1.ponovno potrjuje svoja stališča iz letnega poročila za leto 2024, sprejetega 2. aprila 2025, o univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic ter zaščiti prirojenega dostojanstva vseh ljudi, zakoreninjenih v vrednotah in načelih EU, ki vodijo Unijo pri njenem delovanju na mednarodni ravni, kot je zapisano v členu 21 PEU; ponovno posebej poudarja svoje sklepe o pravicah žensk, otrok, migrantov in beguncev, verskih in etničnih manjšin ter vseh oseb, ki so še vedno žrtve posebno zahrbtnih kršitev človekovih pravic zaradi svoje rase, etnične pripadnosti, vere, kaste, spola, spolne usmerjenosti, invalidnosti ali socialno-ekonomskega položaja, ter zaskrbljenost zaradi kršitev svobode misli, vesti, veroizpovedi, prepričanja in izražanja, svobode medijev ter pravice do obveščenosti in udeležbe javnosti; ponovno izraža odločno nasprotovanje smrtni kazni;

2.vztraja, da morata biti dejansko spoštovanje ter varstvo človekovih pravic in svoboščin temelj zunanje politike EU; poziva EU, naj še naprej razvija celovit nabor orodij za krepitev človekovih pravic in demokracije na svetovni ravni; poziva EU in njene države članice, naj bodo v skladu s svojimi vrednotami še naprej zgled pri zagovarjanju in doslednem spoštovanju človekovih pravic in mednarodnega pravosodja;

3.obsoja poslabšanje razmer na področju človekovih pravic v svetu in očitno vse pogostejši trend kršitev in zlorab človekovih pravic ter demokratično nazadovanje po vsem svetu, kot so kršitve pravic žensk, usmrtitve, zunajsodni poboji, samovoljne aretacije in pridržanja, mučenje in grdo ravnanje, nasilje na podlagi spola ter zatiranje civilne družbe, političnih nasprotnikov, marginaliziranih in ranljivih skupin, vključno z otroki in starejšimi, migranti, begunci in prosilci za azil ter etničnimi in verskimi manjšinami;

4.poudarja, da mora biti EU v celoti pripravljena na boj proti porastu avtoritarizma, totalitarizma in populizma ter vse večjemu številu kršitev načel univerzalnosti človekovih pravic, demokracije in mednarodnega humanitarnega prava; ugotavlja, da je v avtoritarnih, totalitarnih in neliberalnih režimih ogrožena pravica do udeležbe na svobodnih in poštenih volitvah; obžaluje, da je v mnogih zrelih demokracijah vse več ovir za polno uveljavljanje teh pravic; poudarja, da navedeni režimi izvajajo lažne volitve, da bi legitimirali svojo moč, saj v njih ni dejanskih pogojev za politično tekmovanje, legitimnost in pluralizem;

5.poudarja, kako pomembno je dekletom zagotoviti kakovostno izobraževanje in enake možnosti, saj je to bistveno za opolnomočenje žensk in polno uveljavljanje njihovih pravic; poudarja, da naložbe v izobraževanje deklet na svetovni ravni prinašajo pozitivne rezultate za družbe v prihodnjih generacijah; ponovno poudarja, kako nujna je starosti primerna celovita vzgoja o spolnosti in odnosih, ki temelji na dokazih, tako v EU kot zunaj nje, da bi odpravili spolne stereotipe in škodljive družbene norme, ki povzročajo neenakosti;

6.poudarja, da je nujno treba zaščititi pravice nosečnic ter zagotoviti celovito podporo za njihovo zdravje, varnost in dostojanstvo;

7.poudarja pomen boja proti vsem oblikam spolnega izkoriščanja žensk, vključno s trgovino z ljudmi za namene spolnega izkoriščanja; poudarja, da je treba preprečiti legalizacijo in normalizacijo prostitucije, ki bi lahko okrepila izkoriščanje, zlorabo in organizirani kriminal, ter se boriti proti njej; poziva k učinkovitim politikam, osredotočenim na preprečevanje, zaščito in podporo žrtvam ter pregon tistih, ki imajo koristi od spolnega izkoriščanja;

8.ponovno poudarja, da je posilstvo še vedno ena od najbolj razširjenih kršitev človekovih pravic, in opozarja, da je treba posilstvo, določeno na podlagi odsotnosti privolitve, opredeliti kot kaznivo dejanje v skladu s pravom EU na podlagi obstoječe pravne podlage; najostreje obsoja uporabo posilstva in drugih oblik spolnega nasilja kot vojnega orožja, s katerim se terorizira civilno prebivalstvo, zatira odpor in uničujejo skupnosti; opozarja, da lahko taka dejanja na podlagi mednarodnega prava pomenijo vojna hudodelstva, hudodelstvo zoper človečnost ali dejanja, ki prispevajo h genocidu;

9.poziva EU in svetovne akterje, naj obsodijo prakse, kot so pohabljanje ženskih spolnih organov, prisilne ali prezgodnje poroke ter nasilje iz „časti“ in poboje; poziva k odločnemu ukrepanju po EU in po svetu, da se prepreči trgovina z ženskami in dekleti ter podprejo žrtve spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola;

10.poudarja, da se ta trend demokratičnega nazadovanja dodatno krepi zaradi kibernetskih napadov, dezinformacij in napačnih informacij, ki se pogosto uporabljajo kot orodje tujega vmešavanja, tudi med volilnimi obdobji; poudarja, da so zaupanja vredni, neodvisni in raznoliki viri informacij ter kakovostno novinarstvo ključnega pomena ne le za preglednost in odgovornost, temveč tudi za odpornost demokratičnih institucij in ozaveščeno udeležbo državljanov v javnem življenju; zato izraža globoko zaskrbljenost zaradi vse večjih in večplastnih izzivov, s katerimi se spopadajo neodvisni mediji, kot so vse pogostejši napadi na novinarje in zmanjšanje razpoložljivih sredstev; ponovno poudarja, da je svoboda govora ena od človekovih pravic, ki je bistvena za razvoj pluralne in demokratične družbe; obsoja vse pogostejše cenzuriranje, utišanje in nadlegovanje novinarjev, zagovornikov človekovih pravic in organizacij civilne družbe pri njihovem delu z uporabo tako imenovanih zakonov o tujih agentih ter drugih zakonodajnih in nezakonodajnih ukrepov, ki jih sprejemajo avtoritarni in neliberalni režimi; ugotavlja, da ti ukrepi vključujejo strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti, omejevalne vladne politike, čezmejno represijo, kampanje obrekovanja, diskriminacijo, ustrahovanje in nasilje, kar ima dolgotrajne posledice za njihovo poklicno pot in varnost; v zvezi s tem poudarja vlogo, ki jo imajo preverjevalci dejstev v medijskem prostoru, saj skrbijo za to, da lahko javnost zaupa informacijam, ki jih prejme;

11.poudarja bistveno vlogo civilne družbe za dobro delujočo demokracijo; je zelo zaskrbljen zaradi nenehnega ožanja prostora civilne družbe in vse večjega ogrožanja zagovornikov človekovih pravic in članov organizacij civilne družbe, njihovih družin, skupnosti in odvetnikov ter je še posebej zaskrbljen zaradi vse bolj prefinjenih načinov, s katerimi se jih ogroža; odločno obsoja njihova samovoljna pridržanja in uboje; obžaluje, da vlade po vsem svetu sprejemajo ukrepe, zaradi katerih se krči prostor civilne družbe, kot so uvajanje prilagojene zakonodaje za omejevanje financiranja nevladnih organizacij, vključno s financiranjem iz tujih virov, sprejemanje tako imenovanih zakonov o tujih agentih ter zloraba zakonov za boj proti terorizmu in korupciji, da bi se omejila svoboda zbiranja; obsoja zatiranje miroljubnih protestnikov ter mladinskih in študentskih protestov in organizacij po vsem svetu, s primeri mučenja in slabega ravnanja, ki je povzročilo smrtne žrtve in druge hude kršitve;

12.obsoja oviranje neodvisne udeležbe civilne družbe v večstranskih forumih, med drugim z instrumentalizacijo provladnih nevladnih organizacij ter zastraševanjem in represalijami;

13.poudarja ključno delo zagovornikov človekovih pravic pri spodbujanju človekovih pravic; vendar obžaluje vse pogostejše napade na zagovornike človekovih pravic; obsoja nekaznovanje storilcev, ki kršijo pravice zagovornikov človekovih pravic, tako v javnosti kot na zasebnem področju; zlasti opozarja na posebne grožnje, s katerimi se spoprijemajo zagovornice človekovih pravic, in na pomanjkanje odgovornosti za taka dejanja; ugotavlja, da so metode, ki se uporabljajo za njihovo preganjanje znotraj in zunaj njihovih držav, vse bolj dovršene, tudi z različnimi oblikami nadnacionalne represije in grožnjami, vključno s finančnimi sredstvi, nadzorom, ustrahovanjem, digitalnim nadlegovanjem ter politično motiviranim pridržanjem oporečnikov in aktivistov v tujini;

14.poudarja dejstvo, da avtokratski in neliberalni režimi vse pogosteje nezakonito izkoriščajo mednarodno zakonodajo na področju finančne in kibernetske varnosti, kot so zakoni o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma ali standardi Projektne skupine za finančno ukrepanje, da bi zatrli drugače misleče in pridobili podatke o njihovem vedenju, tudi na ozemlju EU;

15.opozarja, da so osebe LGBTIQ+ v okoliščinah vojne in prisilnega razseljevanja še posebno ranljive, saj so tarče preganjanja in nasilja; poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD), naj zagotovita, da bo zunanja pomoč EU vključevala ukrepe varstva in zaščite v teh okoliščinah;

16.poudarja, da med konflikti in prisilnim razseljevanjem ženske prevzamejo nesorazmeren delež oskrbe, kar omejuje njihov dostop do izobraževanja, zaposlitve in političnega udejstvovanja; poziva k temu, naj humanitarna pomoč EU vključuje ukrepe za podporo oskrbovalcev;

17.meni, da se lahko z uporabo novih in nastajajočih tehnologij, kot je umetna inteligenca, sicer znatno izboljša blaginja ljudi, vendar neomejena ali nepremišljena uporaba teh tehnologij resno ogroža demokracijo in človekove pravice, pri čemer je treba upoštevati tudi, da to preoblikovanje lahko temelji na pristranskih podatkih in ga poganjajo algoritmi, ki pogosto še okrepijo diskriminacijo; obsoja, da avtoritarni režimi vse bolj uporabljajo in zlorabljajo tehnologije za prepoznavanje obrazov, množičen digitalni nadzor, globoke ponaredke in dezinformacijske kampanje, cenzuriranje spletnih vsebin in zadrževanje informacij, kibernetske napade, kršitve varnosti podatkov in operacije vplivanja na spletu, ki jih podpira država, in vse pogostejše prekinitve dostopa do interneta, saj so to močni prisilni instrumenti; opozarja, da onemogočanje dostopa do interneta pogosto uporabljajo avtoritarni režimi, da bi utišali politične disidente in omejili politično svobodo; ugotavlja, da brez zanesljivih minimalnih zahtev na področju človekovih pravic obstaja nevarnost, da se bodo zadevne tehnologije izvažale v avtokratske sisteme, kar bo olajšalo kršitve človekovih pravic tudi v drugih državah;

18.obsoja val nasprotovanja enakosti spolov ter pravicam žensk in oseb LGBTIQ+ v različnih delih sveta; poudarja, da ti trendi ogrožajo temeljna načela, zapisana v Pogodbi o Evropski uniji;

19.najodločneje obsoja vse pogostejše napade na spolno in reproduktivno zdravje ter pravice po vsem svetu; ponovno poudarja, da je odrekanje kakovostnih in celovitih storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja, vključno z varnim in zakonitim splavom, oblika nasilja na podlagi spola;

20.ponovno poudarja, da je zaskrbljen zaradi kršitev svobode misli, vesti, veroizpovedi in prepričanja ter vse večje nestrpnosti do lokalnih verskih akterjev in verskih skupnosti po svetu; obžaluje politično instrumentalizacijo verskih identitet in izključevanje verskih manjšin, tudi iz politične udeležbe, ter napade na kulturne in zgodovinske spomenike; poudarja, da je svoboda izbire veroizpovedi ali prepričanja človekova pravica, ki je ni mogoče kaznovati; zato obsoja obstoj in izvajanje tako imenovanih zakonov o odpadništvu in bogokletstvu, ki vodijo do strogih kazni, ponižujočega ravnanja in v nekaterih primerih celo do smrtnih kazni;

21.obsoja prakso komercialnega nadomestnega materinstva, ki lahko vključuje reproduktivno izkoriščanje in uporabo ženskih teles za finančno ali drugo korist, zlasti v primeru posebno ranljivih žensk v tretjih državah; poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za boj proti pojavu nadomestnega materinstva;

22.izraža globoko zaskrbljenost zaradi sedanje globalne krize odgovornosti in poudarja stalna prizadevanja za odpravo nekaznovanja za kršitve temeljnih mednarodnih človekovih pravic in humanitarnega prava v konfliktih po svetu; ponovno poudarja, da mora biti humanitarna pomoč nujno nevtralna ter da ima ključno vlogo v vseh konfliktih in krizah; poudarja resne posledice spodkopavanja večstranskih organizacij, vključno z OZN, in napadov nanje, ki lahko spodbujajo kulturo nekaznovanja ter oslabijo zaupanje v sistem OZN in njegovo učinkovitost; poziva EU, naj brani mednarodni pravni okvir in izvaja odločne ukrepe za spoštovanje teh zakonov; je globoko zaskrbljen, ker delo večstranskih institucij za človekove pravice in na pravilih temelječ mednarodni red ogrožajo največje grožnje in napadi doslej; močno obžaluje odločitev nekaterih držav, da izstopijo iz Sveta OZN za človekove pravice, in njihove napovedi, da ne bodo sodelovale pri splošnem rednem pregledu; obsoja nenehne poskuse spodkopavanja in diskreditacije OZN, njenega generalnega sekretarja, njenih posebnih poročevalcev, vključno s tistimi, ki zagotavljajo humanitarno pomoč, pa tudi napade na njene mirovne misije;

23.poudarja, da morajo EU in njene države članice v OZN in drugih večstranskih forumih nastopati enotno, da bi se učinkovito spoprijele z grožnjami človekovim pravicam in demokraciji, ter podpreti čim ostrejši nastop v skladu z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic; poudarja, da mora sedanji multilateralni red v svojo strukturo v celoti vključiti svetovne akterje, ki se osredotočajo na demokracijo in človekove pravice, kot je EU; zato poziva EU in njene države članice, naj si prizadevajo, da bi EU poleg obstoječih sedežev držav članic imela stalno mesto v večstranskih forumih, zlasti v Varnostnem svetu OZN;

24.je močno zaskrbljen zaradi vse pogostejših napadov avtoritarnih, totalitarnih in neliberalnih režimov na svetovni red, ki temelji na pravilih, zlasti z neizzvano in neupravičeno agresijo proti miroljubnim sosednjim državam in z onemogočanjem učinkovitega delovanja organov OZN, natančneje prek zlorabe veta v varnostnem svetu OZN;

25.poziva države članice in podobno misleče partnerje, naj oblikujejo trdno strategijo in si bolj prizadevajo za boj proti tej zaskrbljujoči zaostritvi, tem organizacijam pa v primeru napadov ali groženj izrazijo enotno in odločno podporo; meni, da je treba v OZN, njenih organih in drugih večstranskih organizacijah izvesti reforme, da se bodo lahko učinkovito spoprijele z vse večjimi izzivi in grožnjami;

26.ugotavlja, da to odstopanje od večstranskega pristopa k svetovnemu redu ne ogroža le učinkovitega reševanja sedanjih kriz, temveč tudi povečuje verjetnost, da bodo izbruhnile nove; poudarja, da je večstranski sistem, v središču katerega so OZN in drugi večstranski forumi, še vedno najučinkovitejši način za spodbujanje prizadevanj za mir in varnost, spoštovanje človekovih pravic ter pravično, trajnostno in načelno reševanje svetovnih izzivov; pozdravlja vlogo OZN pri spodbujanju človekovih pravic, reševanju konfliktov in globalnem upravljanju, zlasti na območjih spopadov;

27.poudarja, da vse večje nespoštovanje mednarodnega prava in politizacija razprav o mednarodnih pravosodnih institucijah, kot sta Meddržavno sodišče in Mednarodno kazensko sodišče, ogrožata sam obstoj na pravilih temelječega svetovnega reda; izraža globoko zaskrbljenost zaradi vse večjega neupoštevanja in polarizacije mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic; obžaluje grožnje brez primere, s katerimi se sooča Mednarodno kazensko sodišče, zlasti naložitev sankcij njegovim sodnikom in uslužbencem; opozarja, da so mednarodno pravo in pristojni neodvisni pravni organi bistveni za spoštovanje mednarodnega pravosodja, zagotavljanje odgovornosti in boj proti nekaznovanju, kar so nujni pogoji za proces sprave in trajen mir;

28.poudarja, da so vse države članice Evropske unije kot pogodbenice Rimskega statuta pravno zavezane izvrševati naloge Mednarodnega kazenskega sodišča za prijetje; ker je odločitev za neupoštevanje teh obveznosti ali za izstop iz Mednarodnega kazenskega sodišča v nasprotju s pravnim redom EU ter ogroža na pravilih temelječ mednarodni red;

29.ponovno izraža odločno podporo EU Evropskemu sodišču za človekove pravice; poziva vse države podpisnice Evropske konvencije o človekovih pravicah, naj v celoti spoštujejo njegove sodbe;

30.z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so nekatere države večkrat poskušale uveljavljati lastno terminologijo in pojme v Svetu za človekove pravice, kar vodi v relativiziranje odgovornosti; poziva EU in njene države članice, naj take formulacije sistematično zavračajo;

31.izraža resno zaskrbljenost zaradi razmer na področju človekovih pravic na nezakonito zasedenih ozemljih, tudi na ozemlju EU, ter v primerih dolgotrajnih konfliktov in številnih zamrznjenih in nevidnih konfliktov ter poziva k učinkovitim ukrepom za preprečevanje hudih kršitev človekovih pravic na terenu;

32.ugotavlja, da je časovni okvir akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo zdaj usklajen s proračunskim ciklom EU, kar bi moralo zagotoviti finančna sredstva za prednostne naloge, določene v akcijskem načrtu; vendar opozarja, da pri vmesnem pregledu niso bila uporabljena jasna merila za ocenjevanje, zato niso zagotovljene jasne smernice za odpravo pomanjkljivosti; meni, da se celovit pregled akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo ne bi več smel odlagati v prihodnost in da bi bilo treba nemudoma začeti določati parametre za izboljšan načrt;

33.vztraja, da Parlament mora aktivno sodelovati pri pripravi novega akcijskega načrta;

34.poudarja vlogo javne, parlamentarne in kulturne diplomacije EU ter mednarodnih kulturnih povezav pri spodbujanju človekovih pravic in demokracije ter poziva, naj oddelek Evropske službe za zunanje delovanje za strateško komuniciranje in predvidevanje naredi več v zvezi s tem, in naj se mu za to namenijo ustrezna sredstva;

35.pozdravlja cilje, povezane s človekovimi pravicami in demokracijo, v vseh stebrih predlaganega instrumenta NDICI – Globalna Evropa in predlagano povečanje sredstev EU za zunanje delovanje, zlasti glede na drastično zmanjšanje sredstev drugih pomembnih svetovnih akterjev, ki neposredno vpliva na najbolj ranljive skupine prebivalstva; poudarja, da EU sama ne more premostiti te vrzeli;

36.vendar močno obžaluje, da je bil odpravljen tematski program o človekovih pravicah in demokraciji kot vodilni instrument EU za spodbujanje in varstvo človekovih pravic in demokracije po svetu ter da niso določeni namenski proračun in sredstva, pri čemer poudarja nujnost doslednega vključevanja pristopa, ki temelji na človekovih pravicah, v vse instrumente zunanjega delovanja EU za zagotovitev skladnosti, ter močno obžaluje, da ni namenskega proračuna in namenskih sredstev; poudarja vlogo, ki jo ima Parlament pri procesu načrtovanja tega instrumenta, ter poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj pravočasno posredujeta vse ustrezne informacije, da bo Parlament lahko ustrezno opravljal svojo vlogo;

37.poudarja, da so potrebni jasni cilji, izraženi v odstotkih, namenske proračunske postavke in pregledno spremljanje, da bi se sredstva učinkovito uporabila za reševanje svetovnih izzivov in podporo ranljivim skupinam prebivalstva; ponovno poudarja, da je treba prepovedati dodeljevanje sredstev EU dejavnostim, ki so v nasprotju s temeljnimi vrednotami EU, kot sta terorizem in ekstremizem;

38.obžaluje, da v okviru sodelovanja s tretjimi državami ni preglednega in izvršljivega pogojevanja s človekovimi pravicami in demokracijo, kar bi bilo učinkovito orodje, s katerim bi se zagotovilo, da bi imela zavezanost EU spodbujanju človekovih pravic oprijemljiv učinek po vsem svetu;

39.še vedno meni, da ima posebni predstavnik EU za človekove pravice pomembno vlogo kot ambasador zunanje politike EU na področju človekovih pravic, saj v tesnem sodelovanju in usklajevanju z vsemi organi EU prispeva k njeni prepoznavnosti in usklajenosti;

40.ugotavlja, da je mesto posebnega odposlanca EU za spodbujanje svobode veroizpovedi ali prepričanja zunaj EU nezasedeno že več kot leto dni; poudarja, da je treba zagotoviti tesno sodelovanje s posebno predstavnico EU za človekove pravice in delovno skupino Sveta za človekove pravice;

41.poudarja, da imajo mednarodni sporazumi, vključno s pridružitvenimi in trgovinskimi sporazumi, ter instrumenti, kot sta splošni shemi preferencialov GSP in GSP+, poglavitno vlogo pri umeščanju človekovih pravic in demokratičnih standardov v središče odnosov EU s tretjimi državami, spodbujanju in spremljanju skladnosti s temi standardi ter izvajanju pogojenosti s človekovimi pravicami v zunanji politiki EU; ponovno poziva, naj se v ustrezne sporazume med EU in tretjimi državami vključijo ocene v zvezi s človekovimi pravicami in stroge klavzule o človekovih pravicah; poudarja, kako pomembno je, da se s temi sporazumi obravnava neenakost spolov in spodbujajo pravice žensk, tudi s podpiranjem udeležbe žensk v gospodarstvu ter njihovo zaščito pred diskriminacijo in izkoriščanjem;

42.vztraja, da je treba pravice domorodnih ljudstev, kot so navedene v Deklaraciji OZN o pravicah domorodnih ljudstev, dosledno spoštovati v sporazumih EU, pri razvojnih projektih in poslovnih dejavnostih, ki vplivajo na njihova zemljišča ali vire; poudarja, kako pomembno je upoštevanje pravic domorodnih ljudstev za trajnostni razvoj, podnebne ukrepe in ohranjanje biotske raznovrstnosti;

43.ponavlja, da so podjetja odgovorna za to, da njihovo poslovanje in dobavne verige niso vpletene v kršitve človekovih pravic; poudarja, da je treba odpraviti pravne in regulativne vrzeli, ki jih podjetja lahko izkoriščala na račun človekovih pravic in okolja; ponovno izraža odločno podporo prizadevanjem odprte medvladne delovne skupine OZN za nadnacionalne družbe in druga podjetja v zvezi s človekovimi pravicami, da bi razvila pravno zavezujoč instrument o podjetništvu in človekovih pravicah;

44.ugotavlja, da je bilo v letu 2024 organiziranih 35 dialogov in posvetovanj o človekovih pravicah; meni, da so ti dialogi še naprej pomemben instrument za spodbujanje človekovih pravic in demokracije, vendar obžaluje, da pogosto veljajo kot samostojen instrument in ne kot osrednji element stalnega sodelovanja na področju človekovih pravic v odnosih s tretjimi državami in regijami zunaj EU; poziva k večji in smiselni udeležbi civilne družbe v dialogih; poudarja, da se pristnih organizacij civilne družbe ne sme ovirati pri sodelovanju v dialogih o človekovih pravicah in da morajo biti v vsak dialog vključene brez kakršnih koli omejitev; meni, da bi se lahko bolj sistematično povečala vloga Parlamenta v procesu dialoga; ponovno poudarja, da je treba obravnavati posamezne primere, zlasti tiste, ki jih Parlament izpostavi v svojih resolucijah, in zagotoviti ustrezno nadaljnje ukrepanje; ugotavlja, da več dialogov o človekovih pravicah še vedno ne poteka na sedežu EU;

45.ponovno izraža podporo temu, da se poveča uporaba globalnega režima sankcij na področju človekovih pravic skupaj z drugimi ad hoc okviri sankcij kot ključnega orodja politike EU za spodbujanje pravne države, demokracije in človekovih pravic, ki dopolnjuje druge pravosodne instrumente; poziva EU in njene države članice, naj razširijo področje uporabe globalnega režima sankcij EU na področju človekovih pravic (zakon Magnickega), da bi vključeval dejanja korupcije, kot je Parlament že večkrat zahteval, ter sistematične sezname oseb, ki izvajajo čezmejno represijo, vključno s tisto, usmerjeno proti diaspori; vendar opozarja, da je sedanji sistem odločanja omejen in počasen pri aktivaciji teh instrumentov, vrzeli v mehanizmih izvrševanja pa dopuščajo izogibanje; ponovno poziva k uvedbi glasovanja s kvalificirano večino za odločitve o globalnem režimu sankcij na področju človekovih pravic; poziva, da je treba sankcije izvrševati enakopravno, načelno in v celoti ter da je treba ukrepati v primeru izogibanja;

46.pozdravlja, da je mehanizem EU za zagovornike človekovih pravic, ki se financira v okviru tematskega programa za človekove pravice in demokracijo v okviru Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa, leta 2024 pomagal 10 050 zagovornikom človekovih pravic, za katere se je štelo, da so izpostavljeni visokemu tveganju, med katerimi je bilo 51 % žensk, in v istem obdobju podprl več kot 700 ogroženih novinarjev v 60 državah;

47.obžaluje, da nekateri mehanizmi za zaščito zagovornikov človekovih pravic, kot je ProtectDefenders, ne prejemajo zadostnih sredstev za zadovoljevanje potreb, ter poziva EU in države članice, naj okrepijo proračunsko podporo ter zagotovijo prožno, dostopno in dolgoročno financiranje, da bodo zagovorniki človekovih pravic lahko nadaljevali svoje zelo pomembno delo kljub vse večjemu zatiranju;

48.poudarja, da imajo delegacije EU in predstavništva držav članic ključno vlogo pri opazovanju sodnih procesov, obiskih v priporu ter podpiranju družin in odvetnikov preganjanih zagovornikov človekovih pravic;

49.pozdravlja posodobitev priročnika o vizumskem zakoniku EU leta 2024, katere cilj je bil državam članicam pojasniti možnosti prožne obravnave primerov zagovornikov človekovih pravic, da bi se pospešila obravnava vlog za izdajo vizumov za kratkoročno bivanje za ogrožene osebe;

50.poudarja, da ima skupnost nagrade Saharova, tudi s programom štipendij Saharova, pomembno vlogo pri prispevanju k boljšemu razumevanju pojava zatiranja zagovornikov človekovih pravic, njegovih različnih posledic in možnih načinov za njegovo reševanje, tudi na nadnacionalni ravni; poziva, naj se še dodatno okrepi skupnost nagrade Saharova kot platformo za neposredne izkušnje pri spremljanju kršitev, ozaveščanju in mobilizaciji mednarodnih mrež;

51.pozdravlja prizadevanja EU za vlaganje in podpiranje resolucij v Svetu OZN za človekove pravice in generalni skupščini OZN; izraža zaskrbljenost, ker nedavne odločitve tretjih držav, da zmanjšajo financiranje Sveta za človekove pravice in sistem OZN kot celote, že konkretno vplivajo na njuno zmožnost opravljanja misije;

52.pozdravlja, da je imel Svet Evrope vodilno vlogo pri obravnavanju pomislekov ter pri napredku v zvezi z določanjem svetovnih norm in standardov na več področjih, povezanih s človekovimi pravicami, kot so nasilje na podlagi spola, akademska svoboda, zaščita odvetnikov in novinarjev, umetna inteligenca in človekove pravice;

53.je globoko zaskrbljen, ker so Mednarodno kazensko sodišče, njegovi uradniki in sodelujoči partnerji tarča groženj ali napadov; ponovno potrjuje, da odločno podpira Meddržavno sodišče in Mednarodno kazensko sodišče kot bistvena, neodvisna in nepristranska sodna organa; pozdravlja stalno finančno podporo EU Mednarodnemu kazenskemu sodišču v posebno težavnem obdobju za mednarodno pravosodje; obžaluje, da akt EU o blokiranju še vedno ni aktiviran, da bi se Mednarodno kazensko sodišče zaščitilo pred ekstrateritorialnimi učinki sankcij;

54.meni, da je treba uskladiti pristope k varstvu in spodbujanju človekovih pravic v vseh institucijah, organih in predstavništvih držav članic, ki sodelujejo pri zunanjem delovanju, predvsem na veleposlaništvih držav članic in delegacijah EU v tretjih državah, poleg tega pa izkoristiti celoten potencial Parlamenta; poudarja, da bi morali prožni in usklajeni pristopi ostati vključujoči, da bi lahko institucionalni sistem zavor in ravnovesij EU v celoti deloval; poudarja, da ima Parlament pomembno vlogo pri podpiranju vrednot in človekovih pravic EU, na primer s parlamentarno diplomacijo, medparlamentarnimi dialogi in resolucijami, spodbujanjem mediacije in kulture dialoga in sklepanja kompromisov, zlasti med mladimi političnimi voditelji, ter krepitvijo vloge poslank, zagovornikov človekovih pravic in predstavnikov civilne družbe in neodvisnih medijev; ponovno poziva Komisijo, naj nadaljuje in razširi svoje dejavnosti na teh področjih, tako da poveča podporo organom EU; je seznanjen s sedanjim delom pobude Ekipe Evropa za demokracijo v več državah; meni, da bi tesnejše sodelovanje med skupino Parlamenta za podporo demokraciji in usklajevanje volitev, ustreznimi generalnimi direktorati Komisije in Evropsko službo za zunanje delovanje močno prispevalo k dejavnostim v podporo demokraciji v tretjih državah;

55.poziva EU, naj uporabi orodja, ki jih ima na voljo, da bi se borila proti vse večjim izzivom, s katerimi se spopada multilateralizem, in tako zagotovila, da se bo še naprej spoštovalo delo mednarodnih institucij; poziva EU in njene države članice, naj povečajo politično in finančno podporo delu OZN in vseh njenih agencij, vključno z reformo OZN, da bo ustrezala svojemu namenu, ter naj se zoperstavljajo vplivu avtoritarnih in totalitarnih režimov in zagotovijo spoštovanje multilateralizma kot osnove za globalno upravljanje; poziva EU, naj razširi lastne ponudbe podpore in financiranja, da se izravna politično motiviran pritisk in zaščitijo neodvisni postopki; ponovno poudarja, da morajo EU in njene države članice v večstranskih forumih zastopati enotno stališče; poziva, naj se okrepi vloga delegacij EU v večstranskih forumih, za kar jim je treba zagotoviti ustrezna sredstva;

56.poziva, naj se posebnemu predstavniku EU za njegovo delo nameni več sredstev in poskrbi za boljše usklajevanje z delegacijami EU po vsem svetu, ter poudarja, da lahko omejena preglednost in vidnost – kot so odsotnost javnega poročanja o obiskih držav, delovnem programu in prednostnih nalogah ali neobstoj namenskega spletišča – ovirata javni nadzor in odgovornost; obžaluje, da je bil Parlament kljub nenehnim pozivom izključen iz postopka izbire posebnega predstavnika EU, in poziva k pregledu te prakse;

57.poziva Komisijo, naj poskrbi, da bo posebni odposlanec EU za spodbujanje svobode veroizpovedi ali prepričanja imenovan pravočasno; poudarja, kako pomembno je, da se posebnemu odposlancu zagotovijo ustrezna kontinuiteta, viri in vidnost, da bo lahko učinkovito spodbujal svobodo veroizpovedi ali prepričanja po vsem svetu; poudarja, da bi redno poročanje Evropskemu parlamentu dodatno okrepilo preglednost in sodelovanje na tem področju;

58.poziva k odpravi zakonov o odpadništvu in bogokletstvu; poziva EU in njene države članice, naj okrepijo prizadevanja za zaščito svobode misli, vesti, veroizpovedi ali prepričanja, to vprašanje obravnavajo v okviru forumov OZN in konsolidirajo poročila delegacij EU o tej temi; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, ESZD in Komisijo, naj primer preganjanja verskih manjšin sistematično obravnavajo v političnih dialogih in dialogih o človekovih pravicah ter zagotovijo polno spoštovanje svobode misli, vesti, veroizpovedi ali prepričanja; poziva Svet, naj uporabi globalni režim sankcij EU na področju človekovih pravic zoper posameznike in subjekte, odgovorne za hude kršitve svobode veroizpovedi ali prepričanja; poziva ESZD, naj opredeli prednostne države, v zvezi s katerimi mora EU prednostno ukrepati na področju svobode veroizpovedi ali prepričanja, in Parlamentu letno poroča o napredku;

59.poziva vse države članice EU, naj kot pogodbenice Ustanovne listine OZN, Rimskega statuta in Evropske konvencije o človekovih pravicah v celoti spoštujejo sodbe pristojnih mednarodnih sodišč, vključno z ESČP; poziva EU, naj tretje države, tudi svoje glavne partnerice ter države kandidatke in potencialne kandidatke, spodbuja, naj postanejo pogodbenice Rimskega statuta; poziva EU in njene države članice, naj z ustreznimi sredstvi, vključno z viri in politično podporo, še naprej podpirajo Mednarodno kazensko sodišče in to podporo še povečajo; poziva vse države članice, naj spoštujejo in podpirajo ukrepe in odločitve vseh organov Mednarodnega kazenskega sodišča, tudi z izvrševanjem nalogov Mednarodnega kazenskega sodišča za prijetje; zahteva, da se Mednarodno kazensko sodišče, njegovi uradniki in tisti, ki sodelujejo z njim, zaščitijo pred grožnjami in napadi ter v zvezi s tem ponovno poziva Komisijo, naj nemudoma aktivira akt o blokiranju, da bi Mednarodno kazensko sodišče zaščitila pred posledicami sankcij in omogočila, da še naprej deluje popolnoma neodvisno; poziva države članice, naj v boju proti nekaznovanju uporabljajo univerzalno sodno pristojnost;

60.poziva Komisijo in ESZD, naj sprejmeta nov akcijski načrt EU za enakost spolov po letu 2027, v katerem bo obravnavana potreba po dodatni podpori za enakost spolov in pravice žensk ter izrecno izpostavljeno nasilje na podlagi spola ter potreba za pristop k humanitarni pomoči, ki upošteva vidik spola;

61.poziva EU in njene države članice, naj apartheid na podlagi spola priznajo kot hudodelstvo zoper človečnost, da bi tisti, ki to hudodelstvo izvajajo, zanj odgovarjali; poziva k odločni podpori opredelitve apartheida na podlagi spola, kot jo je predlagala delovna skupina OZN za diskriminacijo žensk in deklet;

62.vztraja, da je treba civiliste med oboroženimi spopadi ves čas ščititi in da je treba po potrebi vzpostaviti humanitarne koridorje, da bi lahko civilisti pobegnili s konfliktnih območij, ter ostro obsoja vse napade na civiliste; poziva k učinkovitejši zaščiti novinarjev in zagovornikov človekovih pravic v oboroženih spopadih, saj sta ti zaradi dokumentiranja kršitev človekovih pravic posebno izpostavljeni; poudarja, da so matere in otroci izpostavljeni večjemu tveganju stradanja in slabe prehranjenosti;

63.poziva k temu, da se pri zasnovi varne in dostopne infrastrukture v procesih obnove po oboroženih spopadih ali naravnih nesrečah upošteva udeležba invalidk in invalidov;

64.poziva Komisijo in ESZD, naj v akcijskem načrtu EU za človekove pravice in demokracijo za obdobje po letu 2027 določita jasne kazalnike in časovne okvire, da bi spremljali uspešnost, povečali skladnost med notranjimi in zunanjimi ukrepi EU ter izboljšali povezave med prednostnimi nalogami iz akcijskega načrta in ožjimi merili uspešnosti;

65.poziva Komisijo in ESZD, naj tesneje vključita civilno družbo in naj pri razvoju in izvajanju svoje zunanje politike na področju človekovih pravic bolj upoštevata rezultate posvetovanj, tudi z lokalnimi akterji, ki naj bodo najbližje ravni izvajanja;

66.poziva, naj se v prihodnjem večletnem finančnem okviru določi jasen namenski proračun za človekove pravice in demokracijo ter pravno državo, z jasnimi cilji v zvezi z enakostjo spolov, ki bo vključeval ustrezna finančna sredstva za razvoj demokratičnih struktur in rast svobodnih medijev, tudi v sosednjih državah; poudarja, da je treba zaščititi tudi zunanjo razsežnost proračuna EU, saj je to bistven vzvod za izboljšanje spoštovanja človekovih pravic in demokratičnih standardov v partnerskih državah; zato poziva, naj se v novi instrument Globalna Evropa za financiranje partnerskih držav, ki niso članice EU, vključijo izvršljive klavzule o človekovih pravicah in trdni demokraciji; poziva k operativnemu okviru pogojenosti, ki bi se med drugim uporabljal za makrofinančno pomoč, trgovinske preferenciale in poenostavitev izdajanja vizumov ter bi vključeval jasna merila uspešnosti in izvršljive pravne mehanizme za zagotavljanje skladnosti, vključno s klavzulami o začasni prekinitvi v primeru vztrajnih kršitev;

67.vztraja, da morajo tretje države, ki prejemajo podporo EU na področju človekovih pravic, pravne države ali razvoja civilne družbe, v skladu s Pariškimi načeli ustanoviti neodvisne nacionalne institucije za človekove pravice, kot je urad varuha človekovih pravic; poudarja, da bi moral biti obstoj takih institucij pogoj za upravičenost do financiranja;

68.poziva svoje institucionalne partnerje v EU, naj preučijo nove možnosti za izboljšanje odločanja, na primer glasovanje s kvalificirano večino, in pri uporabi prožnejših pristopov, kot je pristop Ekipe Evropa, poskrbijo, da so človekove pravice dovolj zaščitene;

69.poziva, naj se izboljšajo dialogi o človekovih pravicah, tako da se določijo jasna merila in rezultati, kar bo omogočilo, da se v vsakem posameznem krogu dialogov napredek jasno razmeji in oceni; poziva k sistematični in smiselni udeležbi akterjev civilne družbe v dialogih o človekovih pravicah in nadaljnjih ukrepih;

70.poziva k večji prepoznavnosti teh dialogov in njihovih rezultatov, tudi z objavo skupnih izjav za javnost, in da morajo biti ti dialogi usmerjeni v rezultate ali temeljiti na jasnih merilih, ki omogočajo učinkovito spremljanje, tudi s predhodnim in naknadnim posvetovanjem s pristnimi organizacijami civilne družbe;

71.poziva, naj se okrepi sodelovanje s Parlamentom v postopku posvetovanja, ki je podlaga za dialoge; poleg tega poudarja, da se mora EU še naprej zavzemati za to, da bi se dialogi izvajali na sedežu EU; meni, da bi morale imeti civilna družba in nacionalne institucije za človekove pravice posebno vlogo pri spremljanju napredka pri izvajanju teh ciljev;

72.poziva EU, naj si prizadeva za vzpostavitev evropskih in mednarodnih instrumentov, s katerimi bi ljudem, ki so jih prizadele kršitve človekovih pravic s strani podjetij, zagotovili dostop do pravnega varstva in učinkovitih pravnih sredstev; poziva k učinkovitemu in temeljitemu izvajanju veljavnih pravil EU o odgovornem ravnanju podjetij v zvezi s človekovimi pravicami, pravicami delavcev in okoljskimi pravicami, kot je zakonodaja EU o potrebni skrbnosti; poudarja, da je treba vzpostaviti politike in mehanizme EU, ki bodo omogočali učinkovito usklajevanje zahtev trajnostnega prehoda z upoštevanjem načina življenja lokalnih skupnosti; poziva EU, naj v svoji zunanji politiki spodbuja in varuje pravice lokalnih skupnosti in domorodnih prebivalcev;

73.poziva EU, naj se odločno zaveže k izvajanju Pariškega sporazuma in okrepi mednarodno sodelovanje na področju podnebja; poudarja, da je treba posledice podnebnih sprememb za mir in varnost obravnavati na najvišji ravni;

74.poziva EU, naj oceni učinkovitost nabora orodij za obravnavanje dezinformacijskih kampanj proti EU, zlasti v državah, ki prejemajo znatno humanitarno in razvojno pomoč EU, ter v državah kandidatkah za članstvo v EU; nujno poziva EU, naj podpre zaupanja vredne medije in informacijske hiše, ki spodbujajo odgovornost oblasti in podpirajo demokratični prehod, ob tem pa opozarjajo, da je treba ohranjati načela pluralizma, preglednosti in neodvisnosti;

75.pozdravlja direktivo, namenjeno zaščiti novinarjev in zagovornikov človekovih pravic pred zlorabami in strateškimi tožbami za onemogočanje udeležbe javnosti; spodbuja zakonodajalce v državah, ki niso članice EU, naj v okviru širših prizadevanj za spodbujanje in zaščito svobode in pluralnosti medijev oblikujejo zakonodajo z enakim ciljem; zahteva, da se pri spremljanju skladnosti mednarodnih sporazumov s strani EU upoštevajo napadi na svobodo medijev ter vztrajno in sistematično spodkopavanje pravice do obveščenosti;

76.poudarja, da se je treba boriti proti dezinformacijam na podlagi spola in spletnemu nadlegovanju, ki sta usmerjena proti ženskam, dejavnim v politiki, novinarstvu in civilni družbi, in katerih namen je utišati drugače misleče, zmanjšati demokratično udeležbo in širiti diskurz, usmerjen proti EU; poudarja, da bi moral instrument vključevati zavezujoče obveznosti, da se preprečijo, ublažijo in odpravijo učinki na človekove pravice, povezani s spolom; poziva k sorazmernim in učinkovitim protiukrepom in izboljšanim orodjem za spremljanje, da se preprečijo in razkrijejo taki pojavi ter da se nanje odzove, hkrati pa se zaščitijo temeljne pravice in svoboda izražanja; poziva k namenskim podpornim in zaščitnim ukrepom, da se zagotovi varnost novinark, aktivistk in žensk v politiki na spletu in zunaj njega;

77.poziva k spodbujanju akademske svobode kot ključen element odprtih in demokratičnih družb;

78.poziva Komisijo in države članice, naj priznajo nadnacionalno represijo kot posebno grožnjo človekovim pravicam, vzpostavijo sisteme za njeno spremljanje, dokumentiranje in obravnavanje, poskrbijo za usposabljanje in vire za organe pregona ter zagotovijo odgovornost storilcev, vključno z uradniki in agenti tretjih držav ter lokalnimi podporniki; poudarja, da bi morali odzivi EU upoštevati te trende pri smernicah o človekovih pravicah in mednarodnem sodelovanju;

79.poziva EU in njene države članice, naj še naprej in bolj podpirajo zagovornike človekovih pravic ter sprejmejo ustrezne regulativne zaščitne ukrepe v EU za boj proti nadnacionalni represiji;

80.opozarja, da je vodilna vloga EU na področju umetne inteligence in kibernetske diplomacije ključna za spodbujanje modelov, ki zagotavljajo visoke standarde na področju človekovih pravic, ter za njeno pomembnost in odpornost; v zvezi s tem poziva EU, naj okrepi svojo kibernetsko diplomacijo in diplomacijo na področju umetne inteligence, naj izvaja akt o digitalnih storitvah Uredba (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o enotnem trgu digitalnih storitev in spremembi Direktive 2000/31/ES (Akt o digitalnih storitvah) (UL L 277, 27.10.2022, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2022/2065/oj). ter poskrbi, da tehnološka podjetja in platforme družbenih medijev spoštujejo obveznosti na področju človekovih pravic, ter naj ukrepa v zvezi s čezmejno represijo, tudi zoper zagovornike človekovih pravic; poziva EU in njene države članice, naj zagotovijo, da bodo akterji, ki omogočajo digitalno nadnacionalno represijo, zlasti v tehnološkem sektorju, odgovarjali za svoja dejanja;

81.ponovno poudarja pomen misij EU za opazovanje volitev za neodvisno in nepristransko oceno volilnih postopkov, ki jih spremljajo, glede na vse večje vmešavanje nekaterih držav v volitve v drugih državah s hibridnimi taktikami, vključno z uporabo umetne inteligence; poziva ESZD in Komisijo, naj analizirata pobude za reševanje izzivov, ki jih prinaša umetna inteligenca v volilnih procesih, in o njih poročata Parlamentu; poziva k zaščiti mednarodnih opazovalcev volitev; poziva k nadaljnjemu ukrepanju po sprejetju in izvajanju priporočil teh misij za opazovanje volitev v tretjih državah ter k njihovi vključitvi kot bistvenega elementa v okvir odnosov med EU in zadevno tretjo državo; poudarja prispevek Parlamenta k tem misijam kot bistveno razsežnost njegovega zunanjega delovanja ter k razvoju in izboljšanju njihove metodologije; ugotavlja, da države vse pogosteje nočejo povabiti EU k opazovanju svojih volitev, in poziva ESZD, naj ukrepa v zvezi s tem; pozdravlja delo Evropske ustanove za demokracijo in ponovno poudarja, da je treba še naprej nadgrajevati njeno delo in vire; poziva k nadaljnji finančni podpori EU za organizacijo volilnih misij;

82.poziva, naj se okrepijo prizadevanja za javno udeležbo manjšin ter poveča zastopanost žensk in mladih v volilnih procesih;

83.obžaluje, da kljub temu, da je krščanstvo še vedno najbolj preganjana vera na svetu, saj je prizadetih več kot 380 milijonov ljudi, evropski koordinator za boj proti kristjanofobiji ne obstaja, koordinator za boj proti islamofobiji pa je bil imenovan;

84.ponovno poudarja, da obsoja vse oblike rasizma in nestrpnosti, antisemitizem, islamofobijo, preganjanje kristjanov, ksenofobijo in diskriminacijo na podlagi rase, etnične pripadnosti, narodnosti, družbenega razreda, invalidnosti, kaste, vere, prepričanja, starosti, spolne usmerjenosti ali spolne identitete; poziva k sprejetju ali okrepitvi mehanizmov za poročanje o diskriminirajočem ravnanju ter k dostopnosti učinkovitih pravnih sredstev, ki bodo odpravila nekaznovanost vseh, ki tako ravnajo;

85.ponovno poziva Svet, naj sprejme ambiciozen mandat EU za sodelovanje v pogajanjih o pravno zavezujočem instrumentu OZN, da bi poskrbeli, da bodo podjetja čim prej prevzela odgovornost za svoje kršitve človekovih pravic; poziva EU, naj poskrbi za uskladitev zakonodaje EU in nacionalne zakonodaje z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic ter poglobi sodelovanje z drugimi regijami in svetovnimi organizacijami;

86.poziva, naj se sistematično izvajajo predhodne in naknadne ocene človekovih pravic ter naj se v sporazume med EU in tretjimi državami vključijo stroge izvršljive klavzule o človekovih pravicah, za katere so opredeljena jasna merila uspešnosti in postopki, ki jih je treba upoštevati v primeru kršitev; poziva Komisijo in ESZD, naj poskrbita za dejavno spremljanje in učinkovito izvrševanje klavzul o človekovih pravicah v obstoječih mednarodnih sporazumih, vključno z začasno ustavitvijo, ter izboljšata komunikacijo s Parlamentom o razmislekih in odločitvah v zvezi z izvrševanjem teh klavzul; ponovno poudarja, da bi se morala EU, kadar partnerske države, vključno s tistimi iz sheme GSP+, vztrajno kršijo klavzule o človekovih pravicah, hitro in odločno odzvati, tudi z začasno prekinitvijo uporabe ustreznih sporazumov, če se druge možnosti izkažejo za neučinkovite;

87.poziva, naj se vzpostavi portal za obravnavo pritožb v okviru trgovinskih in finančnih instrumentov EU, po možnosti s prilagoditvijo enotne vstopne točke Komisije, da bi se omogočilo vlaganje pritožb v zvezi z nespoštovanjem klavzul o človekovih pravicah; poudarja, da bi moral biti ta portal dostopen, državljanom prijazen in pregleden ter odprt za državljane tretjih držav;

88.spodbuja skrbno spremljanje in ocenjevanje zmogljivosti delegacij EU, da se poskrbi za to, da bodo imele določeno kontaktno točko za primere kršitev človekovih pravic, pa tudi zadostna sredstva za učinkovito in pravočasno odzivanje; priporoča tudi, naj se osebje delegacij EU redno usposablja o sedanjih smernicah EU, povezanih s posebnimi vprašanji človekovih pravic; zahteva, naj se veleposlaništva držav članic bolj odločno zavzemajo za zaščito in spodbujanje človekovih pravic v tretjih državah, pri čemer naj aktivno podpirajo vlogo delegacij EU;

89.poudarja, da so mikro-, mala in srednja podjetja v številnih regijah sveta pogosto gonilna sila lokalnega gospodarstva, vse pogosteje pa jih vodijo ženske; poudarja, da mikro-, mala in srednja podjetja predstavljajo 90 % vseh podjetij, od 60 do 70 % delovnih mest in 50 % bruto domačega proizvoda po vsem svetu; poudarja pomen mikro-, malih in srednjih podjetij pri njihovem prispevku k Agendi 2030 in doseganju ciljev trajnostnega razvoja, zlasti tistih o izkoreninjenju revščine in dostojnih delovnih pogojih za vse;

90.ponovno poziva, naj se boj proti korupciji prednostno obravnava, saj je to dejavnik, ki omogoča napade na človekove pravice in demokracijo; poziva Svet, naj končno sprejme režim sankcij za boj proti korupciji, kar je že dolgoletna prednostna naloga Parlamenta;

91.poziva EU, naj okrepi diplomatsko sodelovanje z državami, ki še naprej izvajajo smrtno kazen, ki ni združljiva s pravico do življenja in s prepovedjo mučenja, spodbuja dialog in sodelovanje pri vprašanjih človekovih pravic ter zagotavlja podporo za razvoj pravosodnih reform, ki bi lahko privedle do odprave smrtne kazni;

92.poziva EU, naj posodobi področje uporabe uredbe o preprečevanju mučenja Uredba (EU) 2019/125 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. januarja 2019 o trgovini z določenim blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, mučenje ali drugo kruto, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje (UL L 30, 31.1.2019, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2019/125/oj)., da bo odražala spremembe na področju mednarodnega trga varnostne opreme, spremembe v uporabi in zlorabi opreme za pregon ter nastajajoče izzive, zlasti mučenje in grdo ravnanje zunaj zapora med zatiranjem mirnih protestov; poziva EU, naj spodbuja spoštovanje ženevske konvencije o vojnih ujetnikih;

93.poziva k okrepitvi pobud EU za boj proti trgovini z ljudmi s poudarkom na zgodnjem prepoznavanju, zaščiti žrtev (vključno z otroki) in finančnem razbitju mrež;

94.poudarja, da sta potrebna temeljito izvajanje in celovita revizija smernic EU o zagovornikih človekovih pravic, da bi se lahko izkoristil njihov celotni potencial, in sicer je treba obravnavati vse bolj izpopolnjene načine preganjanja in nadlegovanja zagovornikov človekovih pravic, vključno z digitalnimi grožnjami in nadnacionalno represijo;

95.poziva, naj se razširi uporaba globalnega režima sankcij EU na področju človekovih pravic – zakon Magnickega, da bi kaznovali posameznike, ki preganjajo, ali nadlegujejo zagovornike človekovih pravic, vključno z zagovorniki okoljskih in zemljiških pravic;

96.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebni predstavnici Evropske unije za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, varnostnemu svetu OZN, generalnemu sekretarju OZN, predsednici 80. zasedanja generalne skupščine OZN, predsedniku Sveta OZN za človekove pravice, visokemu komisarju OZN za človekove pravice in vodjem delegacij Evropske unije.