A.ker je nemško zvezno ministrstvo za pravosodje posredovalo zahtevo generalnega državnega tožilca v Münchnu za odvzem imunitete poslancu Evropskega parlamenta Petru Bystronu, ki je bil izvoljen v Nemčiji, v zvezi z očitanimi dejanji, ki bi lahko pomenila goljufijo v skladu s členom 263(1) nemškega kazenskega zakonika, in sicer zaradi domnevne lažne izjave v zvezi z izplačilom pavšalnega nadomestila;

B.ker je bil po navedbah iz zahteve Petr Bystron od leta 2017 do julija 2024 poslanec nemškega zveznega parlamenta; ker je bil kot poslanec nemškega zveznega parlamenta v skladu s členom 12(3) zakona o poslancih zveznega parlamenta (AbgG) upravičen do pavšalnega nadomestila, ki med drugim krije zaposlitev osebja; ker je Petr Bystron 10. novembra 2021podpisal pogodbo o zaposlitvi uslužbenca, ki naj bi bil v pisarni v njegovi volilni enoti v Münchnu zaposlen kot referent/strojepisec; ker je v zahtevi navedeno, da je Petr Bystron s tem, ko je pogodbo o zaposlitvi predložil upravi zveznega parlamenta, izrecno izjavil, da bo omenjeni uslužbenec delal kot referent/strojepisec v pisarni v njegovi volilni enoti; ker je v zahtevi še navedeno, da ta uslužbenec dejansko ni delal kot referent/strojepisec; ker naj bi uprava zveznega parlamenta zaradi nepravilnih informacij v pogodbi o zaposlitvi napačno domnevala, da so izpolnjeni pogoji iz člena 12(3) zakona o poslancih zveznega parlamenta za izplačilo pavšalnega nadomestila, in je zato naročila, naj se uslužbencu izplačajo plače (skupaj približno 14 850 EUR); ker je v zahtevi navedeno tudi, da je bil Petr Bystron seznanjen s temi okoliščinami in je zato osumljen, da je namerno podal lažno izjavo;

C.ker je bil Petr Bystron na evropskih volitvah junija 2024 izvoljen v Evropski parlament in v času očitanega kaznivega dejanja ni bil poslanec Evropskega parlamenta;

D.ker očitano kaznivo dejanje in posledična zahteva za odvzem imunitete nista povezana z mnenjem ali glasom, ki bi ga Petr Bystron izrazil pri opravljanju svojih dolžnosti v smislu člena 8 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije;

E.ker v skladu s členom 9, prvi odstavek, točka (a), Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije med zasedanjem Evropskega parlamenta njegovi poslanci na ozemlju svoje države uživajo imunitete, priznane poslancem parlamenta njihove države članice;

F.ker člen 46(2), (3) in (4) ustave Zvezne republike Nemčije določa:

„(2) Za kaznivo dejanje je poslanca dovoljeno klicati na odgovornost ali prijeti le z dovoljenjem nemškega zveznega parlamenta, razen če je bil prijet med storitvijo kaznivega dejanja ali v teku naslednjega dne.(3)Dovoljenje nemškega zveznega parlamenta je potrebno tudi ob vsaki drugačni omejitvi osebne svobode poslanca ali ob uvedbi postopka zoper poslanca po členu 18.(4)Vsak kazenski postopek in vsak postopek po členu 18 zoper poslanca, vsak odvzem prostosti ali drugačna omejitev njegove osebne svobode se na zahtevo nemškega zveznega parlamenta odložijo.“;

G.ker je namen poslanske imunitete iz Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije zaščititi Parlament in njegove poslance pred sodnimi postopki v zvezi z dejavnostmi, ki se izvajajo pri opravljanju parlamentarnih dolžnosti in jih ni mogoče ločiti od teh dolžnosti;

H.ker v skladu s členom 5(2) Poslovnika parlamentarna imuniteta ni osebni privilegij poslanca, temveč je jamstvo neodvisnosti Parlamenta kot celote in njegovih poslancev;

I.ker Parlament v tem primeru ni našel dokaza, da gre za fumus persecutionis, tj. dejstev, ki kažejo na to, da bi lahko bil namen sodnega postopka škodovati politični dejavnosti poslanca pri opravljanju funkcije poslanca Evropskega parlamenta;

J.ker Parlamenta ni mogoče enačiti s sodiščem in ker poslanec v zvezi s postopkom za odvzem imunitete ne sme biti obravnavan kot „obtoženec“ Sodba Splošnega sodišča z dne 30. aprila 2019 Briois/Parlament, T-214/18, ECLI:EU:T:2019:266.;