1.ponovno izraža podporo evropskemu zakonu Magnickega kot nepogrešljivemu orodju za okrepitev človekovih pravi v svetu in nabora orodij EU za človekove pravice, zlasti ker lahko prispeva k spremembi vedenja ciljnih oseb in subjektov ter k prizadevanjem, da bi neposredni storilci, spodbujevalci, pobudniki in posredni podporniki hudih kršitev človekovih pravic, pa tudi tisti, katerim neposredno ali posredno koristijo te kršitve, vključno z njihovimi ožjimi družinskimi člani in poslovnimi partnerji, odgovarjali za svoja dejanja; poudarja, da je instrument zasnovan tako, da ne vpliva na uživanje človekovih pravic med prebivalstvom;

2.ponovno potrjuje svojo neomajno predanost boju proti nekaznovanosti za hude kršitve in zlorabe človekovih pravic po vsem svetu z učinkovito uporabo obstoječih instrumentov in orodij EU za sankcije, vključno z evropskim zakonom Magnickega; znova potrjuje, da je neomajno zavezan mednarodnemu pravosodnemu sistemu, ki se spoprijema z izzivi brez primere, vključno z neutemeljenimi sankcijami zoper sodnike in osebje Mednarodnega kazenskega sodišča, od katerih so nekateri državljani EU; spodbuja EU, naj glede tega aktivira svoj akt o blokiranju Uredba (ES) št. 2271/96 z dne 22. novembra 1996 za varstvo pred učinki ekstrateritorialne uporabe zakonodaje, ki jo sprejme tretja država, in ukrepi, ki na njej temeljijo ali iz nje izhajajo (UL L 309, 29.11.1996, str. 1 ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/1996/2271/oj)., da bi omejili vpliv teh sankcij;

3.poziva k celoviti oceni učinka evropskega zakona Magnickega ter njegovega medsebojnega vplivanja s sankcijami EU za posamezne države in drugimi horizontalnimi omejevalnimi ukrepi EU, da bi ocenili njegovo skladnost, sorazmernost in učinkovitost, tudi pri spreminjanju vedenja tistih, ki so uvrščeni na seznam, opredelili operativne vrzeli ter zagotovili dosledno in strateško uporabo po vsem svetu, ter poziva, naj se evropski zakon Magnickega pregleda v skladu z ugotovitvami te ocene učinka;

4.poziva, naj se stalno in sistematično pregledujejo uvrstitve na seznam na podlagi evropskega zakona Magnickega, in sicer vsaj vsakih 12 mesecev, da bi zagotovili njihovo doslednost, sorazmernost in skladnost z najnovejšimi informacijami in sodnimi odločbami;

5.meni, da bi bilo treba dati na voljo več informacij o merilih za črtanje s seznama, da bi podprli pravno jasnost, dolžno postopanje, preglednost in odgovornost;

6.ponovno poudarja, da je pomembno, da je evropski zakon Magnickega skladen s horizontalnimi omejevalnimi ukrepi EU za posamezne države, sektorskimi ukrepi in embargom na orožje ter obstoječimi mednarodnimi okviri sankcij in da jih dopolnjuje;

7.spodbuja Svet, naj se zavzema, da bi uvrstitve na seznam iz zakona Magnickega uskladili s seznami sankcij podobno mislečih partnerjev, zlasti tistih iz skupine G7, in varnostnega sveta OZN, kadar je to politično in pravno izvedljivo, da bi okrepili splošno legitimnost in učinkovitost;

8.poziva Komisijo in države članice, naj povečajo sinergijo med zakonom Magnickega in mednarodnimi mehanizmi odgovornosti, kot so OZN, Mednarodno kazensko sodišče in regionalna sodišča za človekove pravice, da bi povečali učinkovitost ukrepov EU za boj proti hudim kršitvam človekovih pravic;

9.poudarja, da je pomembno, da se države kandidatke za članstvo v EU in potencialne države kandidatke v okviru svojega širšega usklajevanja s skupno zunanjo in varnostno politiko EU uskladijo z evropskim zakonom Magnickega;

10.v celoti podpira uvedbo ciljno usmerjenih protikorupcijskih sankcij v okviru EU, kar je že dolgo prednostna naloga Parlamenta, in sicer z njihovo vključitvijo v evropski zakon Magnickega ali v drugi obliki; priporoča, naj se področje uporabe režima sankcij razširi na obsežne primere korupcije in zlorabo državnih pogodb o javnih naročilih, ki neposredno podpirajo avtoritarne sisteme, s čimer bi se kršitve človekovih pravic povezale s kleptokratskimi praksami; poudarja tudi, da bi bilo treba pri protikorupcijskih sankcijah upoštevati širši sistemski okvir in jih tesno povezati s celovitimi strategijami proti zadevnim akterjem; pozdravlja dejstvo, da je Komisija predstavila predlog režima sankcij za boj proti korupciji; obžaluje, da so določene države članice blokirale postopek v Svetu;

11.poudarja, da bi moral evropski zakon Magnickega obravnavati tudi kršitve človekovih pravic, ki jih omogočajo digitalni nadzor, izvoz vohunske programske opreme in druga tehnologija, ki se uporablja za represijo, ter namerna dejanja uničevanja okolja, katerih namen je očitno škoditi civilnemu prebivalstvu; poziva, naj se na seznam izrecno uvrstijo posamezniki, vpleteni v take zlorabe;

12.pozdravlja nedavno uporabo evropskega zakona Magnickega proti akterjem, ki so bili odgovorni za nadnacionalno represijo nad oporečniki in zagovorniki človekovih pravic, ter poziva, naj uvrščanje na seznam še bolj odraža ta naraščajoči svetovni trend, obenem pa naj se sistematično ocenjujejo dejanja nadnacionalne represije, vključno z digitalnim nadzorom, nadlegovanjem izgnancev ter čezmejnim ustrahovanjem, dezinformacijami in zakonitimi zlorabami; poziva Svet, naj sprejme delovno opredelitev nadnacionalne represije, da bi zagotovili dosledno sankcioniranje, tudi nedržavnih posrednikov, kot so zasebna varnostna podjetja in organizacije diaspore; poziva EU, naj okrepi uporabo sankcij proti posameznikom in subjektom, za katere je bilo verodostojno dokazano, da so odgovorni za dejanja nadnacionalne represije nad zagovorniki človekovih pravic, vključno z nadlegovanjem sorodnikov, digitalnimi napadi in ustrahovanjem v tujini;

13.poziva države članice, naj se vzdržijo dvostranskih političnih ali diplomatskih ukrepov, ki slabijo njihovo zavezanost mednarodnim kazenskopravnim mehanizmom, vključno z Rimskim statutom, ter varstvu človekovih pravic, ali nasprotujejo enotnemu stališču EU o sankcijah; naroči podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj v primeru neupoštevanja tega priporočila pozove zadevne države članice, da uskladijo svoje ukrepe in ohranijo enotnost EU; poziva države članice, naj okrepijo usklajevanje in uporabijo lastne instrumente, kot so splošna pristojnost in nacionalne sankcije, v kolikor se te uporabijo usklajeno in v podporo skupnim ciljem EU, da bi dosegli pomembne spremembe in pripomogli k doseganju ciljev sankcij EU;

14.obsoja, da nekatere države članice EU niso spoštovale sankcij EU, saj so sankcioniranim posameznikom dovolile vstop na ozemlje EU, kar je škodilo verodostojnosti in učinkovitosti sankcij; poziva vse države članice EU, naj v celoti in brezpogojno spoštujejo sankcije EU; poziva Komisijo kot varuhinjo Pogodb, naj poskrbi, da bodo države članice EU spoštovale sankcije, ter naj dosledno in brez diskriminacije obravnava vse primere neizpolnjevanja s strani držav članic;

15.poudarja, da so lahko omejevalni ukrepi EU v celoti učinkoviti le, če se razlagajo, izvršujejo in izvajajo dosledno, hitro in enotno v vseh državah članicah; se zaveda razlik med državami članicami na področju pravnih okvirov, upravnih struktur in operativnih virov za izvajanje sankcij; zato poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe, da bi omogočile bolj harmonizirano in usklajeno izvajanje, tudi s povečanjem zmogljivosti za zamrznitev premoženja, izboljšanjem izmenjave informacij ter razvojem skupnih mehanizmov spremljanja in izvrševanja na ravni EU;

16.poziva ESZD, naj opredeli, kako se lahko obresti, ustvarjene z zamrznjenimi sredstvi posameznikov, zoper katere so bile uvedene sankcije na podlagi evropskega zakona Magnickega, zakonito uporabijo v korist žrtev hudih kršitev človekovih pravic, za katere so odgovorni sankcionirani posamezniki; poleg tega spodbuja EU, naj preuči možnost za vzpostavitev posebnega postopka v zvezi z nezakonito pridobljenimi koristmi;

17.zelo pozdravlja, da je Svet sprejel tematske svežnje sankcij v okviru evropskega zakona Magnickega; poziva Svet, naj sistematično in proaktivno sprejme podobne ciljne ukrepe za obravnavanje drugih specifičnih in hudih kršitev človekovih pravic, vključno z mučenjem, prisilnimi izginotji, samovoljnimi pridržanji ter zatiranjem civilne družbe in zagovornikov človekovih pravic;

18.ponovno poziva Svet, naj za odločitve na področjih skupne zunanje in varnostne politike, ki niso vojaškega ali obrambnega pomena, kot so na primer sankcije, postopoma preide na glasovanje s kvalificirano večino;

19.poziva, naj bo režim sankcij EU skladen z mednarodnim kazenskim pravom, mednarodnim humanitarnim pravom in politikami EU, povezanimi s pravno državo in temeljnimi svoboščinami, ter naj jih dopolnjuje, da bi okrepili boj proti nekaznovanju po vsem svetu;

20.poziva EU, naj strateško uskladi uvrstitve na seznam na podlagi evropskega zakona Magnickega z nacionalnimi in mednarodnimi kazenskopravnimi prizadevanji, tudi tako, da nanj uvrstitvi posameznike, ki so jih obtožila mednarodna sodišča, kot je Mednarodno kazensko sodišče, in storilce najhujših mednarodnih kaznivih dejanj ter druge akterje, ki ovirajo te postopke odgovornosti;

21.poudarja, da bi morale biti sankcije namenjene tudi zagotavljanju, da storilci hudih kršitev človekovih pravic in korupcije ne ostanejo anonimni, in javnem izpostavljanju odgovornih;

22.poziva Svet, naj zagotovi, da bodo vse svetovne regije deležne enakega nadzora in zavezanosti, ter naj uvrstitve na seznam razširi tako, da bodo presegale sedanjo geografsko koncentracijo in zajele vse osebe in subjekte, ki so odgovorni za hude kršitve človekovih pravic, ne glede na njihovo državo izvora, ter tako odpravi geografsko in tematsko neravnovesje pri uvrščanju na seznam na podlagi evropskega zakona Magnickega;

23.spodbuja Svet, naj posebno pozornost nameni kršitvam, kot so spolno nasilje in nasilje na podlagi spola, diskriminatorne politike ter preganjanje voditeljic, novinark in aktivistk, da bodo te kategorije ustrezno zastopane na prihodnjih seznamih;

24.ugotavlja, da je bil velik delež posameznikov, ki so bili sankcionirani na podlagi evropskega zakona Magnickega, del državnega represivnega aparata, vendar niso sprejemali odločitev, medtem ko le manjši del oseb, uvrščenih na seznam, zaseda politične in vojaške vodilne položaje; poziva Svet, naj razširi uvrstitve na seznam, tako da ne bodo zajemale le oseb na nižjih ravneh, temveč tudi politične in vojaške voditelje, ter naj kaznuje tiste, ki so odgovorni za sprejemanje odločitev, ki so privedle do hudih kršitev človekovih pravic;

25.poziva k obširnejšemu in učinkovitejšemu obveščanju o naloženih sankcijah, da se poudari globalno stališče EU o človekovih pravicah in boju proti nekaznovanosti, saj nekateri represivni režimi sankcionirane posameznike v nacionalnih propagandah prikazujejo kot heroje in jih celo nagradijo; ugotavlja, da odvračilni element evropskega zakona Magnickega najučinkoviteje deluje proti posameznikom in subjektom, ki imajo lastnino v EU ali sredstva za potovanje v EU;

26.obsoja vse povračilne ukrepe, uvedene proti EU, njenim institucijam, državam članicam, organom ali državljanom, ker na podlagi evropskega zakona Magnickega spodbujajo in spoštujejo človekove pravice, demokracijo in pravno državo;

27.priporoča večjo preglednost in jasne smernice v postopku sankcij, pri čemer pa naj se ohrani spoštovanje pravic posameznikov, uvrščenih na seznam, do učinkovite sodne presoje;

28.priporoča, naj se kontinuirane, očitne, resnične in trajne spremembe vedenja posameznikov in subjektov, uvrščenih na seznam, kot je stalno sodelovanje z mednarodnimi pravosodnimi mehanizmi, uradno priznajo kot merilo za črtanje s seznama, da bi spodbudili odgovornost in spoštovanje predpisov;

29.predlaga vzpostavitev strukturiranega in preglednega posvetovalnega mehanizma za poročanje in sodelovanje civilne družbe v postopku sankcij, vključno z vzpostavitvijo posebne kontaktne točke ESZD in zaščitnimi ukrepi za žvižgače; priporoča uvedbo proračunskega okna za krepitev zmogljivosti ESZD za sistematično ocenjevanje, preiskovanje in obdelavo informacij in predlogov civilne družbe ter odzivanje nanje;

30.poziva Svet in podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj predvidita dopolnilno vlogo Parlamenta, da zbira in predlaga, katere primere hudih kršitev človekovih pravic je treba obravnavati v okviru režima sankcij, in mu posredujeta letna poročila o sklepih glede sankcij po evropskem zakonu Magnickega ter tudi o izogibanju sankcijam; poziva, naj Svet temeljito preuči priporočila za uvrstitev na seznam iz resolucij Parlamenta;

31.poziva k reviziji evropskega zakona Magnickega, da bi preprečili izogibanje sankcijam, in sicer z izdajo izrecnih in posodobljenih smernic o prepovedi zagotavljanja gospodarskih virov ter tehnične in materialne podpore posameznikom in subjektom s seznama, v katerih bi bilo pojasnjeno, da prepoved zagotavljanja tehnične in materialne podpore vključuje tudi nefinančno pomoč, kot so infrastruktura IKT, programska oprema, pravna pomoč in kibernetska orodja, ki se uporabljajo za zatiranje; poudarja, da je treba okrepiti režim sankcij EU z razširitvijo in diverzifikacijo uporabe sekundarnih sankcij, da bi bile usmerjene proti vladnim uradnikom, subjektom, podjetjem in posameznikom, ki sodelujejo pri omogočanju kršitev sankcij in njihovega izogibanja, s čimer avtoritarnim režimom omogočajo, da nadaljujejo s hudimi kršitvami človekovih pravic;

32.poziva Komisijo, naj okrepi sodelovanje z Evropskim bančnim organom, Evropskim organom za vrednostne papirje in trge, organom za preprečevanje pranja denarja in nacionalnimi finančnoobveščevalnimi enotami, da bi sistematično ugotavljali, ali se nepregledni finančni produkti, kriptosredstva in strukture offshore uporabljajo za izogibanje sankcijam;

33.spodbuja uvrstitev subjektov na seznam tako na podlagi evropskega zakona Magnickega kot tudi režimov geografskih sankcij, kjer je to ustrezno;

34.poziva Svet, naj pregleda določbe o odstopanju, da družinski člani ali partnerji ali subjekti pod nadzorom osebe, za katero veljajo sankcije, ne bodo imele koristi od pogodb, sklenjenih pred uvrstitvijo te osebe na seznam;

35.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko.