–ob upoštevanju členov 16 in 31 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,
–ob upoštevanju evropskega stebra socialnih pravic,
–ob upoštevanju Direktive 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev UL L 18, 21.1.1997, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/1996/71/oj., kot je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2018/957,
–ob upoštevanju Direktive 2014/67/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o izvrševanju Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev in spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (uredba IMI) UL L 159, 28.5.2014, str. 11, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2014/67/oj.,
–ob upoštevanju Direktive 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev in o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/629/PNZ, kot je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2024/1712 UL L 101, 15.4.2011, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2011/36/oj.,
–ob upoštevanju Direktive 2009/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o minimalnih standardih glede sankcij in ukrepov zoper delodajalce nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav UL L 168, 30.6.2009, str. 24, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2009/52/oj. (direktiva o sankcijah zoper delodajalce),
–ob upoštevanju Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES UL L 94, 28.3.2014, str. 65, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2014/24/oj.,
–ob upoštevanju Direktive (EU) 2024/1760 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti in spremembi Direktive (EU) 2019/1937 in Uredbe (EU) 2023/2859 UL L, 2024/1760, 5.7.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2024/1760/oj.,
–ob upoštevanju poročila Komisije z dne 30. aprila 2024 o uporabi in izvajanju Direktive (EU) 2018/957 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. junija 2018 o spremembi Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (COM(2024)0320),
–ob upoštevanju poročila Komisije z dne 26. maja 2025 z naslovom Ocena Evropskega organa za delo (ELA) (COM(2025)0256),
–ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. decembra 2020 z naslovom Strateški okvir EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2021–2027: Varnost in zdravje pri delu v spreminjajočem se svetu dela (COM(2021)0323), vključno s pristopom “vizija nič” k smrtnim primerom, povezanim z delom, v EU,
–ob upoštevanju publikacije Komisije iz maja 2020 z naslovom „Making Socially Responsible Public Procurement Work – 71 Good Practice Cases“ (Učinkovito družbeno odgovorno javno naročanje – 71 primerov dobre prakse) https://data.europa.eu/doi/10.2826/844552.,
–ob upoštevanju poročila Evropskega organa za delo (ELA) iz leta 2025 z naslovom „Posting of third‑country nationals: Contracting chains, recruitment patterns, and enforcement issues“ (Napotitev državljanov tretjih držav: pogodbene verige, vzorci zaposlovanja in težave pri izvrševanju predpisov) https://www.ela.europa.eu/sites/default/files/2025-03/ELA-posting-third-country-nationals-report.pdf.,
–ob upoštevanju poročila ELA iz februarja 2023 z naslovom „Cooperation practices, possibilities and challenges between Member States – specifically in relation to the posting of third‐country nationals“ (Prakse, možnosti in izzivi pri sodelovanju med državami članicami – zlasti v zvezi z napotitvijo državljanov tretjih držav) https://www.ela.europa.eu/sites/default/files/2023-04/ela-report-posting-third-country-nationals.pdf.,
–ob upoštevanju poročila ELA z 20. septembra 2023 z naslovom „Construction sector: Issues in information provision, enforcement of labour mobility law, social security coordination regulations, and cooperation between Member States“ (Gradbeni sektor: težave pri zagotavljanju informacij, izvrševanju zakonodaje o mobilnosti delavcev, predpisih o koordinaciji sistemov socialne varnosti in sodelovanju med državami članicami) https://www.ela.europa.eu/en/publications/construction-sector-issues-information-provision-enforcement-labour-mobility-law.,
–ob upoštevanju poročila Europola iz decembra 2024 z naslovom „Leveraging legitimacy: How the EU’s most threatening criminal networks abuse legal business structures“ (Izkoriščanje legitimnosti: kako najnevarnejše kriminalne mreže EU zlorabljajo zakonite poslovne strukture),
–ob upoštevanju člena 10 smernic Mednarodne organizacije dela (MOD) o splošnih načelih inšpekcije dela,
–ob upoštevanju konvencije Mednarodne organizacije dela o zasebnih agencijah za zaposlovanje (Konvencija št. 181 iz leta 1997),
–ob upoštevanju konvencije Mednarodne organizacije dela o varnosti in zdravju v gradbeništvu (Konvencija št. 167 iz leta 1988),
–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2021 o uvedbi evropske kartice socialnega zavarovanja za izboljšanje digitalnega uveljavljanja pravic socialne varnosti in pravično mobilnost UL C 224, 8.6.2022, str. 81.,
–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2025 o socialnih vidikih in vidikih zaposlovanja v procesih prestrukturiranja: nujna zaščita delovnih mest in pravic delavcev UL C, C/2025/3156, 20.6.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2025/3156/oj.,
–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. januarja 2024 o reviziji pooblastil Evropskega organa za delo UL C, C/2024/5741, 17.10.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/5741/oj.,
–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. septembra 2025 o javnih naročilih Sprejeta besedila, P10_TA(2025)0174.,
–ob upoštevanju izjave iz La Hulpa z dne 16. aprila 2024 o prihodnosti evropskega stebra socialnih pravic,
–ob upoštevanju tristranske deklaracije za dinamičen evropski socialni dialog z vrha socialnih partnerjev v Val Duchesse z dne 31. januarja 2024,
–ob upoštevanju zelene knjige Komisije z dne 31. januarja 2013 o nepoštenih trgovinskih praksah v oskrbni verigi z živili in neživili med podjetji v Evropi (COM(2013)0037),
–ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. januarja 2025 z naslovom Kompas za konkurenčnost za EU (COM(2025)0030),
–ob upoštevanju šeste evropske raziskave Eurofounda o delovnih pogojih,
–ob upoštevanju poročila Maria Draghija z dne 9. septembra 2024 z naslovom The future of European competitiveness (Prihodnost evropske konkurenčnosti) (v nadaljnjem besedilu: Draghijevo poročilo),
–ob upoštevanju neodvisnega poročila na visoki ravni z dne 17. aprila 2024, ki ga je pripravil Enrico Letta, z naslovom „Much more than a market – Speed, security, solidarity: empowering the Single Market to deliver a sustainable future and prosperity for all EU Citizens“ (Veliko več kot trg – hitrost, varnost, solidarnost: krepitev enotnega trga za trajnostno prihodnost in blaginjo vseh državljanov EU) (v nadaljnjem besedilu: poročilo Lette),
–ob upoštevanju dokumenta z dne 14. februarja 2025 o stališču Nizozemske, Belgije, Danske, Nemčije, Italije, Latvije in Luksemburga o prednostnih političnih nalogah EU za Komisijo za obdobje 2024–2029 in pravični napotitvi državljanov tretjih držav,
–ob upoštevanju sodbe Sodišča z dne 5. aprila 2017 v zadevi C-298/15, ‘Borta’ UAB/Klaipėdos valstybinio jūrų uosto direkcija VĮ Sodba Sodišča z dne 5. aprila 2017, ‘Borta’ UAB/Klaipėdos valstybinio jūrų uosto direkcija VĮ, C-298/15, ECLI:EU:C:2017:266., v zvezi z javnim naročanjem,
–ob upoštevanju nacionalnih strategij za boj proti izkoriščanju delovne sile, prisilnemu delu in neprijavljenemu delu Glej na primer Nationaler Aktionsplan gegen Arbeitsausbeutung und Zwangsarbeit (Nacionalni akcijski načrt proti izkoriščanju delavcev in prisilnemu delu) (2025) nemškega zveznega ministrstva za delo in socialne zadeve, Piano nazionale per la lotta al lavoro sommerso (Nacionalni načrt za boj proti delu na črno) (2022) italijanskega ministrstva za delo in socialno politiko, Plan de Acción contra el Trabajo Forzoso (Akcijski načrt proti prisilnemu delu) (2021) španskega ministrstva za vključenost, socialno varnost in migracije, Nationell strategi mot arbetslivskriminalitet (Nacionalna strategija proti kriminaliteti na delovnem mestu) (2022) švedske vlade in Strategi mot arbeidslivskriminalitet (Strategija proti kriminaliteti na delovnem mestu) (2021).,
–ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,
–ob upoštevanju mnenja Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov,
–ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A10-0256/2025),
A.ker imajo v skladu z načelom 5 evropskega stebra socialnih pravic delavci ne glede na vrsto ali trajanje delovnega razmerja pravico do poštenega in enakega obravnavanja v zvezi z delovnimi pogoji, dostopom do socialne zaščite in usposabljanjem; ker je v tem načelu hkrati poudarjeno, da je treba preprečiti delovna razmerja, ki vodijo v prekarne delovne pogoje;
B.ker je svoboda opravljanja čezmejnih storitev eno od štirih temeljnih načel enotnega trga in ker je oddaja naročil podizvajalcem del svobode opravljanja storitev in svobode ustanavljanja; ker mora EU ohraniti in okrepiti svojo konkurenčnost, da bi podjetja lahko uspevala, pri čemer bi se bilo treba osredotočiti zlasti na mala in srednja podjetja; ker mora obenem ustvariti jasna in sorazmerna pravila, ki ne bodo povzročila nepotrebnih bremen, in okrepiti izvrševanje;
C.ker izkoriščanje delavcev in zlorabe na trgu dela v EU pomenijo resno težavo v sektorjih z visokim tveganjem ter se kažejo v različnih oblikah, med drugim kot kazniva dejanja, povezana z delom, neprijavljeno delo, nezakonito delo, siva ekonomija, socialni damping, izkoriščanje delovne sile in sodobno suženjstvo;
D.ker je v nekaterih sektorjih tveganje za izkoriščanje delovne sile in zlorabe večje, na primer v gradbeništvu, kmetijstvu, gostinstvu, domačem delu, prometu in logistiki, predelavi mesa in hrane, storitvah čiščenja ter oskrbi Evropska komisija, četrto poročilo o napredku v boju proti trgovini z ljudmi (COM(2022)0736); Evropska komisija, peto poročilo o napredku v boju proti trgovini z ljudmi (COM(2025)0008).; ker so ženske v podizvajalskem in posredniškem delu v sektorjih oskrbe, čiščenja ter gostinstva zastopane nesorazmerno;
E.ker posledice izkoriščanja in zlorab delovne sile ne zajemajo le delavcev, ki so izpostavljeni nepravičnim in nevarnim delovnim pogojem, neustreznim plačam, nevzdržnim nastanitvam in prekarnim zaposlitvam, temveč vplivajo tudi na podjetja, zlasti mala in srednja, ki so izpostavljena nepošteni konkurenci in izkrivljanju enotnega trga;
F.ker Europol poudarja, da 86 % najškodljivejših kriminalnih mrež kot del svoje kriminalne dejavnosti uporablja zakonite poslovne strukture, kar je resna grožnja pošteni konkurenci na enotnem trgu; ker analiza Komisije in operativni vpogledi ELA kažejo na povečana tveganja izkoriščanja in zlorab delovne sile, povezana z dolgimi in zapletenimi podizvajalskimi verigami ter nepoštenim posredovanjem delovne sile ELA, Posting of third-country nationals: Contracting chains, recruitment patterns, and enforcement issues (Napotitev državljanov tretjih držav: pogodbene verige, vzorci zaposlovanja in težave pri izvrševanju predpisov) (2025); ELA, Counteracting undeclared work and labour exploitation of third-country national workers (Preprečevanje neprijavljenega dela in izkoriščanja delovne sile pri delavcih, ki so državljani tretjih držav) (2021); ELA, Tackling undeclared work in supply chains – Learning Resource Paper (Boj proti neprijavljenemu delu v dobavnih verigah – Učni vir) (2022); Poročilo Komisije o uporabi in izvajanju Direktive (EU) 2018/957 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. junija 2018 o spremembi Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (COM(2024)0320).;
G.ker je skupna spremenljivka v večini sektorjev z visokim tveganjem izkoriščanja delovne sile visoka intenzivnost dela skupaj z dolgimi in zapletenimi verigami podizvajalcev, in sicer tako vertikalno kot horizontalno Sporočilo Komisije z naslovom Smernice o uporabi člena 101 Pogodbe o delovanju Evropske unije za sporazume o horizontalnem sodelovanju (UL C 259, 21.7.2023, str. 1)., kar spodkopava preglednost, vlogo socialnih partnerjev, veljavne kolektivne pogodbe in demokracijo na delovnem mestu; ker so sektorji z visokim tveganjem pogosto povezani tudi z močno odvisnostjo od posrednikov na trgu dela, napotenih delavcev, mobilnih delavcev EU in državljanov tretjih držav; ker se lahko pri nekaterih nestandardnih oblikah zaposlitve in zapletenih čezmejnih ureditvah zabrišejo odgovornosti, ovira ozaveščanje ter zaplete izvrševanje veljavne delovne zakonodaje in kolektivnih pogodb, kot tudi nadzor nad delovnimi dovoljenji, prispevki za socialno varnost, plačevanjem davkov in identiteto delavcev;
H.ker je eden od sestavnih delov izkoriščanja delovne sile nespoštovanje zakonodaje o zdravju in varnosti pri delu, kar spodkopava pristop „vizija nič“ k smrtnim primerom, povezanim z delom, kot ga je Komisija določila v strateškem okviru EU za zdravje in varnost pri delu za obdobje 2021–2027; ker imajo v skladu s Konvencijo Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 167 glavni izvajalci dolžnost, da usklajujejo ukrepe za varnost in zdravje pri delu;
I.ker prisotnost nepoštenih in kriminalnih akterjev na evropskih delovnih mestih pomeni tudi varnostna tveganja, zlasti kadar vpliva na ključne sektorje, kot so promet in logistika, gradbeništvo, energetika in zdravstvena oskrba, ali dejavnosti z dostopom do varnostno občutljivih delovišč, zlasti čiščenje in vzdrževanje;
J.ker po podatkih Komisije Evropska komisija: Generalni direktorat za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje, EFTHEIA, HIVA-KU Leuven, IRIS, Milieu in WIIW, Posting of workers – Collection of data from the prior declaration tools – Reference year 2022 (Napotitev delavcev – Zbiranje podatkov iz prejšnjih orodij za predhodno izjavo – Referenčno leto 2022), Urad za publikacije Evropske unije, 2024. in ugotovitvah iz poročila študije primera ELA Poročilo ELA o pogodbenih verigah in vzorcih zaposlovanja napotenih državljanov tretjih držav, marec 2025, ter poročilo ELA o praksah sodelovanja, možnostih in izzivih med državami članicami – zlasti v zvezi z napotitvijo državljanov tretjih držav, februar 2023. število napotenih delavcev iz tretjih držav narašča, pri čemer je vsak četrti napoten delavec državljan tretje države; ker so mobilni delavci in delavci migranti, vključno z delavci iz tretjih držav, posebno ranljivi za izkoriščanje in kazniva dejanja, povezana z delom, ter se pogosto znajdejo v spirali odvisnosti, povezani z vizami, prekomernimi pristojbinami za zaposlovanje, potovalnimi ureditvami in nastanitvijo; ker je za državljane tretjih držav navadno manj verjetno, da se bodo organizirali in pridružili sindikatu, obenem pa imajo več težav pri dostopu do pravosodnega sistema in uveljavljanju svojih pravic;
K.ker nepoštena praksa „zaposlovanja za napotitev“, pri kateri se državljani tretjih držav ne zaposlijo za delo v državi članici zaposlitve, temveč izključno z namenom, da se napotijo v drugo državo članico, postaja vse pogostejša; ker je ELA to opredelil kot vse večji izziv pri izvrševanju zakonodaje Poročilo ELA z naslovom Posting of third‑country nationals: contracting chains, recruitment patterns, and enforcement issues (Napotitev državljanov tretjih držav: pogodbene verige, vzorci zaposlovanja in težave pri izvrševanju predpisov), 2025.;
L.ker je horizontalna in vertikalna oddaja naročil podizvajalcem ključna praksa v številnih sektorjih, zlasti pri obsežnih projektih, saj omogoča prožen dostop do specializiranega znanja in stroškovno učinkovito zadovoljevanje specifičnih potreb; ker je sklepanje pogodb s podizvajalci pomemben element na področju zaposlovanja, zlasti za mala in srednja podjetja ter mikropodjetja; ker lahko oddaja naročil podizvajalcem ustvarja dodano vrednost za naročnike ter povečuje učinkovitost in spodbujа inovacije, zlasti v sektorjih, izpostavljenih globalni konkurenci; ker sama oddaja naročil podizvajalcem ni problematična, zlasti kadar so potrebne specifične kompetence; ker je dobro delujoče oddajanje naročil podizvajalcem pomembno za pošteno konkurenco v EU, pri čemer še zlasti koristi malim in srednjim podjetjem; ker se obseg oddaje naročil podizvajalcem med sektorji in podjetji znatno razlikuje;
M.ker lahko dolge in zapletene podizvajalske verige izkrivijo pošteno konkurenco, zabrišejo odgovornost, spodkopavajo pravice delavcev ter povečajo tveganja, povezana z goljufijami, izkoriščanjem delavcev, infiltracijo kriminala ter varnostjo in zdravjem pri delu, zlasti v sektorjih z visokim tveganjem in čezmejnih okoliščinah; ker lahko v nekaterih primerih pomanjkanje preglednosti in nadzora v razširjenih podizvajalskih ureditvah javnim naročnikom oteži zagotavljanje skladnosti z veljavno zakonodajo EU in nacionalno zakonodajo;
N.ker bi pravila, ki omejujejo oddajo naročil podizvajalcem, lahko vplivala na vrednostne verige podjetij, zlasti v sektorjih, izpostavljenih svetovni konkurenci; ker je take ukrepe treba uravnotežiti s potrebo po zaščiti malih in srednjih podjetij, ki delujejo v sektorjih z nizkim tveganjem za zlorabo pri oddaji naročil podizvajalcem, kjer za razliko od sektorjev z visokim tveganjem ni potrebe po omejevanju podizvajalskih verig; ker solidarna odgovornost v podizvajalskih verigah izpolnjuje dvojni cilj, da se izkoriščanim delavcem omogoči pravno sredstvo in da se izvajalce po celotni verigi spodbudi, naj prostovoljno omejijo dolžino in zapletenost oddaje naročil podizvajalcem;
O.ker so nekatere države članice sprejele zakonodajo, ki omejuje dolžino podizvajalskih verig ali v določenih sektorjih popolnoma prepoveduje oddajo naročil podizvajalcem Evropska komisija: Generalni direktorat za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje, ECORYS, HIVA-KU Leuven, Spark Legal and Policy Consulting in wmp consult, Study supporting the Monitoring of the Posting of Workers Directive 2018/957/EU and of the Enforcement Directive 2014/67/EU – The situation of temporary cross-border mobile workers and workers in subcontracting chains (Podporna študija spremljanju Direktive (EU) 2018/957 o napotitvi delavcev na delo in Direktive 2014/67/EU o izvrševanju – Položaj začasnih čezmejnih mobilnih delavcev in delavcev v podizvajalskih verigah), Urad za publikacije Evropske unije, 2024., s čimer se je povečalo število neposredno zaposlenih delavcev; ker Komisija ocenjuje, da bi omejitev števila ravni v podizvajalskih verigah in/ali razširitev odgovornosti podizvajalcev na celotno verigo lahko pomagala državam članicam kot glavnim odgovornim akterjem za izvrševanje pravil o napotitvi delavcev, po potrebi pa tudi socialnim partnerjem, da na sorazmeren in nediskriminatoren način povečajo preglednost in odgovornost v podizvajalskih verigah Poročilo Komisije o uporabi in izvajanju Direktive (EU) 2018/957 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. junija 2018 o spremembi Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (COM(2024)0320).; ker so nekatera podjetja prostovoljno omejila dolžino svojih podizvajalskih verig;
P.ker praksa posredovanja delovne sile, z izjemo začasnega agencijskega dela, v zakonodaji EU ni opredeljena Poročilo Komisije o uporabi in izvajanju Direktive (EU) 2018/957 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. junija 2018 o spremembi Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (COM(2024)0320).; ker ima lahko posredovanje delovne sile številne oblike, ki segajo od uveljavljenih podjetij do posameznih delodajalcev; ker se lahko za posrednike na trgu dela izdajajo celo neformalni posredniki in vodje tolp;
Q.ker nepoštene trgovinske prakse, vključno z nakupovanjem po ceni, ki je nižja od stroškov trajnostne proizvodnje, določitvijo kratkih dobavnih rokov in plačilnimi zamudami, veljajo za ključne dejavnike, ki spodbujajo zlorabo pri oddaji naročil podizvajalcem; ker so mala in srednja podjetja, ki pri javnih naročilih sodelujejo kot podizvajalci, pogosto prikrajšana, ker glavni izvajalci zamujajo s plačili;
R.ker je v sektorjih, kjer je oddajanje naročil podizvajalcem razširjeno, praksa zagotavljanja, da delavci ob prenosu zaradi zamenjave izvajalca ohranijo svoje pravice in delovne pogoje, bistven zaščitni ukrep, da se poskrbi za stabilnost zaposlitve, zagotovijo standardi zdravja in varnosti ter prepreči socialni damping;
S.ker se neregulirani ali prikriti posredniki na trgu dela v nekaterih primerih uporabljajo za prikrivanje delovne zakonodaje in odgovornosti delodajalca ter izogibanje slednjima, zlasti v sektorjih z visokim tveganjem; ker je zloraba zaposlovanja in posredovanja pogosto povezana s ponarejanjem ali zadrževanjem informacij, neizdajo pisnih pogodb, nalaganjem nelegitimnih pristojbin za zaposlovanje, odtegovanjem pretiranih stroškov nastanitve od plač, zaračunavanjem stroškov prevoza, usposabljanja, opreme ali delovnih dovoljenj, zasegom potnih listov ali z izvajanjem prisilnega dela oziroma preprečevanjem sindikalnega organiziranja; ker lahko boljše in ciljno usmerjene inšpekcije dela prispevajo k boju proti takim kršitvam;
T.ker je v odziv na te izzive več držav članic EU sprejelo nacionalne akcijske načrte in politike za boj proti izkoriščanju delavcev, tudi z ukrepi za obravnavo zlorab v podizvajalskih verigah in pri posrednikih na trgu dela Na primer Švedska (https://www.regeringen.se/contentassets/f6f461b310984b598ee4f7a2d83350d0/nationell-strategi-mot-arbetslivskriminalitet.pdf), Finska (https://julkaisut.valtioneuvosto.fi/bitstream/handle/10024/165395/TEM_2024_5.pdf), Italija, Nemčija (https://www.bmas.de/DE/Service/Presse/Meldungen/2025/nationaler-aktionsplan-gegen-arbeitsausbeutung-und-zwangsarbeit-beschlossen.html), Španija in Norveška (https://www.regjeringen.no/no/dokumenter/strategi-mot-arbeidslivskriminalitet-2021/id2831867/).;
U.ker so socialni partnerji na ravni EU, nacionalni in lokalni ravni, pa tudi na sektorski in medsektorski ravni sprejeli ukrepe za reševanje vprašanj, povezanih z zlorabo pri oddaji naročil podizvajalcem in posredovanju dela, tudi prek kolektivnih pogajanj, ter z izvedbo skupnih pobud, ki varujejo resna podjetja in ščitijo pravice delavcev;
V.ker že obstaja posebna zakonodaja, ki ureja oddajo naročil podizvajalcem v civilnem letalstvu, vključno z zakupom zrakoplovov, posadke, vzdrževanjem in zavarovanjem, znanim tudi kot „zakup s posadko“; ker se je uporaba zakupa s posadko povečala in obenem presegla svojo namembnost, da zapolni zmogljivosti med konicami; ker bi Komisija težave, povezane z zakupom s posadko, morala obravnavati v prihodnji reviziji uredbe o zračnih prevozih Uredba (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti (UL L 293, 31.10.2008, str. 3, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2008/1008/oj).;
W.ker Komisija poudarja norveški model Skien Evropska komisija: Izvajalska agencija za mala in srednja podjetja, Making socially responsible public procurement work – 71 good practice cases (Zagotavljanje, da bo družbeno odgovorno javno naročanje resnično delovalo – 71 primerov dobre prakse), Urad za publikacije, 2020., ki so ga skupaj razvili občina Skien, sindikati in organizacije delodajalcev ter ki vključuje stroge omejitve za dolge podizvajalske verige in predhodno odobritev začasnega dela, s čimer naj bi se v sektorjih z visokim tveganjem zagotovili odgovornost in ustrezni delovni pogoji;
X.ker so se države članice, Komisija in socialni partnerji v izjavi iz La Hulpa zavezali, da bodo posebno pozornost namenili ukrepom na področjih oddaje naročil podizvajalcem in agencijskega dela, pri čemer so priznali skupne izzive, ki ju ta pojava pomenita za evropske trge dela; ker je v poročilu Lette poudarjeno, da je treba za preprečevanje izkoriščanja in zlorab nujno urediti prakse oddaje naročil podizvajalcem; ker je v poročilu opozorjeno, da lahko nenadzorovane podizvajalske verige povzročijo krčenje delovnih standardov, socialni damping in spodkopavanje poštene konkurence ter kršitve obveznosti glede varnosti in zdravja pri delu;
Y.ker morajo države članice v skladu s členom 12(2) Direktive 2014/67/EU v okviru napotitve delavcev v gradbenem sektorju uvesti odgovornost podizvajalcev, člen 12(1) pa jim omogoča, da to odgovornost razširijo tudi na druge sektorje in uvedejo strožja pravila odgovornosti;
Z.ker je večina držav uvedla določena pravila glede podizvajalskih verig in posrednikov na trgu dela, ob upoštevanju nacionalnih posebnosti; ker se raven regulacije med posameznimi državami članicami sicer znatno razlikuje, kar povzroča razdrobljenost enotnega trga; ker so še vedno prisotni izzivi zaradi različnih razlag glede uporabe pravil notranjega trga pri regulaciji podizvajalskih verig in posrednikov na trgu dela; ker Direktiva 2014/24/EU javnim naročnikom ne zagotavlja ustreznih orodij, s katerimi bi lahko učinkovito obravnavali neizvajanje pogodb o javnem naročilu, v nekaterih primerih pa organe, ki želijo sprejeti proaktivne ukrepe, celo ovira;
AA.ker so za boj proti neprijavljenemu delu, trgovini z ljudmi in izkoriščanju delovne sile potrebne stroge inšpekcije dela, čezmejni pregledi ter učinkovito izdajanje dovoljenj ali registracija posrednikov na trgu dela; ker lahko izvrševanje veljavnih pravil in boljše sodelovanje med državami članicami prispevata k reševanju težav, povezanih z zlorabami na področju oddaje naročil podizvajalcem in posredovanja dela;