarja pomen vključevanja raznolike skupine akterjev, vključno z organizacijami civilne družbe in mrežami na lokalni ravni, v vnaprejšnje ukrepe, vključno s financiranjem na podlagi napovedi, ter pripravljenost na nesreče in obvladovanje tveganj, zlasti v nestabilnih okoljih in okoljih, občutljivih na podnebne spremembe;

37.pozdravlja napredek, dosežen pri izvajanju resolucije Varnostnega sveta OZN št. 1325 (2000) ter agende o ženskah, miru in varnosti kot bistveno orodje za stalno spoštovanje pravic žensk in deklet; ugotavlja, da 25 let po njenem sprejetju še vedno obstajajo velike vrzeli pri izvajanju, saj so ženske še vedno marginalizirane v mirovnih procesih ter nesorazmerno prizadete zaradi konfliktov in kriz, tudi zaradi razširjenega nasilja na podlagi spola, zaradi česar je potrebna večja politična in finančna podpora EU agendi kot katalizatorju in naložbi v dolgotrajen in trajnosten mir in razvoj; poziva Komisijo in ESZD, naj spodbujanje enakosti spolov ter pravic in opolnomočenja žensk, vključno z izvajanjem cilja trajnostnega razvoja št. 5, še naprej obravnavata kot prednostno nalogo v celotnem zunanjem delovanju EU; poziva EU in države članice, naj prednostno izvajajo agendo za ženske, mir in varnost;

38.poziva vse strani v oboroženih spopadih, naj sprejmejo ukrepe za spodbujanje spolnega in reproduktivnega zdravja ter pravic žensk in deklet ter jih zaščitijo pred vsemi oblikami spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola, povezanega s konflikti, zlasti posilstvi, ter hkrati priznajo, da se tako nasilje med konflikti pogosto zaostruje in se lahko sistematično uporablja kot vojno orožje; poudarja, da obstaja tesna povezava med oboroženimi spopadi ter humanitarnimi in podnebnimi krizami, porastom nedovoljenih migracij in trgovine z ljudmi ter tveganjem izkoriščanja, ki nesorazmerno prizadenejo ženske in dekleta; poudarja pomen dejavnega, polnega, enakopravnega in smiselnega sodelovanja žensk v vseh fazah mirovnega procesa, vključno s pogajanji o premirju, prizadevanji za mediacijo, preprečevanjem in reševanjem oboroženih konfliktov, izgradnjo miru in pokonfliktno obnovo; poziva Komisijo, ESZD in države članice, naj v strategijah za preprečevanje konfliktov, mediacijo in izgradnjo miru bolj upoštevajo posebne potrebe in prispevke žensk in deklet;

39.poudarja, da na ženske v humanitarnih okoljih ne bi smeli gledati zgolj kot na žrtve, temveč kot na nosilke sprememb, ki dejavno prispevajo k pozitivni preobrazbi in same krojijo svojo usodo; poudarja ključno vlogo žensk kot najbolj izpostavljenih akterk in voditeljic skupnosti ter organizacij, ki jih vodijo ženske, v humanitarnih okoljih pri pripravljenosti, odzivanju in prizadevanjih za okrevanje, pri zagotavljanju življenjsko pomembnih storitev, kot so zatočišča, storitve na področju spolnega in reproduktivnega zdravja ter nasilja na podlagi spola, denarne pomoči in zaupanja vredne zaščite v skupnosti, pri zavzemanju za pravice in potrebe žensk, deklet in marginaliziranih skupin prebivalstva ter spodbujanju prizadevanj za izgradnjo miru in razvoj v svojih skupnostih, hkrati pa prejemajo le 0,3 % dvostranske pomoči v nestabilnih državah;

40.obžaluje, da so nedavna zmanjšanja tuje pomoči najbolj prizadele lokalne organizacije, ki jih vodijo ženske, od katerih jih je polovica izpostavljena tveganju ukinitve, in spodbuja boljše sodelovanje z njimi pri načrtovanju humanitarne pomoči24 Agencija ZN za ženske, Humanitarian funding cuts threaten women’s rights: What’s at stake and how to help (Zmanjšanje humanitarnega financiranja ogroža pravice žensk; kaj je pomembno in kako pomagati), 13. maj 2025.; poziva Komisijo, naj dodeli posebna, trajnostna, prožna in večletna sredstva, ohrani obstoječa partnerstva, poenostavi dostop do sredstev in razširi podporo lokalnim organizacijam, ki jih vodijo ženske, v humanitarnem okolju, zagotovi učinkovitejši, bolj vključujoč in odgovoren sistem, da bi to dosegla s povečanjem financiranja za lokalne organizacije, ki jih vodijo ženske, okrepitvijo spremljanja in odgovornosti za humanitarno financiranje lokalnim organizacijam, ki jih vodijo ženske, prilagoditvijo obstoječih mehanizmov in postopkov financiranja, da bi bolje ustrezali njihovim potrebam in zmogljivostim, ter povečanjem ravni neposrednega večletnega financiranja, ki jim je na voljo; z obžalovanjem ugotavlja, da skoraj polovica (47 %) anketiranih organizacij, ki jih vodijo ženske, in organizacij za ženske pričakuje, da se bodo zaprle v šestih mesecih, če bo sedanja raven financiranja ostala nespremenjena, medtem ko je več kot tretjina (35 %) še vedno ujeta v negotovosti, ne more načrtovati ali nadaljevati svojega dela, le 18 % pa jih poroča, da pričakujejo, da bodo lahko delovale več kot eno leto25 Agencija ZN za ženske, At a breaking point: The impact of foreign aid cuts on women’s organizations in humanitarian crises worldwide (Točka preloma:https://www.unwomen.org/sites/default/files/2025-05/at-a-breaking-point-the-impact-of-foreign-aid-cuts-on-womens-organizations-in-humanitarian-crises-worldwide-en.pdfvpliv zmanjšanja tuje pomoči na ženske organizacije v humanitarnih krizah po vsem svetu), april 2025.; poziva Komisijo in države članice, naj v nestabilnih razmerah zagotovijo 5 % svoje pomoči organizacijam, ki jih vodijo ženske, in organizacijam za pravice žensk s prožnim in dolgoročnim financiranjem, vključno z dodelitvijo vsaj 5 % sredstev uradne razvojne pomoči za podporo tem organizacijam v naslednjem večletnem finančnem okviru;

41.spodbuja Komisijo, Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj v humanitarnem posredovanju spodbujajo pristope, ki upoštevajo vidik spola, in povečajo podporo za udeležbo žensk v humanitarnih postopkih odločanja, tako da ustvarijo pogoje, v katerih bodo lahko ženske prevzele vodilne vloge v kriznih okoljih, in zagotovijo, da bodo njihove perspektive in potrebe prednostno obravnavane pri oblikovanju in zagotavljanju pomoči v skladu s cilji resolucije Varnostnega sveta OZN št. 1325 (2000); poziva Komisijo, naj pri humanitarnem načrtovanju uporabi vključujoč, presečni pristop, ki upošteva vidik spola, pri tem pa upošteva posebne potrebe in pravice žensk, deklet, invalidov, oseb LGBTQI+ in drugih marginaliziranih skupin; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo smiselno sodelovanje teh skupin pri oblikovanju, izvajanju in ocenjevanju programov humanitarne pomoči; meni, da je treba pri humanitarni pomoči, ki jo financira EU, dati prednost invalidom, pri čemer je treba obravnavati zlasti potrebe in prioritete invalidnih žensk in otrok, tudi z zagotavljanjem financiranja lokalnim organizacijam in mrežam invalidnih žensk in deklet, ki so pogosto najprimernejše za odzivanje na potrebe, a hkrati nanje najbolj vplivajo zmanjšanja v financiranju;

42.poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo enakost spolov še naprej prednostna naloga pri reformi in prestrukturiranju humanitarnega sistema v okviru humanitarne prenovitve pod vodstvom OZN, zaščiti financiranje in kritične mehanizme, kot je ohranitev namenskega sklopa v humanitarnem sistemu, ki vključuje specializirane ukrepe v zvezi z nasiljem na podlagi spola, enakostjo spolov ter zaščito pred spolnim izkoriščanjem in zlorabo kot kritičnimi storitvami, ki rešujejo življenja; poziva Komisijo, naj zagotovi sistematično izvajanje stroge analize z vidika spola, zbiranje podatkov, razčlenjenih po spolu, pripravo proračuna, ki upošteva vidik spola, in ocene učinka na enakost spolov, pa tudi razvoj namenskega strokovnega znanja o enakosti spolov v Komisiji, da bi podprli take vloge v partnerskih organizacijah in še naprej krepili uporabo označevalca EU za spol in starost; pozdravlja vse večje število in formalizacijo kontaktnih oseb za enakost spolov, saj jih ima 99 % delegacij EU in 87 % služb na sedežu;

43.ponovno poudarja, da je treba dati prednost ustreznim in pravočasnim storitvam za spolno in reproduktivno zdravje ter jih dati na voljo pri vseh humanitarnih odzivih, tudi z izvajanjem svežnja o minimalnih začetnih storitvah za reproduktivno zdravje v izrednih razmerah in prehodom na celovite storitve, kolikor to omogočajo razmere;

44.ponovno poziva države članice EU, naj v celoti izvajajo resolucijo Varnostnega sveta OZN št. 1325 (2000) ter resolucije EU in njenih držav članic, ki so ji sledile; v zvezi s tem pozdravlja napredek, dosežen v zvezi z akcijskim načrtom EU za ženske, mir in varnost ter GAP III, in poudarja, kako pomembno je, da Komisija predstavi GAP IV in da so za njegovo izvajanje potrebna ustrezna sredstva; obžaluje, da je od začetka izvajanja GAP III enakost spolov glavni cilj le pri 3,8 % vseh ukrepov, ki upoštevajo vidik spola oziroma so ciljno usmerjeni; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo 85 % vseh novih zunanjih ukrepov vključevalo enakost spolov kot pomemben ali glavni cilj in da bo 20 % uradne razvojne pomoči v vsaki državi dodeljenih programom, katerih eden glavnih ciljev je enakost spolov;

45.je zelo zaskrbljen zaradi vse večjega vpliva skrajno konservativnih in verskih fundamentalističnih gibanj ter gibanj, ki so proti enakosti spolov, v EU in zunaj nje, katerih cilj je spodkopati temeljne pravice žensk in deklet, tudi v humanitarnih okoljih; poudarja, da ta gibanja pogosto širijo dezinformacije, stigmatizirajo storitve na področju spolnega in reproduktivnega zdravja ter slabijo zaščito žensk pred nasiljem na podlagi spola; poziva Komisijo, ESZD in države članice, naj zagotovijo, da bodo humanitarni programi, ki jih financira EU, še naprej trdno temeljili na mednarodnih standardih na področju človekovih pravic in enakosti spolov, ter naj dejavno podpirajo organizacije civilne družbe, ki so tarča akterjev, ki se borijo proti pravicam;

46.svari pred institucionalnim nasiljem in malomarnostjo humanitarnih akterjev, vključno z načrtovanjem programov, ki ne upoštevajo vidika spola, nevarnim okoljem za ženske in osebe LGBTQI+ ter pomanjkanjem odgovornosti za zlorabe; poziva k zavezujočim standardom za upoštevanje vidika spola, celovitim sistemom poročanja in politikam ničelne tolerance v vseh humanitarnih operacijah, ki jih financira EU;

47.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Evropski službi za zunanje delovanje.