P10_TA(2026)0007Umor Mehdija Kessacija – nujno potrebno obsežno evropsko ukrepanje proti prometu s prepovedanimi drogamiResolucija Evropskega parlamenta z dne 20. januarja 2026 o umoru Mehdija Kessacija – nujno potrebno obsežno evropsko ukrepanje proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami (2025/3020(RSP))Evropski parlament,

–ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti njunih določb o območju svobode, varnosti in pravice,

–ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členov o človekovem dostojanstvu, pravici do življenja, svobodi izražanja, pravicah žrtev in varstvu osebnih podatkov,

–ob upoštevanju strategij EU na področju drog in najnovejše različice te strategije, ki je bila objavljena skupaj z akcijskim načrtom EU za boj proti trgovanju z drogami za obdobje 2026–2030,

–ob upoštevanju dela Horizontalne delovne skupine Sveta za droge, ki je bila ustanovljena leta 1997 za usklajevanje ukrepov EU na področju drog,

–ob upoštevanju poročil in analiz Agencije Evropske unije za droge (EUDA), zlasti Evropskega poročila o drogah za leto 2025,

–ob upoštevanju ustanovitve evropske koalicije za boj proti drogam, ki združuje več kot 40 držav, njen cilj pa je okrepiti mednarodno sodelovanje v boju proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami,

–ob upoštevanju dela skupine Pompidou pri Svetu Evrope v zvezi s politikami na področju drog in preprečevanja,

–ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov zoper nezakonit promet prepovedanih drog in psihotropnih snovi iz leta 1988 ter dela Urada Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC),

–ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, podpisane leta 2000 v Palermu, in njenih protokolov ter Konvencije Združenih narodov proti korupciji,

–ob upoštevanju različnih predpisov, ki so jih sprejeli evropski in mednarodni organi za preprečevanje pranja denarja in financiranja organiziranega kriminala ter boj proti njima,

–ob upoštevanju Direktive 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj UL L 315, 14.11.2012, str. 57, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2012/29/oj.,

–ob upoštevanju mednarodne Konvencije o otrokovih pravicah, ki jo je generalna skupščina Združenih narodov sprejela 20. novembra 1989,

–ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 11. junija 2013 o organiziranem kriminalu, korupciji in pranju denarja UL C 65, 19.2.2016, str. 16.,

–ob upoštevanju udejstvovanja evropskih organov v boju proti prometu s prepovedanimi drogami, zlasti agencije EUDA, Europola in Eurojusta,

–ob upoštevanju zakonodajnega svežnja EU o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma iz leta 2024, ki vključuje zlasti Uredbo (EU) 2024/1624 UL L, 2024/1624, 19.6.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1624/oj., Direktivo (EU) 2024/1640 UL L, 2024/1640, 19.6.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2024/1640/oj. in ustanovitev organa za preprečevanje pranja denarja (AMLA),

–ob upoštevanju Direktive (EU) 2024/1712 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o spremembi Direktive 2011/36/EU o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev UL L, 2024/1712, 24.6.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2024/1712/oj.,

–ob upoštevanju dela foruma civilne družbe o drogah in njegove mladinske sekcije,

–ob upoštevanju, da so razmere v najbolj oddaljenih regijah izrazito kritične,

–ob upoštevanju dela „Marseille, essuie tes larmes“ (Obriši si solze Marseille), ki ga je objavil aktivist v boju proti drogam Amine Kessaci, in njegovih govorov, v katerih poziva k zoperstavljanju prometu s prepovedanimi drogami in ljudskemu angažmaju,

–ob upoštevanju člena 136(2) Poslovnika,

A.ker je bil 20-letni francoski državljan Mehdi Kessaci, ki je bil policiji poznan samo po tem, da se jim je predstavil kot varuh miru, umorjen na ulici v Marseillu sredi dne 13. novembra 2025, in sicer v kontekstu nasilja, povezanega s prometom s prepovedanimi drogami, kar kaže na vse večjo brutalnost kriminalnih mrež in neposredne posledice tega nasilja za družine in lokalne skupnosti;

B.ker je bil Mehdi Kessaci brat Amineja Kessacija, aktivista v boju proti prometu s prepovedanimi drogami, avtorja in izpostavljene osebnosti v mobilizaciji državljanov proti organiziranemu kriminalu; ker je bil zagotovo umorjen zaradi tega sorodstva; ker je ta umor neposreden napad na svobodo izražanja in naj bi izhajal iz metode ustrahovanja, ki spominja na običaje organiziranih mafijskih mrež; ker je to kaznivo dejanje pretreslo državo in 10.000 ljudi po vsej državi se je zbralo v podporo Amineju Kessaciju in njegovi družini, pa tudi v obrambo demokracije, svobode izražanja in pravne države pred prometom s prepovedanimi drogami;

C.ker se ta umor uvršča med številna nasilna dejanja, povezana z drogami v Marseillu, kjer je bilo leta 2024 ubitih 24 ljudi, leta 2023 pa 49, med njimi pa so vse pogosteje mladoletniki in nedolžni ljudje; ker se s tem perečim problemom spoprijemajo številna evropska mesta in ogroža socialno kohezijo, zdravje in varnost državljanov ter pravno državo; ker so razmere v najbolj oddaljenih regijah še posebej kritične, saj je bilo leta 2025 samo na Guadeloupu in Martiniku zabeleženih skoraj 90 ubojev, povezanih s prometom s prepovedanimi drogami;

D.ker je nedovoljen promet s prepovedanimi drogami ena najresnejših groženj notranji varnosti EU, saj se z njim oplajajo organizirani kriminal, nasilje in korupcija, in ker je po podatkih Europola skoraj 50 % najnevarnejših kriminalnih mrež v Evropi vpletenih v to trgovino, več kot tretjina teh pa se ukvarja samo s to trgovino;

E.ker se je nasilje, povezano z nedovoljenim prometom s prepovedanimi drogami v Evropi, v zadnjih letih zaostrilo, saj organizirane kriminalne združbe vse pogosteje uporabljajo strelno orožje, in ker je v povprečju 28 % zasegov strelnega orožja v Evropi povezanih z nedovoljenim prometom s prepovedanimi drogami, kar kaže na neposredno povezavo med prometom s prepovedanimi drogami in resnimi grožnjami javni varnosti;

F.ker proizvodnja drog, trgovanje z njimi in njihovo uživanje v EU hitro naraščajo in dosegajo ravni brez primere; ker je bilo po podatkih agencije EUDA leta 2023 v EU zaseženih 752 ton konoplje in 419 ton kokaina, 2,7 milijona mladih odraslih, starih od 15 do 34 let, pa je izjavilo, da so v zadnjem letu uporabili eno od teh drog; ker se na ozemlju EU vsako leto uniči skoraj 500 laboratorijev za proizvodnjo sintetičnih drog, v letu 2023 pa je zaradi drog umrlo skoraj 7500 ljudi; ker te spremembe odražajo razširjanje pojava, ki je prisoten na vseh ozemljih ter zadeva vse generacije in družbene sloje;

G.ker so evropska pristanišča pomembne strateške vstopne točke za prepovedane droge, saj carine v pristaniških infrastrukturah zasežejo približno 70 % drog, in ker kriminalne mreže izkoriščajo logistično in človeško ranljivost teh platform;

H.ker so delavci v ribiškem in pristaniškem sektorju, na primer ribiči in pristaniški delavci, tarča mrež trgovcev s prepovedanimi drogami, ki izkoriščajo naravo njihovih dejavnosti za vnašanje drog v EU;

I.ker skokovito povečanje uporabe drog neposredno vpliva na promet s prepovedanimi drogami, saj trgovci ustvarjajo ogromne dobičke in s tem finančno zmogljivost, s katero bi lahko ogrozili demokracijo; ker je francoska nacionalna komisija za račune kampanj in politično financiranje opozorila na vpliv mrež trgovcev s prepovedanimi drogami na prihajajoče lokalne volitve;

J.ker je nedovoljen promet s prepovedanimi drogami ena najdonosnejših dejavnosti organiziranega kriminala, saj na svetovni ravni predstavlja približno petino premoženjske koristi, ustvarjene s kaznivimi dejanji, in ker se EU sooča z doslej največjim povečanjem razpoložljivosti prepovedanih drog, zlasti kokaina iz Južne Amerike;

K.ker si lahko mreže za nedovoljen promet s prepovedanimi drogami prizadevajo izvajati pritisk ali neprimerno vplivati na lokalno izvoljene predstavnike in volivce, zlasti na občinski ravni, s čimer spodkopavajo integriteto demokratičnih procesov;

L.ker finančna zmogljivost, ki jo pridobijo preprodajalci drog, ogroža demokracijo, in sicer s pranjem denarja, korupcijo, infiltracijo zakonitega gospodarstva in zmožnostjo kriminalnih mrež, da pridobijo in razširijo nadzor nad ozemljem, tudi v Evropski uniji;

M.ker je zato boj proti pranju denarja, davčnim oazam in infiltraciji hudodelskih združb v zakonito gospodarstvo osrednji vzvod za trajno oslabitev mrež za promet s prepovedanimi drogami;

N.ker sta organizirani kriminal in korupcija v evropskem ščitu za demokracijo poudarjena kot neposredna grožnja pravni državi in našim demokratičnim institucijam;

O.ker se digitalna orodja in družbena omrežja vse pogosteje uporabljajo za novačenje, usklajevanje in naročanje nasilnih dejanj, zlasti glede mladoletnikov, zaradi česar je potreben usklajen evropski odziv, ki bo spoštoval temeljne pravice;

P.ker se kriminalne združbe in njihove prakse razvijajo, zlasti z digitalizacijo njihovih strategij, in ker je treba zato razviti preiskovalne, pravosodne in socialne strukture, s katerimi se bo EU odzvala na to perečo težavo;

Q.ker se v Evropi pojavlja vse več novih psihoaktivnih snovi, vključno s sintetičnimi kanabinoidi, katinoni in močnimi sintetičnimi opioidi, ki se pogosto proizvajajo ali distribuirajo v EU in so delno zunaj mednarodnega in nacionalnega nadzora; ker njihova velika moč in majhne količine, ki so potrebne, skupaj z možnostjo rahlega spreminjanja njihovih kemijskih struktur, kar omogoča izogibanje zakonodaji, ustvarjajo hitro rastoč in za trgovce zelo donosen trg, hkrati pa pomenijo veliko tveganje za javno zdravje in varnost; ker so zanesljivi sistemi zgodnjega opozarjanja, okrepljene zmogljivosti odkrivanja in usklajeni odzivi na ravni EU pomembni za spoprijemanje s spreminjajočo se grožnjo, ki jo predstavljajo nove psihoaktivne snovi;

R.ker razvoj in trajna vzpostavitev mrež za promet s prepovedanimi drogami pogosto potekata v okoliščinah, ki jih zaznamujejo trdovratne socialne in teritorialne neenakosti, nedostopnost zaposlitev, javnih storitev in možnosti izobraževanja ter občutek institucionalnega zapostavljanja, zlasti v nekaterih prikrajšanih mestnih soseskah, in ker te ranljivosti predstavljajo plodna tla za kriminalno gospodarstvo in strukturne dejavnike, ki jih mreže za promet s prepovedanimi drogami izkoriščajo za novačenje ranljive, pogosto mlade delovne sile;

S.ker je kohezijska politika EU s svojimi finančnimi instrumenti v preteklosti prispevala k zmanjšanju teritorialnih razlik, krepitvi socialne kohezije in podpiranju strukturnih naložb v mestnih območjih, ki so bila v težavah, in ker bodo smernice, ki jih Evropska komisija predvideva za večletni finančni okvir za obdobje 2028–2034, ter izvajanje nove agende EU za mesta odločilno vplivali na zmožnost EU, da trajno prepreči zakoreninjenje nezakonite trgovine na teh območjih;

T.ker korupcija omogoča, da kriminalne mreže pridobijo velike zneske, s katerimi pa utegnejo še povečati korupcijo, ker finančna zmogljivost tem mrežam omogoča izvajanje storitvenih dejavnosti za prebivalce in strahovlado nad vse večjim številom ozemelj, kar ima za posledico nekakšno anestezijo lokalnih skupnosti, ki so vse manj odporne na problem prometa s prepovedanimi drogami; ker se umor Mehdija Kessacija uvršča v te strategije ustrahovanja; ker opozorila o vplivu prometa s prepovedanimi drogami na volitve močno izpostavljajo grožnjo, ki jo ta promet predstavlja za temeljne pravice, demokracijo in pravno državo;

U.ker imajo družine žrtev, zlasti matere in sorodniki tistih, ki so jih kriminalne mreže ubile ali rekrutirale, pogosto ključno vlogo pri preprečevanju, ozaveščanju in spremljanju mladih, ki so izpostavljeni prometu s prepovedanimi drogami; ker pa družine žrtev prometa s prepovedanimi drogami niso vključene v razvoj evropskih in nacionalnih politik za boj proti temu prometu oziroma v forum civilne družbe z boj proti drogam;

V.ker je bilo v prejšnjih strategijah izpostavljeno, da je treba represivne odzive bolje uravnotežiti s politikami preprečevanja, zmanjševanja tveganj in socialne pravičnosti;

W.ker strategija EU na področju drog temelji na bistvenih stebrih, ki združujejo javno zdravje, preprečevanje, pravosodno in policijsko sodelovanje ter sodelovanje s tretjimi državami, in ker bi bilo koristno dopolniti to strategijo s komponento, posvečeno socialni odpornosti ozemelj in skupnosti v boju proti prometu s prepovedanimi drogami;

X.ker je širjenje nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami evropski pojav, na katerega se je treba odzvati enotno in odločno; ker morajo evropski organi dokazati, da so se sposobni mobilizirati, da ne bi bilo izgubljeno nobeno življenje več;

1.najostreje obsoja umor Mehdija Kessacija; izraža globoko sočutje in sožalje njegovim staršem in družini, sorodnikom ter prek njih vsem neposrednim in posrednim žrtvam nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami v Evropi in po svetu;

2.izraža spoštovanje predanosti Amina Kessacija, združenja Conscience in vseh aktivistk in aktivistov, katerih osebna varnost je pogosto ogrožena v boju proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami; se poklanja pogumu Amina Kessacija, ki se kljub osebnim grožnjam, še vedno zoperstavlja temu prometu; priznava, da je umor Mehdija Kessacija neposreden napad na svobodo izražanja in ustvarjanja ter na pravno državo;

3.opozarja, da ukrepi lokalnih združenj prispevajo k zaščiti mladih, socialni koheziji in demokratični vitalnosti ter so pogosto premalo priznani, podprti ali zaščiteni;

4.poudarja, da je boj proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami in organiziranemu kriminalu velik izziv za vso EU, tako z vidika varnosti kot javnega zdravja, socialne pravičnosti in spoštovanja pravne države;

5.pozdravlja sprejetje nove strategije EU na področju drog in njenega akcijskega načrta ter ponovno izraža podporo uravnoteženemu pristopu, ki temelji na zmanjšanju povpraševanja, pravosodnem in policijskem sodelovanju, sodelovanju s tretjimi državami in preprečevanju, tudi na spletu; opozarja, da prejšnji načrti niso zadostovali, da bi zajezili problematiko, ki jo predstavlja nedovoljeni promet s prepovedanimi drogami, vendar so za reševanje tega izziva odgovorni vsi;

6.opozarja, da nova strategija za boj proti mamilom poziva države članice, naj v skladu z Direktivo 2006/126/ES Direktiva 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih (UL L 403, 30.12.2006, str. 18, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2006/126/oj). o vozniških dovoljenjih sprejmejo politiko ničelne tolerance do vožnje pod vplivom drog in v celoti izkoristijo čezmejna orodja, ki so na voljo za izvrševanje teh pravil;

7.v celoti podpira steber javnega zdravja in preprečevanja iz strategije EU na področju drog, vključno z zgodnjim preprečevanjem, zmanjševanjem tveganja, dostopom do oskrbe, zdravljenjem odvisnosti in ponovnim vključevanjem v družbo; poudarja, da droge vse bolj vplivajo na celotno družbo in jo vodijo v odvisnost, ter poziva k široki mobilizaciji, da bi zagotovili duševno zdravje Evropejk in Evropejcev;

8.podpira predlog Komisije, ki je namenjen povečanju varnosti v boju proti nedovoljenemu prometu z drogami, vključno s predvideno oceno veljavnega okvirnega sklepa o nedovoljenem prometu s prepovedanimi drogami do leta 2026 in posodobitvijo pravil, ki se nanašajo na organizirani kriminal; podpira ključne ukrepe, kot sta povečanje javno-zasebnega sodelovanja za boljše odkrivanje drog, tihotapljenih v poštnih pošiljkah in s storitvami dostave paketov, ter razvoj nove evropske strategije za pristanišča, ki bi bila namenjena povečanju varnosti in odpornosti pristanišč ter dobavnih verig proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami;

9.pozdravlja zavezanost organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, oboroženih sil, carinskih služb in sodnikov, mobiliziranih po vsej EU v boju proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami; priznava, da bistveno prispevajo k zaščiti javne varnosti, in poziva k sorazmerni in ustrezni okrepitvi sredstev, ki so na voljo policiji in pravosodnim organom, da bi se odzvali na vedno večjo nadnacionalno grožnjo;

10.poziva h krepitvi človeških, materialnih in tehnoloških virov, dodeljenih za nadzor zunanjih meja v boju proti trgovini z orožjem, ljudmi in drogami, ter skupnih čezmejnih operacij preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, zlasti na žariščnih točkah, kot so Marseille, Le Havre, Antwerpen, Rotterdam in Hamburg, v tesnem sodelovanju z Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo, Europolom, Eurojustom in agencijo EUDA, da bi razbili kriminalne mreže, ki so za streljanjem, uboji in ustrahovanjem po vsej Evropi;

11.poudarja, da je treba izboljšati sodelovanje in izmenjavo informacij med carinskimi organi, organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, pravosodnimi in upravnimi organi, ter poziva Komisijo, naj zagotovi potreben okvir za podporo tem prizadevanjem, hkrati pa zaščiti temeljne pravice in poskrbi za varstvo zasebnosti;

12.opozarja, da je treba v boju proti organiziranemu kriminalu obravnavati gospodarske in finančne strukture nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami, tudi s krepitvijo shem za zaplembo premoženja, pridobljenega s kaznivimi dejanji, in bojem proti davčnim oazam; poziva EU in države članice, naj v celoti in učinkovito uporabljajo novo Direktivo (EU) 2024/1260 o povrnitvi in odvzemu premoženja UL L, 2024/1260, 2.5.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2024/1260/oj ter sprejmejo potrebne ukrepe, ki bodo omogočili dodelitev zaplenjenega premoženja za socialne namene, tudi tako, da se zaplenjeno premoženje dodeli lokalnim organizacijam, ki se borijo proti teritorialnemu nadzoru nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami, kot na primer v Italiji, pa tudi organom, ki so najbolj izpostavljeni nasilju, povezanemu s tem prometom, ali sodnim in carinskim preiskovalnim službam; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo ukrepi v zvezi z uporabo zaplenjenega premoženja v javnem interesu ali za socialne namene vključeni v njihove nacionalne strategije za odvzem premoženjske koristi;

13.poudarja, da je treba zahteve glede pravosodnega sodelovanja in preglednosti vključiti v zunanje odnose in sporazume EU s tretjimi državami, na katere vplivajo poti, ki se uporabljajo za nedovoljen promet s prepovedanimi drogami; poudarja, da je sodelovanje z nekaterimi od teh držav plodno, druge pa zavračajo polno sodelovanje z evropskimi organi;

14.pozdravlja uspešno sklenitev sporazumov med Eurojustom, Europolom in Armenijo, Bosno in Hercegovino ter Libanonom;

15.poudarja, da je treba temeljito preučiti metode, ki so jih sprejele hudodelske združbe, in njihovo hitro spreminjanje, da bi razvili najprimernejše sodne postopke; poziva zlasti k skupnemu pristopu k boju proti organiziranemu kriminalu, k razmisleku o uvedbi statusa skesanca, k zaščiti mladoletnikov, vključenih v kriminalne mreže, k povezavi boja proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami z določbami o pranju denarja in korupciji, izsiljevanju, trgovini z ljudmi, okoljski kriminaliteti in trgovini z orožjem; poziva k preučitvi možnosti večje vloge Evropskega javnega tožilstva v boju proti organiziranemu kriminalu;

16.se zavezuje, da bo Parlament natančneje in temeljiteje spremljal nedovoljen promet s prepovedanimi drogami in boj proti organiziranemu čezmejnemu kriminalu, povezanemu z drogami;

17.poziva, naj se več osebja nameni za policijske dejavnosti v skupnosti in specializirane policijske dejavnosti, pa tudi specializirana sodišča za boj proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami, vključno s sodišči za preprečevanje pranja denarja;

18.spodbuja sodelovanje med organi EU, nacionalnimi organi in državami članicami v policijskih, pravosodnih in upravnih zadevah;

19.poziva, naj boj proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami postane eden od stebrov strategije za evropska pristanišča in zavezništva pristanišč, ki bo vključeval morska in rečna pristanišča, ter naj se uvedejo ukrepi za usposabljanje, preprečevanje in zaščito pristaniškega osebja; poziva, naj se pristaniškim delavcem in ribičem, ki se spoprijemajo s pritiski, grožnjami in poskusi izsiljevanja, ki jih izvajajo mreže, ki opravljajo nedovoljen promet s prepovedanimi drogami, zagotovita podpora in mentorstvo; poudarja pomen izmenjave obveščevalnih podatkov o zasegih drog, predhodnih sestavin in nujnih kemikalij ter uporabe tehnologij za nadzor, ki so usmerjene v strateško infrastrukturo;

20.poziva, naj bo boj proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami prednostna naloga carinskega organa EU in naj se carinskim agencijam zagotovijo enaka orodja kot pristaniškemu osebju;

21.poudarja, da bi morale prihodnje evropske pobude, kot je zavezništvo evropskih pristanišč, ter reforme Europola, Eurojusta in Evropskega javnega tožilstva prispevati h krepitvi integritete, preglednosti in odpornosti evropskih pristanišč, tudi z izboljšanjem zaščite uradnikov in delavcev na terenu pred tveganji za ustrahovanje in korupcijo;

22.poudarja osrednjo vlogo, ki jo ima preprečevanje, tudi v družbenih medijih in na digitalnih platformah, ter poziva k učinkovitemu izvajanju veljavnih pravil EU, zlasti akta o digitalnih storitvah, da bi preprečili spletno novačenje, spodbujanje k nasilju in organizacijo kriminalnih dejavnosti ter preučili potrebe po njihovem izboljšanju; poziva države članice, naj v svoje politike preprečevanja vključijo jasno sporočilo, ki bo potrošnikom omogočila razumeti, da prispevajo k nasilnemu delovanju uničujočih kriminalnih mrež;

23.poudarja, da je treba zaščito mladoletnikov pred novačenjem, ki ga izvajajo kriminalne mreže, v celoti vključiti v politike na področju boja proti drogam v skladu z aktom o digitalnih storitvah in resolucijo Evropskega parlamenta o zaščiti mladoletnikov na spletu (2025/2060 (INI)), tudi s sodelovanjem z digitalnimi platformami, ciljno usmerjenim preprečevanjem in zgodnjim odkrivanjem;

24.poudarja, da je poleg varnostnega pristopa in pristopa preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ključnega pomena tudi strukturno ukrepanje v zvezi s socialnimi, gospodarskimi in teritorialnimi dejavniki, ki spodbujajo trajnostno izvajanje teh kriminalnih dejavnosti, zlasti v prikrajšanih mestnih soseskah; v zvezi s tem poudarja ključno vlogo proračunskih instrumentov EU, vključno z Evropskim skladom za regionalni razvoj (ESRR), Kohezijskim skladom in Evropskim socialnim skladom plus (ESS+), pri podpiranju dolgoročnih naložb v dostop do zaposlitve, prenovo mest, javne storitve v skupnosti, izobraževanje, preprečevanje in socialno kohezijo, s čimer prispevajo k povečanju odpornosti teh območij proti nezakonitim gospodarstvom in odpornosti skupnosti proti hudodelskim združbam;

25.vendar izraža resne pomisleke glede usmeritev, ki jih je Komisija predvidela za večletni finančni okvir 2028–2034, zlasti glede tveganj nadaljnje ponovne nacionalizacije kohezijske politike, združevanja kohezijskih skladov z drugimi instrumenti in osredotočanja financiranja izključno na manj razvite regije; opozarja, da bi lahko ta razvoj povzročil škodljivo konkurenco med prednostnimi nalogami in območji v škodo naložb, potrebnih na mestnih območjih v težavah, ki se nahajajo v vmesnih ali bolj razvitih regijah, čeprav je za te soseske značilna pogosto akutna socialna ranljivost in so zelo izpostavljene nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami;

26.poudarja, da bo nova agenda EU za mesta, ki jo je nedavno sprejela Komisija, prinesla konkretne rezultate le, če bo v celoti vključena v prihodnje nacionalne in regionalne partnerske programe; v zvezi s tem poziva, naj ti načrti vključujejo posebne, prepoznavne in ustrezno financirane ukrepe za javne naložbe v delavskih soseskah, da bi preprečili njihovo trajno marginalizacijo in da bi jim povsem zavladale kriminalne mreže; poudarja, da je treba zagotoviti lokalni, celostni in vključujoč pristop h koheziji, ki je nujen za to, da nobeno območje ne bo zapostavljeno, ter za trajnostno krepitev varnosti, socialne pravičnosti in kohezije v EU;

27.opozarja, da je uspeh italijanske protimafijske strategije v veliki meri temeljil na mobilizaciji civilne družbe; zato poziva k popolni vključitvi civilne družbe, zlasti lokalnih združenj, v boj proti organiziranemu kriminalu in prometu s prepovedanimi drogami;

28.poudarja, da je treba izkušnje in glas družin žrtev postaviti v središče razvoja, izvajanja in ocenjevanja evropskih politik za boj proti drogam ter priznati bistveno vlogo, ki jo imajo pri preprečevanju in podpiranju ogroženih oseb; zato poziva, naj se v celoti vključijo v prihodnje ukrepe EU in držav članic v boju proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami;

29.poziva organe za upravljanje strategije na področju drog, pridružene odbore deležnikov in države članice, naj strukturirano vključijo predstavnike žrtev in prizadetih družin;

30.izraža podporo vsem akterjem na terenu, vključno z uslužbenci organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, združenji, pedagogi, socialnimi delavci in lokalnimi organi; poudarja, kako pomembna je ustrezna finančna podpora EU za te pobude, in ugotavlja, da bi bilo mogoče v zvezi s tem uporabiti sredstva, namenjena socialnim ukrepom, in sredstva iz predloga uredbe o vzpostavitvi podpore Unije za notranjo varnost za obdobje od 2028 do 2034 (COM(2025)0542);

31.poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo evropsko usklajevanje dobrih praks za zaščito žrtev in prič in pri tem upoštevajo pogosto negotov socialni in ekonomski položaj teh družin;

32.poziva države članice, naj zagotovijo premestitev družin, prizadetih zaradi nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami, in jim omogočijo dostop do zaposlitve, da se zajamči njihova varnost, ter poziva Komisijo, naj to razsežnost vključi v svoj stanovanjski načrt;

33.poziva države članice, naj podprejo tiste, ki se borijo proti organiziranemu kriminalu, kot sta Amine Kessaci in Roberto Saviano, ter naj ta boj postane steber zaščite pravne države in svobode izražanja;

34.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter zadevnim mednarodnim institucijam in organizacijam.