1.poudarja, da so njegove resolucije o izvajanju SZVP ključni element njenega prispevka k oblikovanju zunanje politike EU; poudarja, da te resolucije izkazujejo praktične posledice okrepljene pravice do nadzora na področju zunanje politike, ki jo Parlamentu daje Lizbonska pogodba; opozarja, da je resolucija iz leta 2025 druga tovrstna resolucija v tem zakonodajnem obdobju ter naj bi služila kot vodilo za izvršno oblast EU pri določanju prednostnih nalog zunanje politike v tem zakonodajnem obdobju; poudarja, da se mora EU v vse bolj nestabilnem mednarodnem okolju istočasno spoprijemati s številnimi zunanjepolitičnimi izzivi, ki jo zadevajo neposredno ali posredno, vključno s sedanjo rusko vojaško agresijo proti Ukrajini, konflikti na Bližnjem vzhodu, vzponom tekmovanja velikih sil, nenehnimi poskusi spodkopavanja multilateralnega mednarodnega reda, ki temelji na pravilih, ter vse večjo prepletenostjo kriz v tujini in notranjih kriz; je trdno prepričan, da mora EU, če želi ostati relevantna na mednarodnem prizorišču, voditi odločno, urejeno in agresivno zunanjo politiko, ki bo izpolnjevala strateške cilje EU ter še naprej opredeljevala, uveljavljala in ščitila njene interese po vsem svetu; opozarja, da bi morala zunanje delovanje EU usmerjati načela in vrednote iz členov 2, 3(5) in 21 PEU, ki so navdihnila ustanovitev, razvoj in širitev EU, tudi na področjih demokracije, pravne države, univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanja človekovega dostojanstva ter načel enakosti in solidarnosti; meni tudi, da bi morala SZVP zagotavljati izvajanje agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 in uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja;

2.se v celoti strinja s pomisleki, ki jih v svojem poročilu navaja podpredsednica/visoka predstavnica, in je zelo zaskrbljen zaradi pospeševanja geopolitične nestabilnosti, ki jo poganjajo odločni vojaški, politični in gospodarski pritiski avtoritarnih sil in enostranskih akterjev; poudarja, da se je od Ukrajine do Kavkaza, od Bližnjega vzhoda do Sahela, na Arktiki in širše okrog Evrope oblikoval lok nestabilnosti, ki ponazarja radikalno negotovost, v kateri deluje EU; poudarja, da sedanje geopolitične razmere zaznamuje vse hitrejše krhanje demokratičnih norm; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so multilateralne organizacije močno oslabljene in da je resno ogrožen mednarodni red, ki temelji na pravilih, zaradi česar se oblikuje okolje, v katerem konkurenca in protekcionizem nadomeščata sodelovanje in prosto trgovino, tokovi naložb, informacij in migracij pa se vse pogosteje instrumentalizirajo; opozarja, da takšna razdrobljenost ogroža naše strateške interese, varnost, blaginjo in enotnost; opozarja, da si EU ne more privoščiti, da bi se zaprla vase, ampak mora ostati odprta in dejavna v svetu, da bi branila svoje demokratične vrednote in interese, za kar je potem potrebna mobilizacija naših regionalnih in globalnih partnerstev in zavezništev;

3.v zvezi s tem poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj dodatno razvije v prihodnost zazrto in doslednejšo SZVP, ki bo:(a)ščitila mednarodni red, ki temelji na pravilih;(b)spodbujala sodelovanje pri skupnih interesih;(c)spoštuje nevtralnost nekaterih držav članic in zagotavlja, da se diplomatski ukrepi izvajajo v skladu z Ustanovno listino OZN;(d)določala jasne meje in stališča, o katerih se ni mogoče pogajati; ter(e)povečala prepoznavnost in učinek ukrepov EU v tujini;

ter naj tako zasleduje ambiciozne cilje in jasno obravnava ključne geopolitične izzive, opisane v naslednjih odstavkih;

4.opozarja, da na pravilih temelječi mednarodni red varuje suverenost in ozemeljsko celovitost držav, brani univerzalne vrednote človekovih pravic, omogoča mirno reševanje sporov in zagotavlja, da se oblast podreja zakonom in ne sili; je zaskrbljen, ker je na pravilih temelječi mednarodni red pod pritiskom, kakršnega še ni bilo, zaradi kombinacije notranjega spodkopavanja in zunanjih napadov; svari, da njegovo pešanje vodi v nestabilnost in konflikte po vsem svetu, tako pa se slabita naša varnost in blaginja;

5.poudarja, da je nezakonita, neizzvana in neupravičena vojaška agresija Rusije proti Ukrajini očitna kršitev mednarodnega prava in Ustanovne listine OZN ter najhujši napad na evropski mir od konca druge svetovne vojne; opozarja, da se je ruska agresija proti Ukrajini začela leta 2014; ponovno izraža trdno prepričanje, da mora biti ruska agresija na koncu neuspešna in da mora Ukrajina prevladati ter z močjo zagotoviti mir, s čimer želi povedati, da sila nikoli ne bo prevladala nad zakoni, in tako druge odvrniti od tega, da bi poskušali spreminjati meje z vojaškimi sredstvi; poudarja, da je nujno potreben dolgoročen in strateški pristop do Moskve in njenih zaveznikov;

6.pozdravlja pogum in odpornost ukrajinskega ljudstva, ki ne brani le svoje suverenosti in ozemeljske celovitosti, temveč tudi temeljne evropske vrednote; zahteva takojšnjo in brezpogojno prekinitev ognja, umik Rusije s celotnega mednarodno priznanega ozemlja Ukrajine ter vrnitev vseh ukrajinskih vojnih ujetnikov, vseh ugrabljenih in pridržanih civilistov ter vseh otrok, ki sta jih nezakonito vzela Rusija in Lukašenkov režim; poleg tega poziva k vrnitvi trupel vseh padlih ukrajinskih vojakov; poziva EU, naj ohrani in okrepi podporo Ukrajini, tudi s politično, gospodarsko, finančno in vojaško pomočjo, da bi opolnomočila Ukrajino; pozdravlja sklep Evropskega sveta iz decembra 2025, da se Ukrajini zagotovi sveženj finančne pomoči v višini 90 milijard EUR v obliki posojil s podporo EU; vendar obžaluje, da Svet ni mogel doseči dogovora o ambicioznejši strukturi financiranja na podlagi zamrznjenih ruskih sredstev, ki bi Ukrajini zmanjšala vse večje breme dolga; želi pa spomniti, da je bila z Uredbo Sveta (EU) 2025/2600 z dne 12. decembra 2025 uzakonjena neomejena imobilizacija ruskega državnega premoženja; poudarja, da so naložbe v teritorialno obrambo Ukrajine in njeno obrambno industrijsko bazo potrebne in vzajemno koristne za Evropo, vendar same po sebi niso varnostna jamstva; v zvezi s tem pozdravlja Natovo pobudo za seznam prednostnih potreb Ukrajine (PURL) in poziva države članice EU, naj Ukrajini še naprej dobavljajo orožje in strelivo, zlasti sisteme zračne obrambe in zmogljivosti za globoke napade, hkrati pa podpirajo diplomatsko rešitev za vojno, ki bo skladna z mednarodnim pravom, da bi dosegli pravičen in trajen mir;

7.znova poziva, naj se razvije pravni okvir EU za uvrstitev držav med podpornice terorizma; poziva Svet, naj na tak seznam EU držav, ki podpirajo terorizem, doda Rusko federacijo;

8.najostreje obsoja nelegitimni Lukašenkov režim, ker je dovolil, da se belorusko ozemlje uporablja kot oporišče za ruske vojaške operacije, s čimer spodkopava suverenost države ter neposredno ogroža varnost in stabilnost EU in njenih držav članic, hkrati pa še naprej zatira svoje prebivalstvo; ponavlja zahtevo po takojšnji in brezpogojni izpustitvi vseh političnih zapornikov in poziva k okrepitvi omejevalnih ukrepov; obsoja načrtne hibridne napade Belorusije na države članice EU, na primer Litvo, z vdori brezpilotnih zrakoplovov in balonov, gospodarsko prisilo, tihotapskimi operacijami, vojaškimi provokacijami, kibernetskimi napadi in dezinformacijami, ki jih podpira država; z zaskrbljenostjo poudarja, da režima v Rusiji v Belorusiji instrumentalizirata migracije kot del širše strategije, s katero želita omajati EU, vlade držav članic in Nato; poziva EU in njene države članice, naj nujno povečajo politično, finančno in tehnično podporo neodvisnim medijem, zagovornikom človekovih pravic in pobudam civilne družbe, ki delujejo v Belorusiji in zunaj nje;

9.pozdravlja sklepe srečanja koalicije voljnih, ki je potekalo 6. januarja 2026 v Parizu, vključno s politično in pravno zavezujočimi zavezami, ki opredeljujejo skupni pristop k podpori Ukrajini, ohranjanju njenih dolgoročnih vojaških zmogljivosti ter ponovni vzpostavitvi miru in varnosti v primeru prihodnjega oboroženega napada Rusije; izraža podporo predlogu za ustanovitev večnacionalnih sil za Ukrajino in spodbuja vse države članice EU, naj temeljito razmislijo o tem, kako bi lahko najbolje podprle te sile; pozdravlja tudi razprave o mehanizmu za spremljanje in preverjanje premirja pod vodstvom ZDA; poudarja, da mora mirovni sporazum nujno vsebovati trdna in verodostojna varnostna jamstva za Ukrajino, da ga mora izpogajati njeno izvoljeno vodstvo in da mora imeti podporo ukrajinskega ljudstva; svari pred neiskrenimi predlogi Rusije, katerih cilj je podaljševanje vojne, in opozarja, da bi kakršna koli poravnava, ki bi jo vsilila Rusija, ali nagrajevanje njene agresije spodkopalo evropsko varnost; opozarja, da je tesno sodelovanje med EU in ZDA še naprej bistveno za doseganje in zagotavljanje pravičnega in trajnega miru v Ukrajini ter je zato ključno za varnost evropske celine, skupaj s prizadevanji EU, da prevzame večjo odgovornost za lastno varnost;

10.poudarja, da je glede na spreminjajoče se varnostne razmere in vse večjo grožnjo, ki jo predstavlja Ruska federacija, vključno z nedavnim nizom vdorov brezpilotnih zrakoplovov v evropski zračni prostor, potrebno, da države članice EU nujno okrepijo svoje mehanizme civilne zaščite, za kar je potreben usklajen in odporen odziv po vsej Uniji, s čimer bi okrepili civilno pripravljenost in posodobili sisteme zgodnjega opozarjanja; meni, da so ta agresivna in nepremišljena dejanja neodgovorna in pomenijo resno zaostrovanje s strani Rusije, ki ogroža varnost državljanov EU, regionalno stabilnost in mednarodni mir; poziva Komisijo, naj ob tesnem usklajevanju z Natom poišče rešitve, da bi v prihodnje odvračali od takih kršitev; v zvezi s tem pozdravlja, da je Komisija napovedala načrt EU z naslovom Ohranjanje miru – načrt za obrambno pripravljenost do leta 2030, ki vključuje pobudo za obrambo pred brezpilotnimi letalniki; nadalje spodbuja vzpostavitev mehanizma sodelovanja med institucijami EU in ustreznimi ukrajinskimi sogovorniki za izmenjavo dobrih praks v boju proti hibridnemu vojskovanju in ruskim informacijskim operacijam, da bi tako okrepili vzajemno odpornost na te spreminjajoče se grožnje;

11.obsoja rusko agresijo, ker močno destabilizira vzhodno sosedstvo EU, ovira poti do miru in blaginje ter sproža učinke prelivanja na Zahodnem Balkanu, zaradi katerih bi se lahko upočasnile reforme in podžgali protievropski diskurzi; je zelo zaskrbljen, ker so mediji, povezani s Kremljem, ki delujejo na Zahodnem Balkanu, po začetku ruske vojaške agresije okrepili svoje dejavnosti, tudi z agresivnim vmešavanjem v volilne postopke in informacijski prostor, da bi spodbujali Rusiji naklonjena čustva in podžigali protievropsko retoriko; poziva Komisijo, naj se dosledneje odziva na uporabo protievropske retorike na Zahodnem Balkanu, zlasti v Srbiji, tako da dejavno sodeluje z državami v regiji in sprejme odločne ukrepe za krepitev družbene odpornosti proti hibridnim grožnjam; poudarja, da se je treba boriti proti destabilizacijskemu vplivu Rusije, če naj ima Unija večjo vlogo pri zagotavljanju stabilnosti, demokracije in blaginje;

12.poziva Komisijo, naj dejavno podpira mednarodne pravosodne mehanizme in zagotovi odgovornost za vojne zločine in zločine agresije; spodbuja EU in njene države članice, naj podprejo ustanovitev posebnega sodišča za pregon kaznivega dejanja ruske agresije proti Ukrajini; želi spomniti, da je Mednarodno kazensko sodišče izdalo naloga za prijetje Vladimirja Putina in ruske komisarke za pravice otrok Marije Lvove-Belove zaradi vpletenosti v ugrabitev ukrajinskih otrok in njihovo deportacijo v Rusijo; izraža podporo vsem dejavnostim Mednarodnega kazenskega sodišča in Meddržavnega sodišča pri pregonu zločinov, storjenih na ukrajinskem ozemlju; podpira inovativne rešitve za financiranje obrambnih prizadevanj Ukrajine ter njenega razminiranja in obnove z uporabo imobiliziranih ruskih tujih sredstev, vključno s sredstvi ruske države, ruskih lokalnih organov, ruskih podjetij v državni lasti in posameznikov s seznama sankcij EU; poziva Komisijo, naj predlaga dodaten, pravno in finančno trden mehanizem v obliki reparacijskih posojil, ki bo omogočal uporabo teh imobiliziranih sredstev, države članice pa, naj se o tem dogovorijo, s čimer bo Ukrajina pridobila dolgoročno prepoznavnost in zagotovilo, da bo na koncu od Rusije prejela vojno odškodnino ali enakovreden znesek, kot je določeno v mednarodnem pravu; poudarja, da mora stroške ruske agresije nositi Rusija in ne davkoplačevalci EU; pričakuje, da bodo države članice okrepile svoje sankcije proti Rusiji, dokler bo to potrebno za zagotovitev pravičnega in trajnega miru in dokler ne bo dosežena odgovornost; v zvezi s tem pozdravlja potekajoče razprave med EU in skupino G7, da bi preučili prepoved pomorskih storitev za ves ruski izvoz nafte kot alternativo cenovni kapici za nafto; poziva EU in njene države članice, naj medtem izboljšajo učinkovitost in vpliv doslej sprejetih svežnjev sankcij in dosežejo dogovor o novih, takoj ko bo to potrebno; prav tako poziva Komisijo in države članice, naj zapolnijo finančne vrzeli, ki jih Rusija uporablja za izogibanje sankcijam in naj uvedejo dodatne omejevalne ukrepe proti državam, ki niso članice EU in omogočajo rusko vojaško agresijo proti Ukrajini, bodisi z omogočanjem izogibanja sankcijam bodisi z zagotavljanjem neposredne vojaške pomoči; meni, da bi bilo treba kazni naložiti tudi evropskim podjetjem, ki še naprej opravljajo prepovedane posle z Rusko federacijo; poziva Svet, Komisijo in ESZD, naj predstavijo strategijo za Rusijo, ki bo veljala za vso EU in s katero bi povezali odvračanje, omejevanje, odgovornost in podporo demokratičnim alternativam;

13.ponovno poudarja, da morajo biti EU in vse njene države članice zgled pri zaščiti primarnosti mednarodnega prava; poudarja, da sta verodostojnost Unije in zmožnost zaščite svojih državljanov in najpomembnejših interesov odvisni od zavezanosti svojim ustanovnim načelom, kot so demokracija, pravna država in človekove pravice, in sicer brez dvojnih standardov ali selektivne skladnosti; zato poziva k dosledni uporabi mehanizma pravne države, kadar se ta načela ne upoštevajo;

14.poziva Komisijo in Svet, naj v svojih zunanjih odnosih in politikah dosledno podpirata in promovirata mednarodno pravo ter sprejmeta vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da ga bodo vse države v celoti spoštovale, brez razlikovanja na podlagi gospodarske ali vojaške moči;

15.poudarja, da se je treba boriti proti nekaznovanju in okrepiti prizadevanja za prevzemanje odgovornosti po vsem svetu, tudi prek Mednarodnega kazenskega sodišča; izraža globoko zaskrbljenost zaradi sankcij ZDA proti Mednarodnemu kazenskemu sodišču, njegovim tožilcem, sodnikom in osebju, ki pomenijo resen napad na mednarodni pravosodni sistem; poziva Komisijo, naj nemudoma aktivira akt o blokiranju za zaščito in varovanje Mednarodnega kazenskega sodišča kot nepogrešljivega temelja mednarodnega pravosodnega sistema;

16.pozdravlja nedavno zavezo za končanje vojne v Gazi in je seznanjen z mirovnim načrtom v 20 točkah, ki ga je predlagala administracija ZDA ter je bil podprt z resolucijo varnostnega sveta OZN št. 2803 in ga je treba zdaj v celoti izvajati in zaščititi pred vsakršnimi poskusi regionalnih akterjev, da bi ga ogrozili; pozdravlja izpustitev vseh izraelskih talcev, ki jih je zadrževal Hamas, in ponovno razdeljevanje humanitarne pomoči v Gazi; poudarja, da je načrt sicer ključni prvi korak k rešitvi konflikta, vendar ostaja več izzivov, zlasti v zvezi z izvrševanjem, upravljanjem, odgovornostjo in ohranjanjem zaupanja; poudarja, da so osrednji cilji vseh nadaljnjih korakov še naprej popolna razorožitev Hamasa, njegova izključitev iz vseh oblik upravljanja v Gazi, reforma in okrepitev vloge Palestinske uprave ter umik izraelskih sil; poziva EU, naj se dejavno udejstvuje pri oblikovanju mirovnega procesa in procesa obnove v tesnem sodelovanju s ključnimi regionalnimi akterji; podpira sedanja stabilizacijska prizadevanja v Gazi in pozdravlja okrepitev civilnih misij EU v okviru skupne varnostne in obrambne politike (SVOP), EUBAM Rafah in EUPOL COPPS; ponovno poudarja, da bi moral biti cilj še naprej ta, da se s pogajanji doseže dvodržavna rešitev v skladu z mednarodnim pravom, saj je to edina izvedljiva pot do pravičnega in trajnega miru na Bližnjem vzhodu, ko bosta izraelsko in palestinsko ljudstvo živela drug ob drugem v miru in varnosti;

17.z močno zaskrbljenostjo ugotavlja, da so humanitarne razmere v Gazi trajne in resne, vključno z vsesplošno neustrezno prehransko varnostjo in lakoto; z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da še vedno obstajajo ovire za dostop humanitarne pomoči in da je podpredsednica/visoka predstavnica izrazila zaskrbljenost zaradi nedavnih odločitev o izdaji dovoljenj, ki omejujejo humanitarne organizacije, ki delujejo v Gazi; poziva vse strani, naj omogočijo hitro dostavo humanitarne pomoči; poudarja, da bi lahko ukrepi, ki neupravičeno omejujejo humanitarne akterje, razbili osnovno humanitarno pomoč v času, ko je ta nujno potrebna; je zaskrbljen, ker nobena od strani ne spoštuje mednarodnega prava in ustreznih resolucij OZN in ker na Bližnjem vzhodu še vedno prihaja do ciklov nasilja in terorističnih napadov; opozarja, da morajo vse strani spoštovati mednarodno pravo in ustrezne resolucije OZN, tudi tiste, ki se nanašajo na zaščito civilistov, humanitarnega osebja in novinarjev;

18.poudarja, da je zaradi konflikta v Gazi destabilizirano južno sosedstvo EU in da utegne privesti do širših učinkov prelivanja na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, vključno z radikalizacijo, prisilnim razseljevanjem in zaostrovanjem regionalnih napetosti; poudarja, da ta dinamika neposredno vpliva na evropsko varnost in upravljanje migracij;

19.izraža nestrinjanje z dejanjem izraelske vlade, ko je Somaliland priznala kot neodvisno državo; ponovno poudarja pomen spoštovanje enotnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti Zvezne republike Somalije v skladu z njeno ustavo, Listino Organizacije afriške enotnosti ter Ustanovno listino Združenih narodov, ki so bistvenega pomena za mir in stabilnost celotnega Afriškega roga;

20.meni, da je vse večji antisemitizem po svetu nesprejemljiva posledica brutalnih in neselektivnih terorističnih napadov Hamasa v Izraelu in nesorazmernega obsežnega vojaškega odziva Izraela v Palestini;

21.najostreje obsoja teroristični napad teroristične organizacije Hamas na Izrael 7. oktobra 2023;

22.ponovno potrjuje zavezanost EU obstoju, varnosti in legitimni pravici do samoobrambe države Izrael ter varnosti in dostojanstvu Palestincev; želi spomniti, da je pravica Izraela do samoobrambe zapisana v mednarodnem pravu in omejena z njim ter jo je treba izvajati ob polnem spoštovanju mednarodnih sodišč; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je vojna v Gazi imela uničujoče humanitarne posledice in povzročila nesprejemljivo trpljenje civilnega prebivalstva, ki ga je Hamas še zaostril z namerno zlorabo civilne infrastrukture in uporabo civilnega prebivalstva Gaze kot človeškega ščita, vključno s preostalimi izraelskimi talci; izraža podporo osvoboditvi vseh živih talcev in poziva Hamas, naj truplo zadnjega umrlega talca, ki ga še zadržuje, izroči njegovi družini; ponovno potrjuje svoje stališče, v katerem zahteva trajno premirje, nujen humanitarni dostop in koridorje za pomoč; globoko obžaluje nestabilnost prekinitve ognja v Gazi, ki je ogrozila vse preveč življenj civilistov;

23.želi spomniti, da je skladnost s členom 2 pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom Evro-mediteranski sporazum o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Državo Izrael na drugi strani (UL L 147, 21.6.2000, str. 3, ELI: http://data.europa.eu/eli/agree_internation/2000/384/oj). ključen element partnerstva, in poziva, naj se še naprej spremlja in ocenjuje, kako ga izraelska vlada izvaja; želi spomniti, da je predsednica Komisije 10. septembra 2025 v kontekstu humanitarnih razmer v Gazi napovedala predloge za začasno prekinitev nekaterih trgovinskih določb pridružitvenega sporazuma in ciljno usmerjene ukrepe proti določenim izraelskim ministrom; je seznanjen z nalogi za prijetje, ki jih je Mednarodno kazensko sodišče izdalo 21. novembra 2024; poudarja, da bi bilo treba vse tovrstne ukrepe skrbno preučiti in sprejeti na način, da se ohrani sposobnost EU, da deluje kot verodostojna partnerica in pospeši možnosti, da se s pogajanji doseže dvodržavna rešitev; meni, da pridružitveni svet EU-Izrael ostaja bistven forum za odprt dialog; ponovno poudarja, da konstruktivno delovanje in trajen dialog ostajata najučinkovitejša instrumenta za spodbujanje miru, varnosti in trajne stabilnosti v regiji; vztraja, da mora biti konkreten časovni načrt za izvajanje dvodržavne rešitve v središču strategije Komisije za Bližnji vzhod, ki je načrtovana za leto 2026; obžaluje posledice, ki jih je za ugled EU v svetu imel neenoten odziv na katastrofalne razmere na območju Gaze;

24.poudarja, da je za trajen mir potreben verodostojen politični proces, katerega cilj bo uresničitev rešitve dveh držav na podlagi meja iz leta 1967 z dvema suverenima demokratičnima državama, ki bosta miroljubni sosedi in imeli Jeruzalem za skupno prestolnico; poziva vse strani, naj obnovijo prizadevanja za odpravo ovir za to rešitev; obsoja širitev izraelskih naselbin na Zahodnem bregu in opozarja na dolgoletno stališče EU, da te ostajajo nezakonite po mednarodnem pravu in pomenijo enostranski ukrep, ki spodkopava zaupanje in možnosti za sporazumno rešitev; pozdravlja sankcije, sprejete proti ekstremističnim izraelskim naseljencem; poudarja vlogo Palestinske oblasti kot glavnega sogovornika EU v Palestini in ponovno poudarja, da mora vsako prihodnje upravljanje v Gazi izključiti sodelovanje terorističnih organizacij in zagotoviti demilitarizacijo Gaze; ponovno izraža nasprotovanje vsakršnemu načrtu priključitve Gaze ali katerega koli drugega palestinskega ozemlja in množičnim prisilnim premestitvam;

25.vztraja, da mora Komisija zagotoviti, da sredstva EU ne bodo namenjena nobeni obliki terorizma in/ali verske in politične radikalizacije niti z njimi povezana; ponavlja svoje stališče, da morajo biti vsi učbeniki in šolsko gradivo, ki se financirajo iz skladov EU, v skladu s standardi Unesca glede miru, strpnosti, soobstoja in nenasilja; je zaskrbljen zaradi antisemitizma, sovražnega govora in spodbujanja džihada ter nasilja v palestinskih šolskih učbenikih, ki jih financira EU;

26.spodbuja OZN, Arabsko ligo, regionalne partnerje in EU, naj usklajujejo donatorsko podporo, zagotovijo strog nadzor nad financiranjem in zagotovijo, da bo pomoč za obnovo podpirala civilne institucije in učinkovito upravljanje; v zvezi s tem izraža globoko zaskrbljenost, ker teroristične skupine zlorabljajo humanitarno pomoč, namenjeno palestinskim ozemljem; poziva k okrepitvi nadzornih mehanizmov za razdeljevanje sredstev EU;

27.se zaveda prizadevanj nekaterih arabskih držav ter Izraela, da bi se na podlagi Abrahamovega sporazuma normalizirali diplomatski odnosi; poziva EU, naj podpre pobude, namenjene oblikovanju široke regionalne in mednarodne podpore za tesnejše arabsko-izraelske odnose v prihodnosti;

28.ugotavlja, da bi znatna oslabitev Irana in njegovih zaveznikov – vključno s padcem Asadovega režima in porazom zaveznikov Teherana, kot so Hezbolah, Hamas, hutijevci in druge milice – ponudila upanje za mir in nadaljnjo normalizacijo v regiji v duhu Abrahamovega sporazuma; je globoko zaskrbljen, ker Hezbolah znatno podpira ruske vojaške operacije v Ukrajini in sodeluje z drugimi milicami, ki jih podpira Iran;

29.pozdravlja pozitivne spremembe v Libanonu od začetka leta 2025, ki se odražajo v sklepih devetega pridružitvenega sveta EU-Libanon, zlasti pripravljenost za nadaljnjo podporo libanonskemu varnostnemu sektorju s polno uporabo orodij EU, vključno z evropskim mirovnim instrumentom in programi v okviru instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje, ter preučitev morebitnega prihodnjega sodelovanja v okviru skupne varnostne in obrambne politike; je še vedno zaskrbljen zaradi vpliva oboroženih milic in terorističnih organizacij ter zlasti obžaluje pomanjkanje napredka pri obljubljenem razoroževanju Hezbolaha in drugih oboroženih skupin, kar je osnovni pogoj za regionalno stabilnost; ; ponovno poudarja pomen ambicioznega „pakta za Sredozemlje“ in njegovega učinkovitega izvajanja z zadostno tehnično in finančno podporo za Libanon, s poudarkom na gradnji zmogljivosti, energetski infrastrukturi in socialni podpori; poziva podpredsednico/visoko predstavnico in Komisijo, naj podpreta libanonsko vlado pri njenem programu reform in načrtu za ponovno vzpostavitev monopola na področju orožja; znova izraža polno podporo suverenosti, državni oblasti, ozemeljski celovitosti, politični neodvisnosti in stabilnosti Libanona v skladu z resolucijo varnostnega sveta OZN št. 1701;

30.podpira versko in etnično raznoliko sirsko družbo, potem ko je več kot desetletje trpela v rokah Asadovega režima, ki sta ga podpirala Iran in Rusija, ter terorističnih skupin; podpira vključujoč politični proces pod sirskim vodstvom in odgovornostjo, ki vključuje ozemeljsko celovitost, tranzicijsko pravičnost in spravo; poziva sirske oblasti, naj si bolj prizadevajo za vključitev vseh delov sirske družbe v odločanje, pospešijo napredek pri izvajanju sporazuma s sirskimi demokratičnimi silami na severovzhodu ter še naprej omogočajo hitre, pregledne in neodvisne preiskave dejanj proti verskim in etničnim skupnostim ter sprejmejo vse potrebne ukrepe za odpravo sektaškega nasilja in boj proti nekaznovanju; v zvezi s tem obžaluje nenehno preganjanje in prisilno razseljevanje verskih skupnosti, kot so kristjani, ter diskriminacijo in napade nanje ter ponovno poudarja, da mora EU zaščititi bogato večkulturno identiteto Sirije; priznava, da obstajajo ogromne vrzeli v finančnih in človeških virih, potrebnih za obnovo države in podpira odločitev EU, da odpravi sektorske sankcije v skladu z ZDA in Združenim kraljestvom ter zagotovi znatno razvojno pomoč poleg humanitarne pomoči, napovedane na prvem delu Bruseljske konference za Sirijo leta 2025; pozdravlja, da sta predsednica Komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta António Costa 8. januarja 2026 obiskala Sirijo, da bi utrdila politične vezi in izboljšala gospodarsko sodelovanje; pozdravlja sporazum med Sirijo in Izraelom z dne 6. januarja 2026 o ustanovitvi posebne komunikacijske celice za usklajevanje umirjanja vojaških napetosti;

31.izraža globoko zaskrbljenost zaradi nenehnih spopadov na območjih, kot sta Alepo in severovzhodna Sirija, ki povzročajo nadaljnje razseljevanje in veliko število žrtev med civilnim prebivalstvom ter resno ogrožajo varnost, zlasti zaradi pobega borcev Daiša, ki so pridržani v severovzhodni Siriji; poziva mednarodno koalicijo, vključno z Združenimi državami Amerike, naj brez odlašanja sprejme vse potrebne in takojšnje ukrepe za ublažitev tega varnostnega tveganja;

32.potrjuje ključno vlogo multilateralnih organizacij, zlasti OZN, skupaj z delujočo Svetovno trgovinsko organizacijo, Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi in regionalnimi forumi, kot nepogrešljivih platform za reševanje sporov in globalno upravljanje; opozarja, da „minilateralne“ oblike sodelovanja tvegajo vse večjo razdrobljenost svetovnih norm in od EU zahtevajo, da nameni prednost široki in vključujoči zasnovi multilateralizma v tesnem sodelovanju s podobno mislečimi partnerji; poziva Komisijo in podpredsednico/visoko predstavnico, naj prevzameta svetovno vodilno vlogo pri multilateralnih pobudah; potrjuje svojo zavezanost spodbujanju celovitih reform za okrepitev vloge ter povečanje učinkovitosti in demokratične zastopanosti OZN;

33.poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj ponovno oceni pristop EU do skupine držav BRICS in njenih partnerjev ter razvije ločeno politiko EU do skupine BRICS+; poudarja, da skupina BRICS+ Rusiji omogoča izogibanje ukrepom, ki naj bi jo osamili, Kitajski pa, da s svojim načinom financiranja infrastrukturnih projektov še bolj razširi svoj vpliv;

34.poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj v tesnem sodelovanju z državami članicami deluje dosledno ter spodbuja učinkovit in trden demokratični diskurz, da bi se zoperstavili avtokratskim pritiskom, katerih namen je ogroziti nadzor nad zlorabo moči, okrniti državljanski prostor in ogroziti človekove pravice; poziva k oblikovanju ocene evropske demokracije, ki bo omogočila zgodnje odkrivanje znakov avtoritarnih teženj, ter nabora orodij za ukrepanje, osredotočenega na podporo demokraciji in boj proti avtoritarnemu diskurzu, zlasti glede na obžalovanja vredno ukinitev operacij Agencije ZDA za mednarodni razvoj (USAID); v zvezi s tem spodbuja večje naložbe v strateško komuniciranje in boj proti tujemu manipuliranju z informacijami in vmešavanju (FIMI); meni, da bi morala prizadevanja EU za boj proti tej grožnji temeljiti na že obstoječem strokovnem znanju, razvitem v okviru ESZD, in poziva k večji skladnosti med obstoječimi in prihodnjimi predpisi in prizadevanji EU; poziva k nadaljnjim prizadevanjem za popolno operacionalizacijo nabora orodij FIMI, ki ga je razvila ESZD; meni, da bi morala EU digitalno področje jasno opredeliti kot področje ukrepanja in kibernetsko diplomacijo priznati kot strateški interes;

35.odločno obsoja ciljno usmerjene sankcije proti zakonodajalcem, odgovornim za akt o digitalnih storitvah Uredba (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o enotnem trgu za digitalne storitve in spremembi Direktive 2000/31/ES (Akt o digitalnih storitvah) (UL L 277, 27.10.2022, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2022/2065/oj). in druge digitalne predpise, zlasti proti nekdanjemu komisarju;

36.spodbuja letne strateške preglede groženj na pravilih temelječemu mednarodnemu redu, ki jih usklajuje ESZD, sledijo pa naj jim aktivni ukrepi za preprečevanje nadaljnjega ogrožanja multilateralnih norm;

37.potrjuje, da zunanje delovanje EU zahteva verodostojno sodelovanje, ki temelji na vrednotah; vendar vztraja, da zanašanje zgolj na normativno silo in načela ne zadostuje; podpira odločnejše uresničevanje strateških ciljev EU, izkoriščanje partnerstev in zavezništev, ki temeljijo na skupnih interesih; poudarja, da mora tudi dolgoročno uspešno izkoriščanje partnerstev in zavezništev temeljiti na enakih konkurenčnih pogojih med partnerji; poudarja, da bi morala biti podpora EU pogojena s spoštovanjem temeljnih demokratičnih načel in pravne države; v zvezi s tem ponovno poudarja, da zakonodaja EU ni predmet pogajanj z državami, ki niso članice EU;

38.v tem kontekstu spodbuja podpredsednico/visoko predstavnico, naj si prizadeva za prilagojene politike, ki bodo upoštevale pričakovanja držav članic in partnerskih držav ter hitro dosegle politične dogovore, s katerimi bo EU postala zanesljiva strateška opora, zlasti v času širjenja konfliktov in vse večje normalizacije uporabe sile kot sredstva za uresničevanje političnih ciljev;

39.poudarja, da trdno čezatlantsko partnerstvo z ZDA in Kanado v okviru Nata ostaja jedro evropske varnostne strukture; v zvezi s tem izraža zaskrbljenost zaradi dejstva, da nekateri elementi nove strategije ZDA za državno varnost zelo pomanjkljivo obravnavajo grožnjo, ki jo predstavlja Rusija, zlasti za evropsko varnost in s tem tudi varnost ZDA; prav tako obžaluje, da je EU v strategiji za državno varnost napačno ocenjena kot politični sistem, vključno z neustreznimi opisi notranjih političnih razmer v državah članicah EU; znova potrjuje dolgoletno podporo Parlamenta temeljnim vrednotam EU, tj. demokraciji in človekovim pravicam; meni, da je ameriška strategija državne varnosti še dodaten pokazatelj, da mora Evropa povečati svojo strateško avtonomijo, zmanjšati odvisnost in diverzificirati partnerstva;

40.obžaluje odločitev predsednika ZDA z dne 7. januarja 2026, da ZDA izstopi iz številnih mednarodnih organizacij, tudi iz številnih organov OZN, oz. da začasno ali dokončno prekine sodelovanje z njimi; izraža resno zaskrbljenost, ker bi lahko ta poteza ogrozila finančno vzdržljivost sistema OZN in oslabila večstransko sodelovanje v času, ko ga najbolj potrebujemo, poleg tega pa bi lahko spodbudila k delovanju avtoritarne in revizionistične akterje, ki so v preteklosti poskušali izkoristiti vsak izstop zahodnih sil iz mednarodnih organizacij oz. prenehanje sodelovanja z njimi; spodbuja administracijo ZDA, naj razmisli o svoji odločitvi in ponovno potrdi svojo zavezanost OZN in večstranskemu sodelovanju;

41.odločno zavrača vse poskuse spodkopavanja suverenosti in ozemeljske celovitosti Kraljevine Danske, vključno z Grenlandijo; v zvezi s tem opozarja, da je Grenlandija samoupravni del Kraljevine Danske in je pristojna za odločanje o svojem gospodarskem razvoju, mednarodnih partnerstvih in politiki na področju surovin; znova poudarja, da lahko samo prebivalci Grenlandije odločajo o svoji prihodnosti; obenem opozarja, da zunanji akterji ne smejo instrumentalizirati takšnih političnih procesov ali vplivati nanje; poudarja, da zlasti Kitajska kaže strateški interes za Arktiko in da skuša z gospodarskim vzvodom pridobiti politični vpliv; je seznanjen z dejstvom, da se za interesi ZDA skrivajo varnostni pomisleki, povezani z razvijajočim se strateškim okoljem na Arktiki, a meni, da obrambni sporazum med Kraljevino Dansko in Združenimi državami Amerike iz leta 1951 ponuja veliko priložnosti za večjo prisotnost ZDA na Grenlandiji; opozarja, da je Danska, vključno z Grenlandijo, članica Nata in je zato v celoti zajeta v kolektivna varnostna jamstva zavezništva; pozdravlja izjavo sedmih evropskih voditeljev z dne 6. januarja 2026 in poudarja, da je varnost na Arktiki mogoče doseči le skupaj v sodelovanju z Natom; poziva Komisijo in Evropski svet, naj opredelita konkretno podporo Grenlandiji in Danski v skladu z načeli EU, mednarodnim pravom in Ustanovno listino Nata;

42.obžaluje, da ZDA zdaj v zunanji politiki uporabljajo bolj transakcijski pristop, ki ga zaznamuje zmanjšana zavezanost multilateralizmu in evropski varnosti; poudarja, kako pomembno je, da se EU uči iz svojih ranljivosti in sprejme ustrezne ukrepe na ravni EU, da bi se izognila položajem, ko bi bila lahko v prihodnosti tarča prisile; meni, da je bolj kot kdaj koli prej bistvenega pomena, da se še naprej sodeluje s sogovorniki iz ZDA na zvezni ravni in na ravni zveznih držav, pri čemer je treba zagotoviti trajno usklajevanje na področjih, kot so varnost, tehnologija in gospodarska odpornost, ter izkazovanje enotnosti in zavezanosti skupnemu stališču EU; v celoti podpira poglobitev sodelovanja v okviru čezatlantskega dialoga zakonodajalcev med EU in ZDA ter redna vrhunska srečanja med EU in ZDA, da bi prihodnje sodelovanje spodbudili na najvišji ravni; poziva k poglobitvi dialoga med EU in ZDA o varnosti in obrambi, katerega potencial ostaja neizkoriščen; želi spomniti, da si mora Evropa zagotoviti lastno obrambo in varnost, če želi biti močna čezatlantska partnerica; v zvezi s tem ponovno poudarja, da morajo EU in njene države članice nemudoma v celoti operacionalizirati koncept strateške avtonomije in obrambne pripravljenosti ter v ta namen izvesti kolektivne in dobro usklajene naložbe v potrebne obrambne zmogljivosti; poudarja, da morajo EU in njene države članice nujno postati zanesljivejše in bolj samozadostne na področjih varnosti, obrambe in tehnologije, da bi okrepile evropski steber v okviru Nata;

43.potrjuje svojo popolno in neomajno solidarnost z Grenlandijo kot delom Kraljevine Danske; obsoja uporabo enostranskih trgovinskih groženj in gospodarskega ustrahovanja Danske in drugih držav članic EU kot obliko prisile, ki ni združljiva z mednarodnim pravom in temeljnimi načeli sodelovanja med zaveznicami Nata; svari pred poskusi instrumentalizacije varnostnih vprašanj na Arktiki za izvajanje teritorialnega ali političnega pritiska, v celoti podpira stališče Kraljevine Danske, vključno z Grenlandijo, da Grenlandija ni naprodaj; poudarja, da se Grenlandije ne sme uporabljati kot orodja za delitev Evropske unije; poziva Unijo, naj se neomajno, kolektivno in odločno odzove ter se upre vsem takim ukrepom;

44.pozdravlja partnerstvo na področju varnosti in obrambe med EU in Kanado, podpisano na vrhu med EU in Kanado leta 2025, kot prvi tak sporazum s partnerico v kateri od Amerik; poziva k njegovi hitri operacionalizaciji, vključno s sodelovanjem Kanade v misijah in operacijah skupne varnostne in obrambne politike (SVOP); podpira pogajanja o direktivi, ki bi kanadskim subjektom omogočila sodelovanje pri skupnih javnih naročilih EU v okviru instrumenta za varnostne ukrepe za Evropo (SAFE);

45.odobrava močno in konstruktivno partnerstvo z Združenim kraljestvom; pozdravlja skupno izjavo voditeljev Združenega kraljestva in EU z dne 19. maja 2025 po vrhu Združenega kraljestva in EU 2025, zlasti vzpostavitev celovitega partnerstva na področju varnosti in obrambe; poziva k njegovemu hitremu in celovitemu izvajanju, tudi z (i) rednimi polletnimi strateškimi zunanjimi in varnostnimi dialogi na ministrski ravni med zunanjim in obrambnim ministrom Združenega kraljestva ter podpredsednico/visoko predstavnico, da bi uskladili odzive na krize in strateške prednostne naloge, (ii) sodelovanjem Združenega kraljestva v civilnih in vojaških misijah EU za krizno upravljanje v okviru SVOP, kadar je to pravno mogoče, (iii) okrepljenim sodelovanjem na področjih kibernetske odpornosti, boja proti hibridnim grožnjam, varovanja kritične infrastrukture in boja proti nezakonitemu financiranju, (iv) okrepljenim usklajevanjem izvrševanja sankcij in (v) skupnimi ukrepi za boj proti ruski floti v senci, obenem pa pozdravlja skupno zavezanost okrepljenemu sodelovanju na Zahodnem Balkanu, zlasti zato, da bi zagotovili spoštovanje načela delitve oblasti iz Daytonskega in Pariškega mirovnega sporazuma; je seznanjen s političnim dogovorom o osrednjih vidikih prihodnjega sporazuma med EU in Združenim kraljestvom v zvezi z Gibraltarjem, ki sta ga pogodbenici napovedali 11. junija 2025; pričakuje objavo celotnega pravnega besedila, da ga bo lahko preučil;

46.izreka pohvalo tesnim odnosom z zahodnoevropskimi državami, ki niso članice EU, in njihovo tesno sodelovanje z EU v okviru zunanjega delovanja; v zvezi s tem pozdravlja zaključek pogajanj širokem svežnju ukrepov za prihodnje odnose med EU in Švico, ki so pomemben mejnik pri napredovanju in poglabljanju že tako tesnih odnosov, in začasno sektorsko uporabo tega svežnja; spodbuja njegovo hitro ratifikacijo; poudarja pomen obrambnega in varnostnega partnerstva z Norveško ter spodbujanja tesnejših odnosov s to državo glede na njeno ključno vlogo za energetsko varnost EU; poziva k okrepljenemu sodelovanju na področju energetske odpornosti in diverzifikacije oskrbe kot ključnih instrumentov za spodbujanje strateške avtonomije Unije; pozdravlja vse večjo javno podporo pristopu Islandije k EU in namero islandskih oblasti, da do leta 2027 izvedejo referendum o nadaljevanju pristopnih pogajanj EU; medtem poziva k proaktivnemu sodelovanju z islandsko vlado, da bi poglobili obrambno in varnostno sodelovanje ter spodbujali koristi članstva v EU; poziva k hitri ratifikaciji pridružitvenih sporazumov EU z Andoro in San Marinom;

47.poudarja strateški pomen Zahodnega Balkana ter podpira verodostojno politično in varnostno sodelovanje na poti teh držav k vključitvi v EU, ki temelji na dosežkih; meni, da je prihodnost Zahodnega Balkana, Ukrajine in Moldavije v EU, v skladu s težnjami njihovega prebivalstva; obsoja vmešavanje Rusije v demokratične procese držav kandidatk za članstvo v EU, zlasti Moldavije; je seznanjen z izidom parlamentarnih volitev na Kosovu 28. decembra 2025; poziva k hitremu oblikovanju nove kosovske skupščine in vlade, da bi obravnavali prepotrebne reforme, povezane z EU, zlasti načrt za rast za Zahodni Balkan, ter obveznosti pri normalizaciji odnosov med Kosovom in Srbijo; pozdravlja delno odpravo ukrepov EU za Kosovo; ponovno poudarja, da bi morala pristopna pogajanja s Srbijo napredovati le na podlagi merljivega in trajnega napredka pri sklopu temeljnih prvin, vključno s popolno uskladitvijo s SZVP EU, zlasti s sankcijami proti Rusiji; pozdravlja uspešno nadaljevanje dialoga o SZVP med EU in njenimi partnericami na Zahodnem Balkanu ter poudarja pomen teh partnerstev za mir in varnost; želi spomniti, da je širitev EU geostrateška naložba v regionalno varnost in stabilnost, ki zahteva zavezanost Unije in držav kandidatk, ter v zvezi s tem poziva EU, naj poskrbi, da bo širitveni proces bolj predvidljiv in politično prepoznaven za državljane regije; meni, da bi morala EU v ta namen ohraniti zagon širitve in vsem državam kandidatkam zagotoviti zadostno tehnično in finančno pomoč ter dosledno politično podporo na njihovi poti k polnopravnemu članstvu; poudarja, da je treba dodatno izboljšati pogojevanje s pravno državo in zagotoviti, da bo vse financiranje EU za države pristopnice popolnoma v skladu s strateškimi cilji in interesi EU; hkrati poudarja, da napredek na njihovi poti pristopa k EU temelji na dosežkih in je pogojen s popolnim spoštovanjem mednarodnega prava in pravnega reda EU ter uskladitvijo s SZVP, vključno s spoštovanjem sankcij in vizumske politike EU; želi spomniti, da bi moral širitveni proces potekati vzporedno z institucionalnimi reformami in reformami odločanja, namenjenimi zaščiti integracijske zmogljivosti Unije; poziva države kandidatke EU, naj dejavno podprejo mednarodna sodišča in mehanizme in sodelujejo z njimi , da bi poskrbele, da bodo lahko ustrezno opravljali svoje delo, preganjali vojna hudodelstva, hudodelstva zoper človečnost, genocid in kazniva dejanja agresije, storjena po vsem svetu, ter terjali odgovornost zanje;

48.poudarja, da mora biti ena od ključnih prednostnih nalog SZVP in SVOP v zvezi z državami vzhodnega partnerstva trdna podpora njihovi suverenosti in ozemeljski celovitosti znotraj mednarodno priznanih meja; poziva Rusko federacijo, naj umakne vse svoje čete iz pridnestrske regije Republike Moldavije, iz gruzijskih regij Abhazije in Chinvalske regije/Južne Osetije ter iz nezakonito zasedenih delov Ukrajine, pri čemer naj v celoti spoštuje mednarodno pravo in ustanovno listino OZN;

49.ponovno izraža podporo Evropski politični skupnosti kot platformi za razpravo, dialog in sodelovanje z evropskimi partnerji o zunanjepolitičnih in varnostnih izzivih, s katerimi se spopadamo, da bi izboljšali varnost in stabilnost Evrope ter nadaljevali politično in varnostno sodelovanje na podlagi skupnih interesov; poziva, naj se Parlament tesno vključi v pojasnitev področja delovanja in prihodnjega dela te skupnosti; poudarja, da je za prihodnji uspeh in skladnost tega foruma bistvena določena stopnja usklajenosti demokratičnih vrednot in načel; ponovno poudarja, da Evropska politična skupnost v nobenem primeru ne sme postati izgovor za zamude pri pristopu držav kandidatk k EU;

50.poudarja, da sta strateška vloga Turčije kot članice Nata in njeno sodelovanje z EU, zlasti s prispevanjem k misijam in operacijam EU za krizno upravljanje, pomembna za evropsko stabilnost in varnost; verjame, da je pomembno razvijati sodelovalne in vzajemno koristne odnose s Turčijo na postopen, sorazmeren in reverzibilen način, pri čemer je treba uporabiti strogo pogojevanje s spoštovanjem pravne države, temeljnih pravic, mednarodnega prava in dobrih sosedskih odnosov; v zvezi s tem obžaluje, da Turčija še naprej izpodbija suverenost države članice EU, in poudarja, da si Turčija neustrezno prizadeva za uskladitev s SZVP EU; ponavlja svoje stališče, da memorandum o soglasju med Turčijo in Libijo o razmejitvi pomorskih območij jurisdikcije v Sredozemlju posega v suverene pravice tretjih držav, ne spoštuje Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu in ne more imeti pravnih posledic za tretje države; v zvezi s tem želi spomniti na podpis memorandumov o soglasju med Turčijo in Libijo o celovitem varnostnem in vojaškem sodelovanju ter o razmejitvi morskih območij in pa na sklicevanje nanj; poleg tega obžaluje, da Turčija Hamasa ni želela označiti za teroristično organizacijo; poudarja tudi, da kandidatura Turčije za članstvo v skupini BRICS+ ni skladna s SZVP EU; poziva Turčijo, naj se v celoti uskladi s sankcijami EU proti Rusiji; poleg tega izraža zaskrbljenost zaradi stanja temeljnih svoboščin in demokratičnega nazadovanja v Turčiji; poziva k takojšnji izpustitvi opozicijskega voditelja Ekrema İmamoğluja, Selahattina Demirtaşa, Osmana Kavale in vseh drugih političnih pripornikov ter poziva k prenehanju nenehnega preganjanja in sodnega nadlegovanja politične opozicije, članov tiska in predstavnikov civilne družbe; izraža podporo normalizaciji odnosov med Armenijo in Turčijo v interesu sprave, dobrih sosedskih odnosov, regionalne stabilnosti in varnosti ter socialno-ekonomskega razvoja in pozdravlja dosedanji napredek;

51.izraža globoko zaskrbljenost, ker Turčija še vedno grozi s povodom za napoved vojne proti Grčiji, in obsoja nezakonito okupacijo dela ozemlja Republike Ciper s strani turških vojaških sil; obžaluje, da Turčija ni izpolnila obveznosti, ki jih je prevzela do EU v skladu s pogajalskim okvirom iz oktobra 2005; želi spomniti, da sta popolno izpolnjevanje københavnskih meril in normalizacija odnosov z vsemi državami članicami EU, vključno z Republiko Ciper, nujna elementa pristopnega procesa; meni, da zaradi navedenega v sedanjih okoliščinah ni mogoče nadaljevati pristopnega procesa Turčije k EU;

52.poziva k hitremu nadaljevanju pogovorov o rešitvi ciprskega vprašanja v okviru, dogovorjenem v OZN, ter svari pred enostranskimi ukrepi, ki niso skladni z mirno rešitvijo; poziva k spoštovanju statusa varovalnega pasu in mandata mirovnih sil OZN na Cipru; opozarja, da je Komisija Johannesa Hahna imenovala za posebnega odposlanca za Ciper, kar poudarja zavezanost EU celoviti rešitvi na dogovorjeni podlagi in njeno pripravljenost, da prispeva k postopku reševanja spora v okviru OZN;

53.ugotavlja, da je vzhodno partnerstvo vstopilo v novo geopolitično fazo, v kateri so nekatere partnerice na pristopni poti, druge si prizadevajo za prilagojeno sodelovanje, ruska agresija pa je odpravila prejšnje regionalno ravnovesje; ker mora EU zato na novo opredeliti strateški namen vzhodnega partnerstva ter ga zasidrati v odpornost, demokratično preobrazbo in varnost; priznava parlamentarno skupščino Euronest kot parlamentarno razsežnost vzhodnega partnerstva; poziva Svet, ESZD in Komisijo, naj razprave parlamentarne skupščine Euronest vključijo v načrtovanje politik;

54.pozdravlja dolgoročni strateški pristop EU k Črnemu morju in njeno agendo za povezljivost kot temelj regionalne blaginje, ki povezuje Evropo z južnim Kavkazom in Srednjo Azijo; poziva k hitremu in učinkovitemu izvajanju strategije v tesnem sodelovanju s partnerskimi državami, pri čemer je treba upoštevati, da mora spodbujanje človekovih pravic in pravne države ostati v središču delovanja EU v tej regiji; poudarja strateški pomen dokončanja ključnih infrastrukturnih projektov v skladu z razširjenimi vseevropskimi omrežji; v zvezi s tem poudarja vlogo parlamentarne skupščine Euronest;

55.izpostavlja strateški pomen južnega Kavkaza in poziva EU, naj razvije dolgoročno vizijo za svoje sodelovanje s to regijo;

56.obsoja avtoritarne težnje stranke Gruzijske sanje in njeno usmerjenost k ruskim interesom kljub dolgotrajni okupaciji Abhazije in Chinvalske regije/Južne Osetije s strani Rusije; zavrača vsakršno priznanje parlamentarnih volitev in meni, da je Gruzija država, ki jo je ugrabil nelegitimni režim stranke Gruzijske sanje; poziva gruzijski parlament, naj razveljavi zakona o „tujem vplivu“ in „družinskih vrednotah“; poziva k takojšnjemu prenehanju politično motiviranega preganjanja politične opozicije, civilne družbe in neodvisnih medijev ter k brezpogojni izpustitvi vseh političnih zapornikov; poziva EU, naj se končno ustrezno in odločno odzove na to demokratično krizo v državi kandidatki, tako da izkoristi vsa razpoložljiva sredstva, ter ponovno poziva EU in njene države članice, naj uvedejo ciljno usmerjene sankcije proti voditeljem stranke Gruzijske sanje in uradnikom, odgovornim za demokratično nazadovanje in grožnje političnemu pluralizmu, ter proti javnim osebnostim, ki promovirajo Rusiji naklonjena stališča in agresivnejše pristope v političnih procesih; poziva Gruzijo, naj se vrne na evropsko pot v skladu z jasno izbiro svojih prebivalcev; hkrati želi spomniti, da bi se morala Gruzija uskladiti s SZVP, vključno s spoštovanjem sankcij proti Rusiji;

57.podpira mirovni sporazum med Armenijo in Azerbajdžanom iz avgusta 2025 ter poziva k njegovemu izvajanju v dobri veri, ob polnem spoštovanju armenske ozemeljske celovitosti, pa tudi k formalizaciji in ratifikaciji spremne mirovne pogodbe, začenši z umikom Azerbajdžana z ozemlja, ki ga zaseda v Armeniji; poziva EU, naj še naprej konstruktivno sodeluje pri nadaljnji normalizaciji dvostranskih odnosov med Armenijo in Azerbajdžanom; ponovno poziva azerbajdžanske oblasti, naj nemudoma in brezpogojno izpustijo vseh 23 armenskih talcev, pridržanih po napadu na regijo Gorskega Karabaha; ponovno poziva k neodvisnim preiskavam zlorab, ki so jih zagrešile azerbajdžanske sile v Gorskem Karabahu, in poziva azerbajdžanske oblasti, naj omogočijo varno vrnitev armenskega prebivalstva v Gorski Karabah, resnično sodelujejo v celovitem in preglednem dialogu z njimi ter zagotovijo trdna jamstva za varstvo njihovih pravic; zahteva spoštovanje ozemeljske celovitosti Armenije in spodbuja tranzicijsko pravičnost ter trajnostne procese vračanja; obžaluje nadaljnje poslabšanje stanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Azerbajdžanu;

58.pozdravlja pozitiven zagon v dvostranskih odnosih med EU in Armenijo, ki ga oblasti v Erevanu močno podpirajo; poziva Komisijo in države članice, naj dejavno podprejo željo Armenije po tesnejšem sodelovanju z EU; izraža odločno podporo dejavnostim misije Evropske unije v Armeniji (EUMA) in poudarja njeno pomembno vlogo; poziva misijo EUMA, naj še naprej pozorno spremlja varnostne razmere na terenu, pregledno poroča Parlamentu in dejavno prispeva k prizadevanjem za rešitev spora; pozdravlja razširitev mandata misije EUMA in povečanje njenega obsega; poziva Svet, ESZD in Komisijo, naj preučijo druge načine za podporo Armeniji, med drugim na področju demokratične odpornosti;

59.izraža zaskrbljenost zaradi ruskega in kitajskega pritiska, ki se izvaja v Srednji Aziji, in poudarja, da je nujno treba povečati politično in gospodarsko prisotnost EU v tej regiji; pozdravlja rezultate prvega vrha EU-Srednja Azija aprila 2025, tudi z namenom izboljšanja razmer na področju človekovih pravic v regiji; poudarja, da srednjeazijske države oklevajo s podporo ruski vojaški agresiji glede na učinek, ki ga ima vojna v regiji; poziva oblasti srednjeazijskih držav, zlasti Kazahstana, Kirgizistana in Uzbekistana, naj tesno sodelujejo z EU, zlasti z njenim odposlancem za izvajanje sankcij; poudarja interes EU za okrepitev gospodarskih odnosov, političnih vezi in sodelovanja na področju energetske infrastrukture z državami Srednje Azije, da bi med drugim obravnavali izogibanje sankcijam proti Rusiji in Belorusiji; poziva Komisijo in države članice, naj še naprej spodbujajo politične in gospodarske reforme in trajnostni razvoj ter krepitev pravne države, demokracije, dobrega upravljanja in spoštovanja človekovih pravic;

60.poudarja, da je treba zalivsko strategijo EU učinkovito izvajati s prilagojenimi večstranskimi partnerstvi z Zalivskim svetom za sodelovanje in z vsako državo v tej regiji; poudarja, da bi moralo okrepljeno sodelovanje prednostno obravnavati migracije, digitalno preobrazbo, raziskave in inovacije, zeleni prehod, energetiko, varnost in boj proti terorizmu; pozdravlja uspešen zaključek prvega vrha EU in Zalivskim svetom za sodelovanje kot ključen trenutek za spodbujanje celovitega partnerstva za svetovno in regionalno varnost in blaginjo; pozdravlja vse večjo diplomatsko vlogo, ki jo imajo zalivske države pri prispevanju k mednarodni stabilnosti in mediaciji v konfliktih;

61.obžaluje, da 30 let po začetku tako imenovanega barcelonskega procesa ni bilo vzpostavljeno skupno območje blaginje, stabilnosti in svobode s sredozemskimi državami; se zaveda strateškega pomena okrepljenega dialoga z državami sredozemske regije za izboljšanje človekovih pravic in demokratičnih standardov, pa tudi glede na njihovo vlogo pri diverzifikaciji oskrbe Unije z energijo in upravljanju migracijskih tokov iz držav izvora ali tranzita; podpira novi pakt za Sredozemlje kot celovit okvir za napredek pri varnejši, stabilnejši in uspešnejši sredozemski regiji; spodbuja trajno sodelovanje, ciljno usmerjene naložbe in tehnično pomoč za reševanje skupnih izzivov, kot so migracije, podnebne spremembe in varnostne grožnje; poudarja tudi vlogo, ki jo lahko ima Unija za Sredozemlje kot forum za okrepitev programov sodelovanja med evropskimi državami in državami na sredozemski obali;

62.obsoja destabilizacijsko vlogo, ki jo ima Iran na Bližnjem vzhodu, zlasti njegovo vojaško podporo različnim nedržavnim akterjem, kot sta Hamas in Hezbolah, pa tudi hutijevcem, kar ogroža regionalno varnost; znova poziva Svet, naj islamsko revolucionarno gardo označi za teroristično organizacijo ter sankcije EU razširi na vse njene pripadnike in vse, ki so odgovorni za resne kršitve človekovih pravic v Iranu; izraža neomajno solidarnost z iranskim narodom pri njegovem nenehnem prizadevanju za temeljne pravice in svoboščine; obsoja, da iranske varnostne sile sistematično uporabljajo nesorazmerno silo proti miroljubnim protestnikom ter povzročajo smrtne žrtve in hude poškodbe; obsoja poskuse iranskega režima, da bi cenzuriral proteste z onemogočanjem dostopa do interneta in telefonskih omrežij po vsej državi; poziva iranske oblasti, naj nemudoma prenehajo uporabljati nasilje nad miroljubnimi zborovanji ter naj v celoti spoštujejo pravico do svobode izražanja in mirnega zbiranja; odločno nasprotuje iranski diplomaciji ugrabljanja talcev in zahteva, naj se osvobodijo vsi evropski državljani, ki so pridržani v Iranu, ter da se jim omogoči, da zapustijo državo; izraža globoko zaskrbljenost zaradi napredovanja iranskega jedrskega programa, ki je obsežnejši od tega, kar bi lahko verodostojno utemeljili s civilno rabo; poudarja, da je režim v Teheranu jasno zavrnil oživitev skupnega celovitega načrta ukrepanja in ni želel sodelovati pri reševanju sedanjega spora z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo; obžaluje, da trenutno ni strategije, s katero bi Iran prepričali, naj ne vzpostavlja vojaških jedrskih zmogljivosti, niti ni načrta za ukrepanje, če Iran preseže jedrski prag; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj predloži revidirano strategijo za Iran, v kateri bo predvidela vse scenarije; podpira ponovno uvedbo vseh predhodno odpravljenih sankcij OZN in EU proti Iranu, povezanih z jedrskim vprašanjem, ker ta ne izpolnjuje svojih zavez iz skupnega celovitega načrta ukrepanja, ter zahteva takojšnje in odločno ukrepanje glede na zakoreninjeno, sistematično in brutalno zatiranje iranskega ljudstva, ki ga izvaja režim, vključno z množičnimi samovoljnimi pridržanji, mučenjem in usmrtitvami političnih oporečnikov; najostreje obsoja novo in vse hujšo kampanjo nasilja režima nad protestniki, v kateri je bilo ubitih na tisoče protestnikov, tudi z namerno uporabo ostrega streliva in usmrtitvami, ki jih je odobrila država, ter dejanji, ki po mednarodnem pravu pomenijo hudodelstva zoper človečnost, režim pa še naprej odreka temeljne svoboščine prebivalstvu, ki vztrajno zahteva dostojanstvo, svobodo in pravico do življenja v svobodni in demokratični državi;

63.odločno obsoja destabilizirajoče napade hutijevcev na trgovske in vojaške ladje, ki plujejo skozi Rdeče morje; poudarja, da so napadi povzročili znatne motnje v svetovni trgovini, saj so ladjarske družbe prisiljene preusmeriti večji del prometa iz Rdečega morja na pot okrog Afrike; poziva k skupnemu ukrepanju in spodbuja okrepljeno delovanje EU in mednarodno sodelovanje; odločno poziva k nadaljnjim ukrepom za zagotovitev svobode plovbe na eni od najbolj kritičnih plovnih poti na svetu; poziva k takojšnjemu prenehanju teh nezakonitih napadov;

64.poudarja pomen stalne in vse večje podpore EU afganistanskemu prebivalstvu, zlasti ženskam in deklicam, ter vsem, katerih pravice nenehno kršijo talibani; vztraja, da je treba ohraniti strogo pogojeno sodelovanje s talibani na podlagi petih meril, ki jih je določil Svet, in priporočil posebnega poročevalca OZN;

65.ponovno poudarja, da je mirna, stabilna in na pravilih temelječa indijsko-pacifiška regija v evropskem interesu ne le za regionalno varnost, temveč tudi za zaščito svetovnih trgovinskih poti in svobode plovbe ter zagotovitev odpornosti proti gospodarski prisili; je zaskrbljen, ker vse večja konkurenca med velikimi silami v regiji, zlasti med ZDA in Kitajsko, vse bolj omejuje možnosti EU, da bi sledila lastni agendi spodbujanja multilateralizma in kooperativnih rešitev v regiji; v zvezi s tem poudarja, da je azijsko-evropsko srečanje zaradi geopolitičnih napetosti z Rusijo še vedno težavno; v ta namen spodbuja tesnejše usklajevanje zunanje, varnostne in obrambne politike s podobno mislečimi partnerji, zlasti Avstralijo, Novo Zelandijo, Južno Korejo, Japonsko, Tajvanom in državami članicami Zveze držav jugovzhodne Azije (ASEAN); ponovno poudarja, da je Tajvanska ožina v mednarodnih vodah, in podpira pravico evropskih demokracij in njihovih podobno mislečih partnerjev do svobode plovbe, s čimer poudarja, da sta mir in stabilnost v Tajvanski ožini bistvena za svetovno varnost in blaginjo;

66.želi v zvezi s tem spomniti na strateško partnerstvo EU z Japonsko, ki bi moralo služiti kot zgled za plodne dvostranske odnose, ki omogočajo učinkovito oblikovanje politik v večstranskih forumih; pozdravlja, da je 1. januarja 2025 začel veljati sporazum o strateškem partnerstvu med EU in Japonsko, poleg obstoječega sporazuma o gospodarskem partnerstvu, in spodbuja izvajanje določb sporazuma o strateškem partnerstvu za okrepljeno sodelovanje na področju varnosti in obrambe, med drugim vzpostavitev stalnega varnostnega in obrambnega dialoga med Japonsko in EU, sodelovanje na področju obrambnih zadev, povezanih z industrijo, poglabljanje medsebojnega sodelovanja pri obrambnih pobudah in tekoče delo v zvezi s sporazumom o varnosti podatkov; pozdravlja, da se je povečalo sodelovanje na področjih, kot so pomorska varnost, kibernetska varnost, vesolje in neširjenje orožja, pa tudi s konkretnimi skupnimi dejavnostmi v okviru digitalnega partnerstva in dialoga o energiji;

67.priznava strateški pomen Južne Koreje kot ključne demokratične partnerice v vzhodni Aziji, s katero je EU vzpostavila celovito partnerstvo, ki zajema politični dialog, trgovino in varnostno sodelovanje; opozarja, da je sporazum o prosti trgovini med EU in Južno Korejo, prvi tovrstni sporazum z azijskim partnerjem, znatno poglobil gospodarsko povezovanje, stalno sodelovanje pa zajema neširjenje orožja, kibernetsko varnost, boj proti terorizmu in krizno upravljanje; poudarja ključno vlogo Južne Koreje pri regionalni stabilnosti, zlasti pri reševanju varnostnih izzivov na Korejskem polotoku, in poziva k okrepljenemu usklajevanju v večstranskih forumih, da bi ohranili mir, odvračali od provokacij in spodbujali denuklearizacijo; v zvezi s tem pozdravlja vzpostavitev partnerstva na področju varnosti in obrambe; poudarja, da partnerstvo zagotavlja strukturiran okvir za dialog in sodelovanje v celotnem spektru varnostnih in obrambnih vprašanj, vključno z letnimi strateškimi dialogi na ministrski ravni; podpira prizadevanja za poglobitev praktičnega sodelovanja na področjih, kot je pomorska varnost, na podlagi skupnih operacij, vključno z Atalanto, in raziskovanje možnosti za sodelovanje v okviru pobude EU za koordinirano prisotnost na morju; nazadnje poudarja, da institucionalizacija tega partnerstva na področju varnosti in obrambe utrjuje položaj Južne Koreje kot ene najpomembnejših indijsko-pacifiških partneric EU in zagotavlja trdno podlago za dolgoročno skupno ukrepanje, da bi se spopadli s skupnimi geopolitičnimi izzivi;

68.poudarja pomen poglabljanja vezi z Novo Zelandijo, dolgoletno partnerico, ki si z EU deli močne politične, kulturne in normativne vezi; poudarja, da je Nova Zelandija pokazala dosledno vodilno vlogo na področju večstranske diplomacije, jedrskega razoroževanja in podnebnih ukrepov, zaradi česar je nepogrešljiva zaveznica pri doseganju skupnih svetovnih ciljev; pozdravlja sklenitev sporazuma o prosti trgovini med EU in Novo Zelandijo kot mejnika pri krepitvi gospodarskega sodelovanja, hkrati pa priznava potencial za razširitev skupnega dela na področju varnosti in povezljivosti;

69.poudarja, da je pomembno izboljšati strateško sodelovanje z Avstralijo, ki je podobno misleča partnerica in ima z EU skupno zavezanost demokraciji, človekovim pravicam, mednarodnemu pravu in svetovnemu redu, ki temelji na pravilih; poudarja, da je Avstralija zaradi svojega geografskega položaja in dejavne vloge na področju regionalne varnosti osrednji akter pri ohranjanju stabilnosti v indijsko-pacifiški regiji; v zvezi s tem pozdravlja napoved, ki so jo na vrhu voditeljev skupine G7 v Alberti objavili predsednik Evropskega sveta António Costa, predsednica Komisije Ursula von der Leyen in avstralski predsednik vlade Anthony Albanese, da bodo začeli pogajanja o partnerstvu na področju varnosti in obrambe; poudarja, da ta pobuda odraža vse večje priznavanje medsebojne povezanosti evropske in indijsko-pacifiške varnosti ter ponuja priložnost za razširitev skupnega ukrepanja v zvezi s svetovnimi varnostnimi izzivi; poudarja, da ta pogajanja poleg obnovljenih prizadevanj za sklenitev sporazuma o prosti trgovini med Avstralijo in EU kažejo močan zagon v dvostranskih odnosih, saj krepijo ne le gospodarske in tehnološke vezi, temveč tudi kolektivno odpornost in strateško zaupanje;

70.opozarja na vse večji politični in geostrateški pomen držav v Oceaniji ter organizacij, kot je Forum pacifiških otokov; opozarja, da imajo pacifiške države med državami, ki so najbolj izpostavljene svetovnim izzivom in geopolitičnim pritiskom, vodilno vlogo pri spodbujanju multilateralizma in ostajajo ključne partnerice v mednarodnem redu, ki temelji na pravilih; poziva EU in njene države članice, naj okrepijo diplomatsko sodelovanje v tej regiji, po možnosti v tesnem sodelovanju z Avstralijo in Novo Zelandijo;

71.meni, da bodo odnosi med EU in Kitajsko odločilni dejavnik za našo prihodnjo gospodarsko blaginjo in mednarodno varnost; v zvezi s tem meni, da so vse hitrejša militarizacija Kitajske, njena vse večja vojaška prisotnost in agresivno vedenje v Južnokitajskem morju ter njene neupravičene vojaške provokacije proti sosedam, pa tudi njena vojaška in politična partnerstva z Rusijo, Severno Korejo in Iranom, ključni geopolitični izziv 21. stoletja; izraža zaskrbljenost zaradi možnega premika kitajske zunanje politike od odločnosti k odkriti agresivnosti;

72.obžaluje „brezmejno“ partnerstvo med Rusijo in Kitajsko, zlasti obnovljeno zavezo za okrepitev njunih vojaških vezi in s tem nadaljnjo podporo ruskemu vojaškemu stroju, tudi z izvozom materialov z dvojno rabo;

73.opominja na zavezanost EU politiki „ene Kitajske“ kot enemu od načel v odnosih med EU in Kitajsko; obsoja kitajsko ustrahovanje in grožnje miru in stabilnosti v Tajvanski ožini in okoliških mednarodnih vodah, vključno z obsežnimi zračnimi in pomorskimi manevri, kot so bile vaje „Misija Pravičnost 2025“ in „Strait Thunder-2025A“ aprila 2025, ki ogrožajo stabilnost v regiji; poziva EU in njene države članice, naj jasno in dosledno pokažejo, da vztrajni poskusi enostranske spremembe sedanjega stanja v Tajvanski ožini, zlasti s silo ali prisilo, ni sprejemljiv in da bo imel zelo resne posledice; poudarja, da je Tajvan ključni demokratični partner EU v indijsko-pacifiški regiji, ter poziva EU in njene države članice, naj tesneje sodelujejo s Tajvanom, da bi dodatno okrepile gospodarske, trgovinske in naložbene vezi; poleg tega poziva k rednemu dialogu med EU in njenimi tajvanskimi sogovorniki o pomembnih varnostnih vprašanjih; poziva EU in njene države članice, naj podprejo smiselno sodelovanje Tajvana v večstranskih organizacijah, kot so Svetovna zdravstvena organizacija, Mednarodna organizacija civilnega letalstva in Okvirna konvencija OZN o spremembi podnebja, ter poziva Komisijo in države članice, naj ga pri tem podpirajo; opozarja, da je v beli knjigi o prihodnosti evropske obrambe – pripravljenost do leta 2030, izražena zaskrbljenost zaradi prisile, ki jo Kitajska uporablja proti Tajvanu, s tem da krepi politične, gospodarske, vojaške, kibernetske in kognitivne ukrepe; poudarja, da kitajske ozemeljske zahteve do Tajvana nimajo podlage v mednarodnem pravu, da nobena stran ni podrejena drugi in da lahko tajvanski narod zastopa le demokratično izvoljena vlada Tajvana; nasprotuje stalnemu izkrivljanju resolucije OZN št. 2758 s strani Ljudske republike Kitajske in njenim prizadevanjem za preprečitev sodelovanja Tajvana v večstranskih organizacijah;

74.zavrača sistem prisilnega dela pod vodstvom vlade in nenehne kršitve človekovih pravic, zlasti sistematično zatiranje Ujgurov v provinci Xinjiang; z zaskrbljenostjo opazuje intenzivno zatiranje etničnih manjšin v Tibetu, Hongkongu in Macau ter nadnacionalno zatiranje kitajskih oporečnikov; poziva Kitajsko, naj spoštuje vse obvezne konvencije Mednarodne organizacije dela;

75.ponovno odločno obsoja kršitev mednarodnih zavez Kitajske, njene kršitve skupnih izjav Kitajske in Velike Britanije ter Kitajske in Portugalske, načela „ena država, dva sistema“ in hongkonškega temeljnega zakona; poziva Kitajsko, naj spoštuje in zagotavlja avtonomijo Hongkonga ter ratificira Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah; poziva Komisijo in Svet, naj pregledata status hongkonškega gospodarskega in trgovinskega urada v Bruslju ter avtonomni status Hongkonga in Macaa glede na zakon o nacionalni varnosti in kršitev mednarodnih zavez Ljudske republike Kitajske; je zaskrbljen zaradi vloge Hongkonga pri pomoči Rusiji, da bi se izognila veljavnim sankcijam in nabavila kritične komponente za proizvodnjo orožja; poleg tega obžaluje zatiranje avtonomije in predstavnikov opozicije posebne upravne regije, vključno s člani civilne družbe in njihovimi družinskimi člani; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD), naj pozorno spremlja sojenja političnim zapornikom v Hongkongu in pozove k izpustitvi vseh političnih zapornikov;

76.je zaskrbljen zaradi vse večjega gospodarskega prodora kitajskih podjetij v EU, tudi v strateške sektorje, kot je proizvodnja baterij; poudarja, da je treba nujno nadaljevati politiko omilitve tveganj z nadaljnjim zmanjševanjem gospodarske odvisnosti v ključnih sektorjih v skladu s strategijo EU za gospodarsko varnost; poudarja, da take odvisnosti omejujejo zunanjepolitično zmožnost EU in povečujejo njeno ranljivost za politično in gospodarsko prisilo; zato poziva, naj se sprejmejo ukrepi za zmanjševanje tveganj, diverzificirajo dobavne verige in vzpostavijo nova partnerstva;

77.poudarja, da mora EU spodbujati načelni dialog in vzajemno koristno sodelovanje s Kitajsko za reševanje številnih svetovnih izzivov, od multilateralizma in podnebnih sprememb do svetovnega zdravja in mednarodnega razvoja; v zvezi s tem poudarja, da mora EU sprejeti večdimenzionalno strategijo, ki bo združevala načelno diplomacijo, namenjeno spoštovanju mednarodnega prava, in gospodarsko sodelovanje, ki bo varovalo enake konkurenčne pogoje in s tem interese EU ter bo zahtevalo zmanjšanje tveganja v zvezi s Kitajsko; potrjuje, da je vzporedna obravnava Kitajske kot partnerice, gospodarske konkurentke in sistemskega tekmeca še vedno uporaben analitični okvir, vendar poudarja, da to ne zadostuje za dolgoročno strateško usmeritev; poziva k strukturirani razpravi med državami članicami o prihodnosti odnosov EU s Kitajsko, da bi določili strateške cilje Unije; poudarja, da lahko Unija le z določitvijo dolgoročne vizije za odnose med EU in Kitajsko oblikuje dosledno, verodostojno in učinkovito politiko, ter poziva Komisijo in Svet, naj v ta namen predstavita predloge;

78.ugotavlja, da so geopolitični izzivi okrepili skupne interese EU in Indije; podpira vrh EU-Indija za začetek nove strateške agende; pozdravlja strateški dialog o zunanji in varnostni politiki, ki se je začel junija 2025, in spodbuja vzpostavitev partnerstva med EU in Indijo na področju varnosti in obrambe, vključno z rednimi skupnimi pomorskimi vajami v Indijskem oceanu in operativnim sodelovanjem med indijsko mornarico in pomorskimi misijami EU; poudarja cilj, da se do leta 2026 sklene sporazum o varnosti podatkov z Indijo; poudarja strateško priložnost za zmanjšanje odvisnosti Indije od uvoza ruskega orožja s podpiranjem sodelovanja obrambne industrije in prenosa tehnologije z evropskimi partnerji ter poziva Indijo, naj zavzame jasno stališče proti ruski vojaški agresiji proti Ukrajini in okrepi učinkovite ukrepe za preprečevanje izogibanja sankcijam EU; pozdravlja vzpostavitev gospodarskega koridorja med Indijo, Bližnjim vzhodom in Evropo ter poudarja, da bi ta projekt lahko pospešil trgovino med Evropo in Indijo; spodbuja EU in Indijo, naj povečata naložbe v okviru strategije Global Gateway na podlagi sedanjega portfelja Ekipe Evropa v vrednosti 15 milijard EUR s prednostnimi projekti na področju energije iz obnovljivih virov, trajnostnega prometa, digitalne infrastrukture in zdravstvene varnosti; poziva k ustanovitvi poslovnega foruma EU-Indija, da bi okrepili sodelovanje zasebnega sektorja in zagotovili, da bo trg sprejemal pobude; podpira vzpostavitev inovacijskih vozlišč in zagonskih partnerstev med EU in Indijo za spodbujanje sodelovanja na področju polprevodnikov, umetne inteligence in zelenega vodika, vključno s skupnimi raziskavami v okviru programa Obzorje Evropa; ponovno poudarja pomen rednih ministrskih dialogov in parlamentarnih prizadevanj za zagotavljanje nadzora in izpolnjevanja skupnih zavez; poziva indijsko vlado, naj izboljša varstvo pravic žensk in manjšin;

79.pozdravlja deseti politični dialog med EU in Pakistanom, ki je potekal 17. julija 2025 v Bruslju, in poudarja pomen celovitega izvajanja strateškega načrta sodelovanja kot okvira za krepitev sodelovanja na političnem, gospodarskem, varnostnem in razvojnem področju; poziva Komisijo in podpredsednico/visoko predstavnico, naj gradita na napredku, doseženem v okviru GSP+ in celovitem dialogu o migracijah in mobilnosti; spodbuja nadaljnje sodelovanje na področju migracij, boja proti terorizmu in boja proti drogam;

80.izraža podporo in solidarnost s prodemokratičnimi gibanji v južni Aziji, zlasti Bangladešu, Šrilanki in Nepalu, ter poudarja, da morajo politična vodstva te demokratične ambicije prebivalstva izpolniti s konkretnimi reformami in napredkom; opozarja na dolgoročno podporo EU demokraciji in civilni družbi v južni Aziji ter poudarja, da bi si morala EU prizadevati za tesnejše partnerstvo z vsemi državami v regiji, da bi zagotovila alternativni model sodelovanja kot Kitajska, ki povečuje svojo prisotnost v regiji;

81.odločno obsoja lažne splošne volitve, ki jih je 28. decembra 2025 organizirala vojaška hunta v Mjanmaru, saj niso imele nikakršne demokratične legitimnosti in so potekale v okolju sistemskega ustrahovanja, nasilja in prisile; poudarja, da je volilni proces zaradi prisilne razpustitve opozicijskih strank in nadaljnjega pridržanja političnih voditeljev v Mjanmaru neveljaven; zavrača vse poskuse hunte, da bi lažne volitve uporabila za pridobitev mednarodnega priznanja; poziva podpredsednico/visoko predstavnico in države članice, naj s ciljno usmerjenimi sankcijami povečajo pritisk na vojaški režim ter še naprej podpirajo demokratične težnje mjanmarskega ljudstva in njegova prizadevanja za pristen in vključujoč prehod na civilno vlado;

82.poziva podpredsednico/visoko predstavnico in države članice, naj se osredotočijo na razvoj močnejših dvostranskih partnerstev s podobno mislečimi afriškimi demokracijami, ki bodo temeljila na enakosti, spoštovanju in skupnih koristih ter na načelu „več za več“, obenem pa spoštujejo univerzalne vrednote človekovih pravic in demokracije; poudarja, da se EU in Afrika soočata z enakimi svetovnimi izzivi; poudarja, da je treba okrepiti odnose med celinama, in pozdravlja skupno izjavo s sedmega vrha EU-Afriška unija Skupna izjava sedmega vrha Afriške unije in Evropske unije, 25. november 2025.; poudarja, da je pomembno, da se parlamentarna razsežnost prihodnjih vrhov med EU in AU institucionalizira kot sestavni del njihovega okvira, da bi zagotovili zastopanost državljanov, javni nadzor in demokratični prispevek k razpravam in rezultatom partnerstva; ponovno poudarja dodano vrednost, ki jo lahko prinese Organizacija afriških, karibskih in pacifiških držav, in pozdravlja okrepljeno sodelovanje med temi državami prek Samojskega sporazuma Sporazum o partnerstvu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter članicami Organizacije afriških, karibskih in pacifiških držav na drugi strani (UL L, 2023/2862, 28.12.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/agree_internation/2023/2862/oj).; poziva, naj EU in Afrika pod skupnim okriljem Afriške unije, EU in regionalnih razvojnih bank skleneta poseben pakt za industrializacijo, da bi mobilizirali javni in zasebni kapital, tako da Afrika ne bo le vir surovin, pač pa središče za predelavo, proizvodnjo in inovacije;

83.izraža globoko zaskrbljenost zaradi nenehnega nasilja in humanitarnih kriz v več delih Afrike; je še posebej zaskrbljen zaradi nenehnega nasilja in negotovosti na vzhodu Demokratične republike Kongo, zlasti v Severnem Kivuju in provinci Ituri; poziva EU, naj aktivno in usklajeno podpre izvajanje mirovnega procesa, pri čemer naj se osredotoči na izboljšanje vključevanja in udeležbe žensk, humanitarnega dostopa in zaščite civilistov; poziva Komisijo in Svet, naj nemudoma prekineta izvajanje memoranduma o soglasju med EU in Ruando o trajnostnih vrednostnih verigah za surovine, dokler se Ruanda ne preneha vmešavati;

84.izraža resno zaskrbljenost zaradi uničujočega konflikta v Sudanu, ki je povzročil množične civilne žrtve, razseljevanje in vsesplošne kršitve človekovih pravic; odločno obsoja vse vojne zločine in kršitve človekovih pravic ter poziva k neoviranemu humanitarnemu dostopu, popolnemu prevzemanju odgovornosti, izvrševanju vseh embargov na orožje in ciljno usmerjenim sankcijam proti vsem posameznikom, ki so zagrešili ta grozodejstva;

85.je zaskrbljen zaradi nedavnih volilnih izzivov na nekaterih delih afriške celine, tudi v Tanzaniji, Kamerunu in Slonokoščeni obali, ter je seznanjen s sodelovanjem javnosti in demonstracijami, ki so sledile; spodbuja pregleden in temeljit pregled vseh pomislekov, izraženih v zvezi z volitvami, ter poziva ustrezne oblasti, naj zaščitijo izraženo voljo ljudstva in spoštujejo pravice vseh političnih akterjev; v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je zagotoviti, da lahko politična udeležba in dejavnosti opozicije potekajo svobodno in brez nepotrebnih omejitev;

86.obžaluje demokratično nazadovanje in povečanje vojaških udarov, zlasti v Sahelu, na primer v Nigru, Burkini Faso in Maliju, ki ogrožajo regionalno stabilnost; obsoja vse pogostejše poskuse zunanjih akterjev, da bi spodkopali suverenost držav in podžigali protievropski diskurz z uporabo skupin plačancev in ciljno usmerjenih dezinformacijskih kampanj, na kar še dodatno vplivata Rusija in Kitajska z delovanjem v regiji; opozarja, da to neposredno vpliva na varnost in blaginjo Evrope, zato poudarja, da je nujno treba okrepiti pozitivne prispevke EU k miru, varnosti in razvoju; poudarja, da je treba pobudo Global Gateway uporabiti kot ključno orodje za zagotavljanje pozitivnih partnerstev na področjih, kot so infrastruktura, zdravje in digitalna preobrazba, s čimer bi prispevali k izboljšanju življenja lokalnega prebivalstva in boju proti vse večji prisotnosti avtoritarnih sil na celini; poziva, naj EU trajno vlaga v dobro upravljanje, krepitev zmogljivosti in partnerstvo v Sahelu, da bi preprečili propad držav, prelivanje migracij in nedovoljeno trgovino ter se borili proti terorizmu;

87.opozarja na grožnjo, ki jo islamski terorizem v Afriki predstavlja zlasti za verske skupnosti, tudi kristjane, in je seznanjen z okrepljenim sodelovanjem na področju boja proti terorizmu med Združenimi državami Amerike in Nigerijo, vključno z nedavnimi ukrepi proti skupinam, povezanim z Islamsko državo; svari pred nenamernimi posledicami zunanjih vojaških ukrepov, vključno s tveganjem podžiganja ekstremističnega diskurza, dojemanjem tujega posredovanja in lokalnimi zamerami, ki bi lahko ogrozile stabilnost in reševanje konfliktov; poudarja, da bi morale EU in ZDA okrepiti skupna prizadevanja za podporo upravljalnim in varnostnim zmogljivostim, preprečevanje radikalizacije, boj proti terorizmu in zaščito verskih skupnosti;

88.poudarja, da so države EU, Latinske Amerike in Karibov podobno misleče in delijo vrednote, jezike, zgodovino, kulturo in vero, zaradi česar bi morale postati naravni partnerji v današnjih geopolitičnih razmerah; ugotavlja, da se je delovanje EU v regiji v zadnjih desetletjih zmanjšalo, kar je ustvarilo praznino za ruski in kitajski vpliv; poziva Komisijo in podpredsednico/visoko predstavnico, naj zagotovita, da se bo partnerstvo z Latinsko Ameriko in Karibi premaknilo od besed k dejanjem, tako da bosta pripravili načrt, ki bo okrepil zmogljivost delovanja obeh regij v spornem svetovnem redu; pozdravlja skupno izjavo Skupna izjava z vrha CELAC-EU 2025, Santa Marta, Kolumbija, 9. november 2025., sprejeto na vrhu v Santa Marti novembra 2025; poudarja, da se mora ta prenovljena agenda odzvati na težnje državljanov s spodbujanjem vključujoče rasti, odpravljanjem neenakosti in podpiranjem regionalnega povezovanja, na primer z zagotavljanjem, da bo strategija Global Gateway s preglednimi naložbami ustvarjala oprijemljive koristi za lokalne skupnosti; opozarja, da je verodostojnost EU kot partnerice odvisna od ponujanja modela sodelovanja v jasnem nasprotju z izkoriščevalskimi pristopi drugih svetovnih akterjev in multinacionalnih korporacij, ki uporabljajo netrajnostne poslovne prakse; poziva Komisijo in podpredsednico/visoko predstavnico, naj v duhu večanja geopolitičnega vpliva EU v regiji poglobi odnose in poveča mednarodne diplomatske ukrepe v odziv na vzpon avtoritarnih režimov; v zvezi s tem pozdravlja nedavni vrh EU-CELAC; ponovno poziva k večji poglobitvi dvoregionalnega sodelovanja v boju proti organiziranemu kriminalu in predvsem trgovanju z drogami;

89.je globoko zaskrbljen zaradi taktik, ki jih avtoritarni režimi uporabljajo na Kubi in v Nikaragvi, zlasti zatiranja opozicijskih osebnosti, omejevanja neodvisnih medijev in krčenja državljanskih prostorov; izpostavlja predvsem zatiranje katoliške cerkve v Nikaragvi; poziva vse latinskoameriške države in mednarodno skupnost, naj se izogibajo konfliktom in sodelujejo pri izvajanju diplomatskega pritiska na te režime; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico in Komisijo, naj uporabita vse potrebne razpoložljive instrumente, pri čemer naj ne izključita nobenega, da bi zagotovili skladnost s klavzulami o demokraciji in človekovih pravicah iz sporazumov o sodelovanju s temi državami, kar bi lahko vključevalo njihovo revizijo, zlasti v zvezi s Kubo, ki je poleg tega tesna partnerica režimov v Moskvi in Minsku, jima zagotavlja politično podporo in negativno prispeva k evropski varnosti, med drugim z omogočanjem sodelovanja več sto kubanskih plačancev v ruski agresiji proti Ukrajini; poudarja, da tovrstni režimi ne morejo še naprej uživati prednosti privilegiranega sodelovanja z EU, na primer v okviru sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju; izraža globoko zaskrbljenost zaradi spodkopavanja demokratičnih načel in namernega izogibanja ustavnim zaščitnim ukrepom v Salvadorju, zlasti kar zadeva pomanjkanje neodvisnosti sodstva in preglednosti vladnih ukrepov, prekomerno uporabo sile, neupravičeno militarizacijo ter vse večje omejevanje svobode zbiranja in tiska;

90.opozarja na prejšnja stališča Parlamenta in Sveta o politični krizi v Venezueli; opozarja, da EU ves čas dosledno trdi, da Nicolás Maduro nima legitimnosti demokratično izvoljenega predsednika in ga zato ni priznala kot takega; pričakuje, da bodo nedavni dogodki venezuelskemu ljudstvu in civilni družbi omogočili demokratični napredek; vendar poudarja, da je način, na katerega se ta politična sprememba dogaja, temeljnega pomena, in z resno zaskrbljenost ugotavlja, da enostransko vojaško posredovanje ZDA, ki se izvaja zunaj zakonitih večstranskih okvirov, z vidika mednarodnega prava sproža pomembna vprašanja in da bi lahko ogrozilo legitimnost in trajnost pristnega, vključujočega in mirnega demokratičnega prehoda; poudarja, da je treba v vseh okoliščinah spoštovati načela mednarodnega prava in Ustanovne listine OZN, vključno s spoštovanjem suverenosti, ozemeljske celovitosti in prepovedjo uporabe sile, pri čemer ugotavlja, da imajo stalne članice varnostnega sveta OZN v zvezi s tem posebno odgovornost; podpira hiter, miren prehod k demokraciji pod vodstvom Venezuele, da bi stabilizirali državo in omogočili vrnitev izgnanega prebivalstva; pozdravlja začetek izpustitve političnih zapornikov kot pozitiven signal; opozarja, da so bili neupravičeno pridržani v nečloveških in krutih razmerah; zahteva brezpogojno izpustitev vseh političnih zapornikov in drugih samovoljno pridržanih oseb; poudarja, da je boj proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu in nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami, ki prinašata velike varnostne izzive, tudi prednostna naloga EU, vendar poudarja, da je treba te izzive obravnavati s trajnim sodelovanjem ob polnem spoštovanju mednarodnega prava; poudarja, da bi morala nafto in naravne vire Venezuele dobro upravljati nova demokratično izvoljena venezuelska vlada na način, ki bi koristil venezuelskemu ljudstvu, ga rešil iz revščine ter spodbujal trajnostni razvoj države;

91.poudarja, da mora venezuelsko ljudstvo o svoji prihodnosti odločati na svobodnih in poštenih volitvah;

92.pozdravlja pozitivne telefonske klice predsednika Trumpa s predsednikom Petrom ter predsednico Sheinbaum kot korak h konstruktivnemu in diplomatskemu sodelovanju;

93.izpostavlja vse večji geostrateški pomen Arktike in ponovno poudarja, da EU potrebuje skladno in posodobljeno politiko za Arktiko; izraža globoko zaskrbljenost zaradi vse večje ruske vojaške prisotnosti na Arktiki in nezakonitega omejevanja svobode plovbe na severnomorski poti; z vse večjim nelagodjem ugotavlja, da se Kitajska vse bolj zanima za Arktiko, in poudarja, da mora EU pripraviti ustrezen odziv na to; poudarja, da mora Arktika ostati območje miru, stabilnosti in plodnega sodelovanja; poudarja, da je treba okrepiti regionalni dialog in usklajevanje z našimi arktičnimi partnerji, vključno z Norveško, Združenimi državami in Kanado, da bi zagotovili varnost, trajnostni gospodarski razvoj in odpornost na geopolitične in podnebne izzive; poudarja, da je treba arktične napovedi o podnebnih spremembah vključiti v načrtovanje EU na področju zunanje in varnostne politike ter civilne zaščite; poziva k okrepitvi mandata in virov posebnega odposlanca EU za arktična vprašanja, da bi bolje usklajevali politiko, spremljali razvoj dogodkov in sodelovali z arktičnimi partnerji; poziva, naj dejavnosti EU in držav članic na Arktiki v skladu z izjavo iz Ottawe iz leta 1996 prispevajo k blaginji in pravicam domorodnih skupnosti ter jim ne škodujejo; pozdravlja vse morebitne pobude vlade Grenlandije za krepitev političnih, institucionalnih in gospodarskih vezi z EU; poziva k izvajanju memoranduma o soglasju med EU in Grenlandijo, podpisanega leta 2023, da bi dodatno okrepili enakopravno in vzajemno koristno partnerstvo; poudarja, da bi bilo treba to sodelovanje podpreti z znatnimi naložbami EU v trajnostne infrastrukturne projekte v celotni vrednostni verigi surovin, pa tudi na drugih področjih, kot je izobraževanje, s čimer bi zagotovili dolgoročno korist za EU in Grenlandijo, hkrati pa podprli prednostne naloge Grenlandije, njen gospodarski razvoj in blaginjo njenega prebivalstva;

94.poziva Komisijo in ESZD, naj okrepita strukturirano sodelovanje z regionalnimi organizacijami, vključno z Združenjem držav jugovzhodne Azije, Afriško unijo, Skupnostjo latinskoameriških in karibskih držav ter Svetom za sodelovanje v Zalivu, da bi razvili vključujoče regionalne varnostne strukture in uskladili multilateralne politične odzive, kot so:(a)medsektorska partnerstva na področju zdravstvene varnosti;(b)skupna diverzifikacija in odporne vrednostne verige z zaupanja vrednimi partnerji;(c)okrepljeno sodelovanje na področju upravljanja migracij, spoštovanje človekovih pravic in dostojanstva ter varstvo pravice do azila;(d)okrepljeno sodelovanje pri obravnavanju posledic podnebnih sprememb za mir in varnost; poudarja, da so podnebne spremembe eden od velikih izzivov za skupno zunanjo in varnostno politiko EU; poziva EU, naj varstvo podnebja in podnebno diplomacijo obravnava kot pomemben del svoje zunanje politike;(e)hitra oživitev svetovnih prizadevanj za uresničitev 17 ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030;(f)varstvo pravic žensk po vsem svetu, saj smo priča nazadovanju na področju enakosti spolov na svetovni ravni;(g)zagotavljanje skupne podpore OZN, zlasti Meddržavnemu sodišču in vsem drugim mednarodnim organizacijam, ki so bistvene za ohranjanje na pravilih temelječega mednarodnega reda;

95.ponovno poudarja, da zunanje delovanje EU temelji na vrednotah in načelih iz členov 2, 3(5) in 21 PEU, ki so navdihnili nastanek, razvoj in širitev EU;

96.vztraja, da je verodostojnost EU odvisna od njene zmožnosti doslednega delovanja, zlasti pri zastopanju EU v zunanjih odnosih, ter od njene sposobnosti, da odločno ukrepa pri zaščiti svojih državljanov in interesov; poudarja, da bi bilo treba dosledno sporočati, kje je prag, ki vodi k odločnemu ukrepanju, kar mora vključevati tudi nedvoumne odzive na hude kršitve človekovih pravic, sistematično zatiranje, tudi poslancev in politične opozicije, hudo korupcijo in kleptokracijo; podpira razširitev globalnega režima sankcij EU na področju človekovih pravic (režim sankcij zoper kršitelje človekovih pravic po vzoru Magnickega), da bi zajeli sistemsko zatiranje in korupcijo; poudarja, da korupcija omogoča in zaostruje kršitve človekovih pravic, zlorabe ter ogrožanje demokratičnih načel in pravne države; poziva EU, naj pripravi zakonodajo, ki bo enakovredna ameriškemu zakonu o koruptivnih praksah v tujini;

97.spodbuja tesnejše usklajevanje s skupino G7 in drugimi demokratičnimi partnerji, vključno s skupino G20, da bi uskladili odzive na kršitve svetovnih norm;

98.poudarja, da je treba zagotoviti, da bo skupna zunanja in varnostna politika EU temeljila na načelih, ki podpirajo enakost spolov in agendo o ženskah, miru in varnosti; poziva, naj se ta načela ohranijo kot temeljna načela skupne zunanje in varnostne politike EU; poziva ESZD in Komisijo, naj ima EU še naprej vodilno vlogo pri zavzemanju za pravice žensk po svetu, tako da v celoti in ambiciozno izvajata akcijski načrt EU za enakost spolov III; je resno zaskrbljen zaradi vse večjega nazadovanja na področju pravic LGBTIQ+ oseb v različnih delih sveta;

99.poziva, naj se v zunanji in varnostni politiki EU uporablja otrokom prilagojen pristop, poudarja pa tudi, da je treba okrepiti usklajevanje med Afriško unijo, EU in OZN, da bi zaščitili otroke in mladostnike, ki so žrtve vojn, razseljevanja oziroma humanitarnih kriz;

100.poziva, naj se več pozornosti nameni preganjanju vseh manjšin, vključno z verskimi manjšinami, kot so kristjani; odločno obsoja vsakršno nasilje nad verskimi manjšinami in izraža solidarnost z žrtvami in njihovimi družinami; znova poudarja, da je svoboda izpovedovanja vere ali prepričanja neločljiva od drugih temeljnih pravic, ki bi se morale medsebojno krepiti; poziva, naj se varstvo svobode misli, vesti in vere ter raznolikosti vključi v zunanje delovanje EU; zato poziva Komisijo, naj znova imenuje posebnega odposlanca za spodbujanje svobode veroizpovedi ali prepričanja zunaj EU;

101.poudarja, da se je treba zavzemati za svobodo izražanja po vsem svetu, tudi na spletu, ter za pluralnost medijev in novinarstvo, ki temelji na vrednotah, zlasti preiskovalno novinarstvo;

102.poziva ESZD in Komisijo, naj razvijeta jasna in pregledna merila za oceno učinkovitosti in skupnega učinka sankcij EU in v zvezi s tem redno obveščata Parlament; poudarja, da je treba izboljšati izvrševanje sankcij, in ponavlja, da je treba o namenu in učinkih sankcij obveščati tako državljane EU kot partnerske države, da bi ohranili zaupanje javnosti in verodostojnost na mednarodni ravni; opozarja, da je potrebna dosledna in enotna uporaba omejevalnih ukrepov v vseh državah članicah, da bo zunanje delovanje EU učinkovito in verodostojno;

103.poudarja, da se je treba pravočasno in usklajeno odzivati na krize ter da je treba hitro sprejemati odločitve, hitro napotiti vire in se prilagajati spreminjajočim se razmeram, če naj bo krizno upravljanje učinkovito, ne pa se zanašati zgolj na načrtovanje ali razpravljanje;

104.se zaveda, da si zaradi zahteve po soglasju države članice neutrudno prizadevajo doseči kompromis in enotnost, kar je glavni vir političnega vpliva EU na svetovnem prizorišču; izpostavlja pa, da bi bilo treba skrbno oceniti kompromis med idealom enotnosti in precejšno ceno, ki jo ima;

105.obžaluje, da so v praksi posamezne države članice občasno izkoristile svojo pravico do veta, da so oslabile sporazume, odložile sprejetje odločitev ali ovirale skupne politike; obžaluje, da potencial za hitro, učinkovito in uspešno zunanje, varnostno in obrambno delovanje, kot ga med drugim omogočajo premostitvene klavzule PEU, ostaja neizkoriščen;

106.ponovno poziva Svet, naj za odločitve na področjih SZVP, ki niso vojaškega ali obrambnega pomena, postopoma preide na glasovanje s kvalificirano večino, predvsem v zvezi z našim režimom sankcij; se zaveda, da so nekatere države članice zaskrbljene, ker menijo, da bodo zaradi tega imele manjši vpliv na zunanjo in varnostno politiko na ravni EU; želi spomniti, da je naloga podpredsednice/visoke predstavnice, da sproži uporabo določb Pogodbe, ki omogočajo glasovanje s kvalificirano večino o SZVP, kot je določeno v njeni poslanici, in zato pričakuje, da bo v ta namen vodila konstruktiven dialog z državami članicami; spodbuja, naj se v celoti uporabljajo vse trenutno obstoječe možnosti za večjo odločnost v zvezi s tem, in poziva države članice, naj se večkrat in pregledneje poslužujejo konstruktivne vzdržanosti v skladu s členom 31(1) PEU v primerih, ko odločitve ne morejo podpreti, a ne želijo blokirati skupnega ukrepanja Unije; poudarja, da ta pristop povečuje zmožnost EU, da se hitro in usklajeno odzove na mednarodne krize, hkrati pa spoštuje nacionalno suverenost in kaže, da je skupna zunanja in varnostna politika lahko učinkovitejša, ne da bi bilo treba spremeniti Pogodbo; priznava, da bo mogoče do uporabe glasovanja s kvalificirano večino priti le postopno in da bo treba pri tem graditi na oblikovanju evropske strateške kulture;

107.obžaluje, da globalna prepoznavnost in politični vpliv EU pogosto ne dosegata njenega gospodarskega, finančnega in diplomatskega prispevka; obžaluje, da je ta premajhna prepoznavnost včasih posledica premajhne jasnosti pri zastopanju EU v zunanjih odnosih; poudarja, da je treba jasno opredeliti pristojnosti podpredsednika/visokega predstavnika, predsednika Komisije in predsednika Evropskega sveta glede zunanjega delovanja in zastopanja EU, da bo glas EU jasen in ga bodo naši partnerji tako tudi dojemali; poziva Komisijo, naj izboljša usklajevanje z ESZD na področju zunanjega delovanja in med drugim poskrbi za popolno skladnost s členoma 3(2) in 9 sklepa o ESZD Sklep Sveta 2010/427/EU z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje (UL L 201, 3.8.2010, str. 30, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2010/427/oj)., ki ga bo morda treba posodobiti;

108.poziva Svet in Komisijo, naj nastopata enotno; ugotavlja, da je mogoče določen napredek na področju skupne zunanje in varnostne politike doseči z uporabo določb iz obstoječih Pogodb, kot je premostitvena klavzula; poudarja, da bi bilo treba v Pogodbah izrecno določiti možnost ustanovitve evropske obrambne unije ter da bi bilo treba podpredsednico/visoko predstavnico podpreti pri njenih prizadevanjih, da postane glavna zunanja predstavnica EU v mednarodnih forumih;

109.pozdravlja prizadevanja Evropske diplomatske akademije, da bi prispevala k diplomatskemu zboru in kulturi EU; poziva, naj akademija vključuje evropske državljane, ki niso samo diplomati držav članic; poudarja, da je treba akademiji zagotoviti zadostne vire, vključno s človeškimi viri;

110.poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj hitro pripravi predloge za prihodnjo operativno strukturo zunanjega delovanja EU ter pri tem v celoti upošteva priporočilo Parlamenta z dne 15. marca 2023 o oceni delovanja Evropske službe za zunanje delovanje in za močnejšo EU v svetu Priporočilo Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2023 Svetu in podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o oceni delovanja Evropske službe za zunanje delovanje in za močnejšo EU v svetu (UL C, C/2023/410, 23.11.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2023/410/oj).;

111.poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj predlaga skladno in strateško komunikacijsko strategijo, ki bo poudarila koristi zunanjega delovanja EU in podpirala cilje EU ter se hkrati zoperstavljala kampanjam dezinformacij, ki jih organizirajo tretje države; spodbuja ESZD, naj okrepi politično prisotnost EU v naših partnerskih državah in poskrbi, da bo naše zunanje delovanje bolj vidno javnosti v teh državah, tudi z večjezičnimi kampanjami, kulturno diplomacijo ter sodelovanjem z lokalnimi deležniki in mediji; podpira vključitev komuniciranja kot merila uspešnosti pri načrtovanju ESZD; poudarja, da bi morala ta strategija tudi okrepiti prepoznavnost projektov, ki jih financira Unija, in sicer z jasnimi oznakami, ki vključujejo besede „Evropska unija“ in zastavo EU, zlasti v državah kandidatkah, da bi se zoperstavili poskusom spodkopavanja pobud EU;

112.se zavzema za vidnejšo navzočnost EU na svetovnih vrhunskih srečanjih, regionalnih forumih in platformah za mediacijo v konfliktih, ne le prek držav članic, temveč tudi pod vidno zastavo EU;

113.poziva k večjemu zbliževanju med diplomatskimi službami EU in držav članic, da bi povečali sinergije med nacionalnimi blagovnimi znamkami in sporočili EU, v skladu s pristopom „Ekipa Evropa“;

114.izpostavlja, da je zaradi proračunskih omejitev močno ovirano povečanje prepoznavnosti in učinka zunanjega delovanja EU; poudarja, da se brez jasnega geografskega in tematskega določanja prednostnih nalog tvega, da bodo omejeni viri preveč razpršeni, da bi imeli strateški učinek; poziva Komisijo in ESZD, naj izvedeta dejanski pregled prednostnih nalog in ugotovita, kje lahko zunanje delovanje EU prinese največjo politično in strateško korist; v zvezi s tem opozarja, da mora biti Komisija sposobna zagotoviti, da sredstva resnično koristijo predvidenemu prejemniku in se ne zlorabljajo;

115.poziva, naj se ESZD – tako njenemu sedežu kot delegacijam EU – dodelijo ustrezni dodatni finančni in človeški viri, da bo EU bolje pripravljena na sedanje in nove svetovne izzive; poziva, naj ima ESZD možnost izbirati in zaposlovati stalno diplomatsko osebje EU, vključno s tistimi, ki so diplomirali na Evropski diplomatski akademiji, ter zagotovi pravičnejšo zastopanost spolov in geografsko uravnoteženost med državami članicami na vseh ravneh ESZD;

116.poudarja strateški potencial pobude Global Gateway, da ne služi zgolj kot platforma za naložbe, temveč tudi kot orodje za okrepitev prisotnosti in prepoznavnosti EU po vsem svetu; pozdravlja dejstvo, da je Komisija dala prednost izvajanju projektov pobude Global Gateway; je zaskrbljen zaradi poročil, da kitajska podjetja izvajajo več projektov v okviru strategije Global Gateway, kar neposredno krši cilje pobude, da bi ponudili alternativo kitajski pobudi En pas ena pot in ustvarili resnične nacionalne koristi v partnerskih državah; zato poziva k takojšnji preiskavi vseh kitajskih podjetij, ki sodelujejo v strategiji Global Gateway; ponovno poudarja, da bi morala pobuda Global Gateway prispevati k svetovni stabilnosti in varnosti, hkrati pa krepiti odpornost Evrope; poleg tega poudarja, da so za uskladitev političnih zavez in geopolitičnih ambicij potrebni obnovljena zavezanost pravočasni izvedbi, večja lokalna odgovornost pri opredeljevanju projektov in dobro opredeljeno sodelovanje zasebnega sektorja; poziva Komisijo, naj pospeši izvajanje projektov in racionalizira število vodilnih projektov, da bi čim bolj povečala učinek pobude; poleg tega meni, da je za projekte v okviru pobude Global Gateway potrebno boljše obveščanje javnosti, zlasti v primeru posrednega upravljanja z izvajalskimi partnerji, kot pri operacijah kombiniranega financiranja v okviru EFSD+, ki vključujejo več deležnikov; zato poziva Komisijo in ESZD, naj sistematično krepita obveščanje o ukrepih, ki jih financira EU, ter zagotovita usklajeno sporočanje, jasno pripisovanje in učinkovito prepoznavnost vodilne vloge in dodane vrednosti Unije; poudarja, da je bil tej pobudi dodeljen proračun v znesku 300 milijard EUR, kar je manj od tretjine vrednosti projektov, ki se že izvajajo v okviru kitajske pobude En pas, ena pot, ki je podobno osredotočena na povezljivost in infrastrukturo; priporoča okrepitev nadzorne vloge Parlamenta, da bi zagotovili večjo odgovornost in preglednost v postopku financiranja projektov strategije Global Gateway, vključno z rednim poročanjem Komisije in ESZD, okrepljenim parlamentarnim nadzorom nad izbiro in izvajanjem projektov ter sistematičnim ocenjevanjem rezultatov in učinka;

117.ponovno poudarja vlogo posebnih predstavnikov EU, ki promovirajo politike in interese EU v določenih regijah in državah ter imajo pomembno vlogo pri razvoju močnejše in učinkovitejše SZVP, saj zagotavljajo dejavno politično prisotnost EU v ključnih državah in regijah ter so „glas“ in „obraz“ EU; poudarja, kako pomembno je, da imajo posebni predstavniki EU širok in prožen mandat, ki se lahko prilagaja spreminjajočim se geopolitičnim okoliščinam, da bi spodbujali politike in interese EU v določenih regijah in državah; vztraja, da bi bilo treba nove posebne predstavnike EU imenovati šele po predstavitvi v Evropskem parlamentu;

118.poziva k prenovljenemu pristopu k preventivni diplomaciji kot proaktivnemu zunanjepolitičnemu orodju za preprečevanje, mediacijo in mirno reševanje konfliktov med stranmi; ESZD poziva k vključitvi orodij preventivne diplomacije EU v strukturne preventivne mehanizme in ukrepe, kot so na primer politični sporazumi med različnimi akterji, vpletenimi v konflikte, nacionalni dialogi za spravo, izgradnjo miru in tranzicijsko pravičnost ter komisije za resnico in spravo;

119.želi spomniti, da je izvajanje proračunske funkcije Parlamenta neločljivo povezano z njegovo funkcijo demokratičnega nadzora in posvetovanja; poudarja, da Parlament na področju SZVP, katere del je tudi SVOP, svojo proračunsko funkcijo opravlja skupaj s Svetom; želi spomniti, da Parlament opravlja tudi funkcijo političnega nadzora nad temi politikami in posvetovanja o njih, kot je navedeno v členu 36 PEU;

120.poudarja, da je potrebna podrobnejša proračunska nomenklatura v SZVP ter v Instrumentu za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje in Instrumentu za predpristopno pomoč, da bi lahko proračunski organ določil politične in geografske prednostne naloge v okviru letnega proračunskega postopka;

121.ponovno poziva, naj se spodbudi vzpostavitev sistema samodejnega in stalnega pretoka obveščevalnih podatkov o zunanjih in varnostnih vprašanjih, ki se pojavljajo zunaj Unije, iz držav članic k ESZD; v zvezi s tem poziva, naj se s povečanjem človeških in finančnih virov ter zmogljivosti okrepijo Obveščevalni in situacijski center EU (EU INTCEN), center ESZD za krizno odzivanje in Satelitski center Evropske unije (SatCen); poziva k izboljšanju varnostnih protokolov služb, ki se ukvarjajo z obveščevalnimi podatki in/ali občutljivimi informacijami;

122.želi spomniti, da ima Parlament posebno vlogo pri dopolnjevanju prepoznavnosti in učinka zunanjega delovanja EU, s čimer dopolnjuje prizadevanja diplomatskih služb EU in držav članic;

123.meni, da je potreben strožji parlamentarni nadzor nad zunanjim delovanjem EU, vključno z rednim in pravočasnim ter obenem varnim, dostopom do zaupnih informacij in strukturiranih dialogov v skladu s členom 36 PEU; poudarja, da morata podpredsednica/visoka predstavnica in ESZD posredovati več povratnih informacij o sprejetih ukrepih in doseženih učinkih, da bosta uresničili priporočila Parlamenta iz resolucij o zunanjih zadevah; poudarja, da demokratični nadzor ne more biti učinkovit brez dejanskega dostopa do tajnih podatkov in ocen, in poziva k izboljšanju medinstitucionalnega sporazuma iz leta 2002, da bo ustrezal sedanjim varnostnim razmeram;

124.poudarja, da je za vsako zgoraj omenjeno zahtevo potreben ustrezen pisni odziv podpredsednice/visoke predstavnice; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj se hitro in pisno odzove na pozive, zahteve in pomisleke Parlamenta; meni, da so lahko ustne izjave v odborih ali na plenarnem zasedanju zadosten odziv le v izjemnih ali nujnih primerih; poudarja, da sta v sedanjih zahtevnih geopolitičnih razmerah tesno sodelovanje in partnerstvo med Parlamentom in podpredsednico/visoko predstavnico strateškega pomena; poudarja, da so odločitve o SZVP ali SVOP, zaradi katerih nastanejo odhodki, vedno temeljne usmeritve teh politik in bi morale biti predmet parlamentarnega nadzora; pričakuje bolj sistematično izmenjavo pred sprejetjem mandatov in strategij SZVP, pa tudi boljši pretok informacij o pogajanjih ter izvajanju mednarodnih sporazumov in memorandumov o soglasju;

125.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter vladam in parlamentom držav članic.