1.izraža globoko zaskrbljenost zaradi stanovanjske krize, ki vpliva na EU in njene države članice ter spodkopava dostojanstvo, enakost in socialno kohezijo; poudarja, da milijoni Evropejcev zaradi stanovanjske krize živijo v negotovih življenjskih razmerah; poudarja, da je cenovna dostopnost v središču stanovanjske krize, zlasti za mlade, družine z nizkimi in srednjimi dohodki ter ranljive skupine, vključno s starejšimi in brezdomci, ki se soočajo z večjimi ovirami pri dostopu do ustreznih stanovanj; je zaskrbljen zaradi izzivov, s katerimi se soočajo mladi, koi zapuščajo družinski dom in sprejemajo osebne odločitve, ki vplivajo na njihovo poklicno in zasebno življenje, kot je ustvarjanje družine ali študij in iskanje prve zaposlitve v skladu s svojimi kvalifikacijami;

2.je zaskrbljen zaradi škodljivih socialno-ekonomskih posledic stanovanjske krize, ki med drugim ovira dostop ljudi do zaposlitve in mobilnost delavcev za delovna mesta na metropolitanskih območjih, kar povzroča pomanjkanje delavcev; poudarja, da je stanovanjska kriza postala ovira za konkurenčnost Evrope, saj spodkopava produktivnost in zmanjšuje privlačnost regij za naložbe; je zaskrbljen zaradi učinkov stanovanjske krize na kupno moč ljudi, kar podjetjem povzroča težave pri iskanju ustrezne delovne sile; se zavezuje, da bo spodbujal večjo politično voljo med državami članicami ter lokalnimi in regionalnimi oblastmi pri razvoju prilagojenih in inovativnih rešitev ter vključevanju stanovanjskih politik v širše socialne in gospodarske strategije;

3.odločno pozdravlja zavezo Komisije, da bo pripravila in izvedla ambiciozen evropski načrt za cenovno dostopna stanovanja; opozarja, da mora načrt za cenovno dostopna stanovanja spoštovati načelo subsidiarnosti in upoštevati posebne potrebe vsake države članice; meni, da mora biti načrt za cenovno dostopna stanovanja zasnovan tako, da bo stanovanjsko krizo obravnaval kot izredne socialne razmere;

4.poziva Komisijo, naj ustrezno upošteva stališče Parlamenta o stanovanjski krizi; poziva Komisijo, naj skliče prvi vrh EU o stanovanjih, ki bo osredotočen na konkretne rešitve; poudarja, da bi bilo treba v evropskem načrtu za cenovno dostopna stanovanja dati prednost ukrepom za povečanje dejanske cenovne dostopnosti in podpreti države članice pri zagotavljanju dostojnih, trajnostnih in cenovno dostopnih stanovanj za milijone Evropejcev; poudarja, da so stanovanja v pristojnosti držav članic, vendar priznava, da lahko sektorska zakonodaja EU vpliva na splošno izvedljivost in stroškovno učinkovitost stavb ter na prenovo in spremembo namena hiš; vztraja, da obstajajo pobude EU, ki lahko prinesejo resnično dodano vrednost pri reševanju stanovanjske krize, tudi z izkoriščanjem celotnega potenciala enotnega trga v gradbenem sektorju, omogočanjem večjih naložb z uporabo sredstev EU, dvigom standardov kakovosti stanovanj, izboljšanjem dokazov z zbiranjem in izmenjavo podatkov, podpiranjem prizadevanj in naložb v izpopolnjevanje in preusposabljanje, olajšanjem mobilnosti gradbenih delavcev ter povečanjem poenostavitve izdajanja dovoljenj; poziva, naj se evropski načrt za cenovno dostopna stanovanja uskladi z evropskim stebrom socialnih pravic in naj prispeva k odpravljanju socialnih neenakosti, izkoreninjenju revščine v EU ter spodbujanju socialne, ekonomske in teritorialne kohezije in navzgor usmerjene konvergence;

5.poziva EU in njene države članice, naj spoštujejo ustrezne pristojnosti lokalnih in regionalnih oblasti ter poudarijo njihovo ključno vlogo pri ugotavljanju stanovanjskih potreb in prispevanju k nacionalnim strategijam v okviru oblikovanja ciljno usmerjenih ukrepov za lokalno prebivalstvo; poziva EU in njene države članice, naj občine in regije spodbudijo k spodbujanju gradnje, prenove in spremembe namembnosti stanovanjskih objektov na svojih območjih; ugotavlja tudi, da stanovanjska kriza kljub temu, da še posebej prizadene mestna in industrijska območja, vpliva na vse regije, zlasti tiste s trajnimi geografskimi ovirami, kot so podeželska in celinska območja, otoki, najbolj oddaljene regije, obmejne regije z velikim številom vozačev ter obalna in oddaljena območja, predvsem tista, ki jim grozi upad prebivalstva; poudarja pomen oblikovanja in spodbujanja celostnih strategij za urbani razvoj, ki zajemajo izobraževanje, zdravstveno varstvo, infrastrukturo (kot sta voda in elektrika), javni prevoz in prosti čas, pri čemer je treba zagotoviti, da bodo demografski izzivi učinkovito vključeni v oblikovanje politik na vseh ravneh; poziva, naj imajo lokalne in regionalne oblasti neposreden in ciljno usmerjen dostop do stanovanjskih skladov EU ter naj bodo pooblaščene za njihovo upravljanje, saj od blizu spremljajo lokalne potrebe, zato lahko hitro ukrepajo pri reševanju stanovanjskih izzivov;

6.poudarja, da morajo biti lokalne in regionalne oblasti vključene v evropski načrt za cenovno dostopna stanovanja; poziva k izboljšanju posvetovalnih mehanizmov, usklajevanja in medobčinskega sodelovanja ter h krepitvi partnerstev in izkoriščanju lokalnega strokovnega znanja lokalnih in regionalnih oblasti, saj lahko najbolje poskrbijo za uspešno pripravo in izvajanje načrta; poziva k dejavnemu sodelovanju ključnih deležnikov pri oblikovanju in izvajanju stanovanjske politike na lokalni ravni; vztraja, da morajo pobude na ravni EU spoštovati raznolikost regionalnih razmer in upoštevati, da različni teritorialni okviri (kot so metropolitanske žariščne točke, regije, ki se krčijo, otoki in najbolj oddaljene regije) zahtevajo prilagojene pristope;

7.poziva k spodbujanju poenostavitve s pristopom upravljanja na več ravneh in v skladu z načelom partnerstva, vključno z integriranimi upravnimi strukturami in digitalnimi ukrepi, kot so popolnoma digitalni postopki izdaje dovoljenj in elektronska komunikacija v zvezi z izdajanjem dovoljenj, da bi podprli razvoj projektov za dostojna, trajnostna in cenovno dostopna stanovanja, pri čemer je treba upoštevati potrebo po prenovi obstoječega stanovanjskega fonda;

8.poziva Komisijo, naj spodbuja sodelovanje in objavi primere dobre prakse, ki odražajo raznolikost izzivov, s katerimi se soočajo redko poseljena območja in območja, s katerih se prebivalstvo izseljuje, ter obmejne, otoške in najbolj oddaljene regije, in prepreči, da bi stanovanjska politika prispevala k odseljevanju z nekaterih območij; poziva EU in njene države članice, naj podprejo lokalne in regionalne oblasti pri povečanju ponudbe javnih, zadružnih in neprofitnih stanovanj; poziva, naj se spodbujajo projekti digitalne povezljivosti in prometne povezave s prestolnicami, večjimi mesti in mestnimi središči, ki bi lahko pomagali v boju proti odseljevanju in lokalnim prebivalcem zagotovili pravico ostati ter jim omogočili, da živijo v rodnem kraju, hkrati pa povečali število stanovanj, ki so na voljo na trgu, in prenovili obstoječi stanovanjski fond; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj objavi poseben stanovanjski načrt za podeželske, otoške in najbolj oddaljene regije ter za čezmejno sodelovanje, v katerem se bodo upoštevale potrebe v zvezi z izgradnjo in prenovo in ki bo podprt s študijo o življenjskih razmerah v teh regijah v Evropi; poziva Komisijo in države članice, naj izvajajo pobude, na primer v okviru kohezijske politike, za oživitev podeželskih regij, in sicer z izboljšanjem infrastrukture, podpiranjem programov za razvoj stanovanj in spodbujanjem politik, ki spodbujajo obnovo podeželja in podpirajo razvoj majhnih mest, da bi se spoprijeli z edinstvenimi izzivi, kot so omejena infrastruktura in gospodarske priložnosti;

9.podpira celostne teritorialne in lokalne razvojne strategije, katerih cilj je povečati odpornost podeželskih območij s sodelovalnimi in participativnimi pristopi, kot je opisano v dolgoročni viziji za podeželska območja EU in okviru za sodelovanje pakta za podeželje, da bi v stanovanjskih politikah obravnavali edinstvene izzive podeželskih, oddaljenih in gorskih območij; poziva Komisijo, naj predlaga „Statut otokov EU“ skupaj s „Paktom za otoke“, ki bi bil podoben paktu za podeželje, katerega cilj je priznati otoško lego kot razlikovalno značilnost in določiti posebne ukrepe politike za podporo otokom pri spoprijemanju z dodatnimi stroški, povezanih z otoško lego, da se zagotovijo dostojna, trajnostna in cenovno dostopna stanovanja na otokih;

10.poudarja, da so potrebni ukrepi, s katerimi bi bila stanovanja namenjena prebivalcem in bi se ohranile raznolikost in vitalnost mestnih skupnosti ter dolgoročna življenjska sposobnost mest; poudarja tudi, kako pomembni sta obravnava gentrifikacije v urbanističnem načrtovanju in politika oživljanja mest, da prizadevanja za oživitev ne bodo povzročila razseljevanja prebivalcev, vključno s tistimi, ki imajo dolgotrajno prebivališče, in starejšimi lastniki stanovanj, ali izgube cenovno dostopnih stanovanj; poudarja, da je treba lokalnim in regionalnim oblastem dodeliti ustrezna sredstva za podporo krepitvi zmogljivosti ter države članice podpreti pri njihovih politikah teritorialnega razvoja, da bi se spodbudile gradnja, sprememba namena, prenova, naložbe ter racionalizacija postopkov izdaje dovoljenj in upravnih postopkov na podeželskih območjih, v majhnih in srednje velikih občinah ter na območjih, ki veljajo za manj privlačna; poudarja, da se številne občine soočajo s hudim pomanjkanjem osebja, kar omejuje njihove zmogljivosti za načrtovanje, zagotavljanje in upravljanje javnih in socialnih stanovanj ter zagotavljanje ustreznega nadzora nad dejavnostmi zasebnega sektorja; poudarja, da nezadostna upravna zmogljivost prispeva k slabemu upravljanju, dolgotrajnim postopkom za izdajo dovoljenj in slabemu izvrševanju proti nezakonitim praksam;

11.poudarja, da so med glavnimi vzroki stanovanjske krize nezadostna ponudba stanovanj, omejene naložbe v cenovno dostopna in javna stanovanja, neustrezni regulativni okviri, nezadostno vladno načrtovanje in usmerjanje, visoke cene zemljišč, konkurenčne prostorske zahteve, naraščajoči stroški gradnje, naraščajoči stroški energije in komunalnih storitev, infrastrukturna ozka grla, dolgotrajni postopki izdaje dovoljenj, rast prebivalstva in demografske spremembe, pomanjkanje delovne sile, obsežne nepoštene prakse financializacije ter vztrajno neskladje med povpraševanjem po stanovanjih in njihovo ponudbo; poudarja, da je treba povečati naložbe in ponudbo stanovanj, vključno z zadružnimi, socialnimi in neprofitnimi modeli, da bi prispevali k znižanju cen; poziva javne organe, naj sprejmejo nujne ukrepe za povečanje ponudbe cenovno dostopnih stanovanj, tako da zmanjšajo regulativna bremena, se vzdržijo dodajanja dodatnih upravnih ravni, odpravijo nepotrebne ovire in birokracijo ter zmanjšajo ozka grla v lokalni in nacionalni zakonodaji ter zakonodaji EU, ki ogrožajo konkurenčnost gradbenega sektorja in sektorja prenove; poziva k horizontalni celoviti oceni ustrezne zakonodaje EU, ki vpliva na zagotavljanje cenovno dostopnih, visokokakovostnih in energetsko učinkovitih stanovanj, pri čemer se je treba izogniti nepotrebnemu podvajanju in dodatnim bremenom za evropske državljane; v zvezi s tem poziva, naj Komisija in Evropsko računsko sodišče izvedeta skupno regulativno revizijo zakonodaje EU, ki bi lahko hromila ponudbo cenovno dostopnih stanovanj; meni, da bi se s takšno revizijo morale odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti; opozarja, da dokazi kažejo, da lahko nadzor cen in državni posegi privedejo do nepričakovanih rezultatov, in da bi morali biti vsi taki ukrepi namenjeni omejevanju izkrivljanj na trgu; ugotavlja, da takšni ukrepi ustvarjajo negotovost, odvračajo od naložb in odvračajo tiste, ki bi lahko pomagali povečati ponudbo; poziva, naj se državam članicam in regijam omogoči prožnost pri doseganju ciljev zakonodaje Unije, povezanih s stanovanji, na podlagi njihovih posebnih okoliščin in potreb;

12.poziva Komisijo, naj predlaga sveženj za poenostavitev stanovanjskega področja, da bi poenostavili in racionalizirali zapleten sklop pravil, ki trenutno upočasnjujejo gradnjo in prenovo stanovanj po vsej Evropi z zmanjšanjem upravnih bremen, uskladitvijo prekrivajočih se predpisov in skrajšanjem postopkov za izdajo dovoljenj; poudarja, da bo taka pobuda olajšala in pospešila zagotavljanje ponudbe dostojnih, trajnostnih in cenovno dostopnih stanovanj, vključno z javnimi in socialnimi stanovanji, ali prenovo stanovanj in znižanje stroškov stavb; priznava, da bi s poenostavitvijo in ciljno usmerjeno prožnostjo, kjer je to ustrezno, odpravili nepotrebne ovire, hkrati pa ohranili ključne varnostne, okoljske in socialne standarde, da bi pospešili izdajanje dovoljenj, novogradnjo in prenovo, omogočili, da bi ponudba stanovanj dohitela povpraševanje, in izboljšali cenovno dostopnost stanovanj po vsej Evropi;

13.poziva k prizadevanjem, da bi bilo na trajnosten način na voljo več stavbnih zemljišč, zlasti na gosto poseljenih območjih; poudarja, da morajo biti za odločitve o zemljiščih v javni lasti in postopkih načrtovanja še naprej odgovorni nacionalni in občinski organi; poziva pristojne javne organe, naj mobilizirajo zemljišča v javni lasti, pregledajo predpise o določanju namembnosti zemljišč in zemljišča, pripravljena za infrastrukturo, preklasificirajo za takojšen razvoj, da bi pospešili zagotavljanje cenovno dostopnih stanovanj ter zadružnih, socialnih in neprofitnih modelov; poudarja, da mora vsaka strategija rabe zemljišč uravnotežiti stanovanjske potrebe z visokokakovostnimi gradbenimi standardi; poudarja, da je treba stanovanjski razvoj vedno vključiti v širše razvojne strategije na mestnih območjih, vključno z razvojem javne infrastrukture, da bi zagotovili socialno kohezijo ter preprečili socialno-ekonomsko segregacijo in prakse, ki izkrivljajo trg; poziva države članice ter lokalne in regionalne organe, naj sprejmejo celostne pristope, ki bodo zagotavljali skladnost med gradbenimi projekti ter okoljskimi in socialnimi cilji; poziva države članice, naj ocene tveganja za okolje vključijo v urbanistično načrtovanje in zagotovijo, da bodo imela nekatera območja, ki so izpostavljena nesrečam, povezanim s podnebjem, prednost pri zaščitnih ukrepih in odporni infrastrukturi;

14.poudarja, da že obstajajo rešitve za gradnjo novih stanovanj, ne da bi bilo treba uporabiti nova naravna območja, hkrati pa je treba izboljšati kakovost gradnje ter povečati ponudbo stanovanj in njihovo raznolikost; poudarja, da te rešitve segajo od šibke horizontalne in vertikalne gostote stanovanj, zasnovanih skupaj z lokalnimi prebivalci, do urbane prenove, vključno z gradnjo stanovanj z lahkimi gradbenimi materiali;

15.poudarja, da so bivalna degradirana območja dodaten vir mestnih zemljišč za morebitni razvoj; poziva države članice ter lokalne in regionalne organe, naj evidentirajo degradirana območja na svojem ozemlju, ki bi jih bilo mogoče preoblikovati v stanovanja, in uvedejo „potne liste za degradirana območja“, v katerih bodo opredeljeni pogoji, pod katerimi bi se lahko degradirana območja v urbanističnih načrtih samodejno spremenila v območja za gradnjo stanovanj; poziva Komisijo in države članice, naj dejavno spodbujajo sanacijo opuščenih ali premalo izkoriščenih lokacij v okviru obstoječih mestnih struktur, hkrati pa zagotovijo, da bodo taki projekti oživitve prispevali k cenovni dostopnosti, trajnostnosti in socialni vključenosti;

16.poziva pristojne javne organe naj odgovornim institucijam zagotovijo ustrezna sredstva za učinkovito in pravočasno obravnavo vlog, da bodo postopki izdaje dovoljenj hitrejši in enostavnejši, tudi z ukrepi, kot je uvedba načela pozitivnega upravnega molka za izdajo gradbenih dovoljenj za nova gradbena in obnovitvena dela, razen v primerih, ki vključujejo varnost oseb, okoljske standarde in zaščitne ukrepe ali zahteve za ohranjanje kulturne, zgodovinske in arheološke ali arhitekturne dediščine, ki jih je treba zaščititi; opozarja na pomen procesov participativnega načrtovanja in socialno funkcijo stanovanj; poziva Komisijo, naj države članice pozove, naj si zastavijo cilj, da bodo dovoljenja za gradnjo stanovanj izdala v 60 dneh, da bi se zagotovila dostojna, trajnostna in cenovno dostopna stanovanja; poziva države članice, naj spodbujajo zagotavljanje stanovanj s prednostnimi ukrepi, ki omogočajo uporabo krajših postopkov na nacionalni ravni, in naj uvedejo hitre postopke za odobritev stanovanjskih projektov, ki so ključni za odpravo najbolj perečega pomanjkanja;

17.poziva Komisijo, naj preuči, kako bi lahko podprla države članice pri njihovih prizadevanjih za učinkovito upravljanje postopkov urbanističnega načrtovanja in licenciranja, in sicer z dajanjem smernic, zagotavljanjem tehnične pomoči in ustreznih virov za krepitev tehničnih in upravnih zmogljivosti lokalnih organov v okviru programa Digitalna Evropa in Evropskega sklada za regionalni razvoj ali z nadgradnjo spletnih orodij za usmerjanje za države članice; se zavzema tudi za večjo digitalizacijo postopkov izdaje dovoljenj prek interoperabilnih nacionalnih platform, ki omogočajo elektronsko predložitev, sledenje in odobritev vlog za gradnjo, spremembo namena in prenovo; nadalje poziva, naj se na nacionalni ravni vzpostavijo točke „vse na enem mestu“, ki bodo zagotavljale svetovalno podporo, da bi se zmanjšale upravne zamude v skladu s pobudo Komisije za pametno financiranje pametnih stavb in valom prenove; poziva Komisijo, naj z namenom izboljšanja učinkovitosti izda študijo, v kateri bo ocenila vzroke za predolg čas, ki je potreben za pridobitev gradbenih dovoljenj in za vodenje postopkov za izdajo dovoljenj, vključno s primeri dobre prakse; poudarja, da bi morali postopki izdaje dovoljenj zagotavljati preglednost in olajšati izmenjavo podatkov med lokalnimi organi, razvijalci in državljani, hkrati pa izpolnjevati standarde EU na področju varstva podatkov; poudarja, da so potrebni pravočasni, dobro financirani in temeljiti sodni postopki in sodbe v zvezi z izdajo dovoljenj, gradnjo, okoljskimi zahtevami in lastništvom, da bi se izognili dolgotrajnim pravnim sporom ter zagotovili hitre in zanesljive postopke;

18.poudarja, da so potrebne dejavnosti prenove in spremembe namena, da bi odpravili razdrobljene stanovanjske politike in dolgotrajne postopke za izdajo dovoljenj, ki lahko ovirajo razvoj obstoječega stavbnega fonda; poziva države članice, naj zagotovijo dodatne spodbude za prenovo opuščenih stanovanj, in poudarja, da bi moral postopek prijave ostati enostaven; poziva, naj se prenovljena stanovanja dajo na voljo osebam, ki so uvrščene na čakalni seznam za stanovanja ali kupcem, ki stanovanje prvič kupujejo, pri čemer je treba upoštevati njihove potrebe; poziva države članice, naj določijo nove prednostne naloge in ustrezno financirajo obnovo nepremičninskih objektov za namene stanovanj na območjih, ki tradicionalno niso namenjena za prebivanje, tako da se prostori v višjih nadstropjih nad trgovinami v celoti izkoristijo za zadovoljitev nujnih stanovanjskih potreb v teh skupnostih;

19.meni, da bi morala EU ohraniti enake konkurenčne pogoje in zagotoviti učinkovito uporabo sredstev EU, ki bi morala biti usmerjena v zagotavljanje dostojnih, trajnostnih in cenovno dostopnih stanovanj za vse; poziva Komisijo in države članice, naj strategijo Komisije za val prenove v celoti vključijo v stanovanjske politike, vključno s programi podpore za nadgradnjo zasebnih stanovanj, pri čemer naj zagotovijo, da prenova stavb ne bo osredotočena le na energijsko učinkovitost in razogljičenje, temveč tudi na socialno pravičnost in povečanje ponudbe cenovno dostopnih stanovanj, izboljšanje kakovosti življenja, preprečevanje nesorazmernega zvišanja najemnin med prenovo in zmanjšanje dolgoročnih stanovanjskih stroškov; poudarja, da je treba v prihodnjem evropskem načrtu za cenovno dostopna stanovanja določiti posebna namenska sredstva za prenovo ter prispevati k izboljšanju povprečnih ravni energijske učinkovitosti stanovanjskega sektorja in dati prednost najmanj učinkovitim stavbam; poziva države članice, ki se soočajo z visokimi koncentracijami nizko učinkovitih standardiziranih večnadstropnih stavb, naj razvijejo mehanizme, ki bodo omogočili potrebne stopnje prenove za doseganje ciljev EU; podpira spodbude za prenovo stanovanj na gosto poseljenih območjih in se zavzema za rešitve, ki bi lastnike pozitivno spodbudile, da bi hiše vrnili na trg in jih dali na voljo za dolgoročni najem, zlasti na mestnih območjih pod pritiskom; poudarja, da bi morali imeti pristojni organi pri oblikovanju stanovanjskih politik možnost, da pred razvojem stanovanjskih projektov izvedejo enotno in temeljito presojo vplivov na okolje, pri čemer bi se morali izogniti nepotrebnemu podvajanju, imeti pa bi morali tudi možnost, da dokončajo potrebne upravne in postopkovne korake za določeno geografsko območje;

20.poziva javne organe, naj okrepijo prizadevanja za boj proti energijski revščini, tudi s pospešitvijo in poenostavitvijo postopkov za energijsko učinkovita dovoljenja in licence za prenovo; poziva države članice, naj podprejo energijsko revna gospodinjstva v boju proti energijski revščini; poudarja pomen socialnih načrtov za podnebje pri podpiranju prenove, da bi pomagali pri spoprijemanju z visokimi cenami energije; poziva Komisijo, naj pozorno spremlja dosedanji napredek pri preprečevanju energijske revščine;

21.opozarja, da je cilj direktive o energetski učinkovitosti stavb zmanjšati porabo energije v gospodinjstvih; priznava, da so v tej direktivi opredeljene zahteve za stavbe, ki bi lahko vplivale na stroške gradnje; opozarja na pomen okoljskih standardov, kot je energijska izkaznica, in poziva k ukrepom, s katerimi bi zagotovili, da ti standardi ne bodo negativno vplivali na najemniški in nepremičninski trg; izraža zaskrbljenost zaradi metod izračuna in nedoslednosti pri označevanju energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb, ki bi moralo natančno odražati dejansko energijsko učinkovitost nepremičnin; svari pred morebitnimi posledicami takšnega označevanja; priznava, da praktično izvajanje direktive o energetski učinkovitosti vpliva na številna gradbena podjetja in zasebne lastnike; poudarja, da je treba zagotoviti, da predpisi ne bodo povzročili višjih stroškov za najemnike in kupce nepremičnin; poziva, naj projekti za povečanje energijske učinkovitosti stavb postanejo dostopnejši, in sicer s tehnično pomočjo in svetovalnimi storitvami; poziva države članice, naj prebivalcem socialnih stanovanj olajšajo sodelovanje v energetskih skupnostih in podprejo prenovo, ki jo vodijo državljani, pri tem pa spoštujejo nacionalne prednostne naloge in razpoložljive vire;

22.poziva države članice, naj na področju stanovanjske politike sprejmejo učinkovit in na spodbudah temelječ davčni sistem; poziva Komisijo, naj temeljito oceni, kako davčne spodbude na nacionalni ravni vplivajo na stanovanjski trg; poudarja, da bi morale davčne politike služiti socialni vključenosti; meni, da so se mednarodni standardi OECD v zvezi s stanovanjsko politiko izkazali za koristne, saj spodbujajo naložbe v stanovanja in pomagajo zmanjševati pritisk na cene stanovanj, s tem pa spodbujajo ponudbo na območjih z velikim povpraševanjem; poziva države članice, naj uvedejo davčne spodbude za prenovo stanovanj in novogradnjo; poziva, naj se na podlagi celovite ocene učinka izvede reforma direktive o DDV Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, 11.12.2006, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2006/112/oj)., s katero bi se omogočila uporaba zelo nizke stopnje davka na dodano vrednost za ponudbo in gradnjo stanovanj v okviru socialne politike, kot so jo opredelile države članice, pa tudi za obnovo in spremembo, vključno z rušenjem in rekonstrukcijo, ter popravilo stanovanjskih nepremičnin in zasebnih stanovanj ter dajanje nepremičnin v najem za stanovanjsko rabo; poudarja, da bi morali ti ukrepi spoštovati fiskalno nevtralnost, biti skladni s cilji EU in dajati prednost podpori gospodinjstvom z nizkimi in srednjimi dohodki;

23.poudarja, da je davčna politika v izključni pristojnosti držav članic; poziva k zdravi davčni mešanici v državah članicah, s katero bi okrepili prizadevanja za odpravo davčnih ovir za nove udeležence na stanovanjskem trgu, kot so visoki davki ob registraciji v nekaterih državah, hkrati pa spodbujali davčne pogoje, ki omogočajo cenovno dostopnejše, stabilnejše in varnejše dolgoročne najeme; poziva države članice, naj pregledajo davčne sisteme, da bi povečale mobilnost in zagotovile učinkovitejšo uporabo stanovanjskih nepremičnin; poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo vse davčne in finančne spodbude za podporo stanovanjem prispevale k dostojnemu, trajnostnemu in cenovno ugodnemu stanovanjskemu trgu, pri čemer je treba preprečiti, da bi porast cen in prakse, ki izkrivljajo trg, poslabšale dostop do stanovanj;

24.poziva Komisijo, naj objavi analizo različnih vzrokov, ki vplivajo na ceno in dobavo surovin in proizvodov za gradnjo in obnovo, vključno z zakonodajo, da bi izboljšali dostop do njih in zagotovili, da se stroški obnove prejšnjih značilnosti zasnove stavb ne bodo povečali, v skladu s pristojnostmi EU in načelom subsidiarnosti; obžaluje, da ni enotnega trga za surovine in proizvode za gradnjo in obnovo; poziva Komisijo, naj izboljša ponudbo inovativnih in trajnostnih proizvodov ter njihovo dostopnost v vseh državah članicah; poziva k posebnemu nadzoru konkurence v sektorju gradbenih materialov, da bi zagotovili konkurenčnost sektorja; meni, da so potrebne inovativne rešitve, da bi zagotovili cenovno dostopna stanovanja in stavbni fond, primeren za prihodnost, pri čemer je ena od rešitev predhodna izdelava ali gradnja zunaj lokacije za prenovo, ne pa gradnja na kraju samem, kar lahko znatno skrajša čas gradnje in pomaga odpraviti vrzeli v ponudbi; poudarja, da se lahko z industrijsko proizvodnjo montažnih elementov čas gradnje skrajša za 20–50 %, s čimer se lahko zmanjšajo s tem povezane motnje ter ustvarijo znatni prihranki energije in stroškov; je prepričan, da sta krožnost materialov in odpornost stavbnega sektorja pomembni, tudi z zasnovo, ki omogoča ponovno uporabo in spodbuja pridobivanje gradbenih materialov iz lokalnih virov; poziva Komisijo, naj preuči vpliv uvoznih tarif na zanesljivost oskrbe in cene osnovnih gradbenih materialov, potrebnih za sektor prenove in gradbeni sektor, ter preuči nove trge za takšne materiale, tudi s spodbujanjem strateških sporazumov; poziva h krepitvi enotnega trga za surovine in proizvode, ki so bistveni za stanovanjski sektor; v zvezi s tem poziva k hitremu izvajanju uredbe o gradbenih proizvodih Uredba (EU) 2024/3110 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2024 o določitvi harmoniziranih pravil za trženje gradbenih proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 305/2011 (UL L 2024/3110, 18.12.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/3110/oj). in k vseevropskim certifikacijskim potem, da bi podprli trajnostno gradnjo in konkurenčnost;

25.poudarja, kako pomembno je, da EU okrepi svojo industrijsko suverenost v gradbenem sektorju in sektorju prenove ter pripravi ukrepe za opredelitev in odpravo vrzeli v gradbeni proizvodni verigi; poziva države članice, naj spodbujajo uporabo gradbenih materialov, proizvedenih v Evropski uniji, s čimer bi podprle ustvarjanje lokalnih delovnih mest in povečale konkurenčnost EU; poziva javne organe, naj spodbujajo tehnologije, proizvedene v Evropi, in sicer z uporabo načela dajanja prednosti evropskim proizvodom v postopkih javnega naročanja; poziva Komisijo, naj vključi minimalne klavzule o poreklu za projekte, ki jih sofinancira EU, v sektorju trajnostnega gradbeništva za komponente „izdelano v EU“ ter naj uvede podporne programe za industrijsko preobrazbo, raziskave in naložbe v evropski vrednostni verigi; poudarja, da so organi in industrija odgovorni za zagotavljanje visokih standardov na področju gradbeništva, zaščite pred pomanjkljivimi gradbenimi materiali in odgovornosti; poudarja, da so potrebni ustrezni zaščitni ukrepi na ravni EU za varstvo potrošnikov in delavcev; poudarja, da je treba izboljšati trajnostnost in trajnost evropskih stavb ter spodbujati trajnostno in trajno prenovo, pri tem pa ustrezno upoštevati razmere in omejitve, s katerimi se soočajo gospodinjstva, ki živijo v stanovanjih, ki jih je treba prenoviti;

26.poudarja, da bi morali regulativni okviri podpirati inovacije; spodbuja pristojne javne organe, naj vlagajo v produktivnost in inovacije v stanovanjskem sektorju, da bi povečali zmogljivost in zmanjšali stroške gradnje, hkrati pa izboljšali kakovost stanovanjskega fonda v smislu energijske učinkovitosti, kakovosti zraka v zaprtih prostorih in prezračevanja, akustične in toplotne izolacije, strukturne trdnosti in dostopnosti, ter naj spodbujajo produktivnost in učinkovitost samega gradbenega procesa s hitrejšimi, stroškovno učinkovitejšimi in manj delovno intenzivnimi metodami, po potrebi vključno z industrializacijo, predhodno izdelavo in digitalizacijo gradbenih tehnik, hkrati pa zagotovijo, da se bodo še naprej podpirale tradicionalne in hibridne gradbene metode, zlasti pri prenovah;

27.poziva, naj nova stanovanja izpolnjujejo razumne standarde kakovosti in primernosti za bivanje glede izolacije, energijske učinkovitosti, kakovosti zraka v zaprtih prostorih in požarne varnosti; poziva k boljšemu usklajevanju na ravni EU, da bi povečali požarno varnost v državah članicah; poziva pristojne javne organe, naj zagotovijo, da bodo inovacije v stanovanjskem sektorju podpirale lokalna podjetja in tradicionalne obrti ter ne bodo povzročile višjih stanovanjskih stroškov ali razseljevanja prebivalcev; poziva, naj se s sredstvi EU in nacionalnimi sredstvi okrepi podpora za inovacije in raziskave v gradbenem sektorju, kot so projekti, ki jih vodijo evropska mikropodjetja ter mala in srednja podjetja in so osredotočeni na raziskave novih materialov in gradbenih metod, pri čemer naj se podpora inovacijam poveže s cenovno dostopnostjo; poziva k evropskim finančnim instrumentom za pomoč malim in srednjim podjetjem, da bi se povečala gradnja stavb na podlagi modulov in predhodno izdelanih montažnih elementov; poziva k razvoju in uporabi rešitev in tehnologij pametnih domov; poziva k standardizaciji informacijskega modeliranja gradbenih objektov; poziva k okrepitvi Evropskega observatorija za gradbeništvo; poziva, naj inovacije spremljajo delovni standardi, varni delovni pogoji ter pravične in stabilne pogodbe, da bi gradbeni sektor postal privlačnejši; poziva Komisijo, naj uvede pobudo „stanovanjske doline“ in vzpostavi sodelovalna vozlišča za stanovanjske rešitve, ki bodo temeljila na modelu inovacijskih dolin;

28.poudarja, da mora stanovanjska politika vzpostaviti pravično ravnovesje med varstvom pravic lastnikov in zaščito najemnikov; opozarja, da imajo državljani EU pravico do posedovanja, uporabe in dedovanja zakonito pridobljene lastnine ter do razpolaganja z njo; ostro obsoja pojav nezakonite zasedbe zasebnih in javnih nepremičnin po vsej Evropi, znane kot skvoterstvo, ki krši temeljno pravico do zasebne lastnine; poziva države članice, naj zaščitijo to temeljno pravico in sprejmejo strožje ukrepe za zaščito lastnikov, zagotovijo hitre in učinkovite pravne mehanizme za vrnitev premoženja, vključno s hitrimi sodnimi odločbami za prisilne izselitve, okrepijo zaščito žrtev takih dejanj, ponovno vzpostavijo zakonito lastnino in zagotovijo spoštovanje pravne države; poudarja, da lahko nezakonita zasedba stanovanjskih enot povzroči negotovost, propadanje mest in socialne napetosti ter ogrozi socialno kohezijo; meni, da dejstvo, da lahko lastniki zakonito ponovno pridobijo nadzor nad svojimi stanovanji, ni le vprašanje pravičnosti in poštenosti, temveč je tudi bistveno za ohranjanje zaupanja vlagateljev in ponudbo najemnih stanovanj; poziva k usklajenim politikam na ravni EU za obravnavanje in omejevanje zasedbe stavb, ki lastnikom zagotavljajo lastninsko pravico in pravno varnost kot pomembna elementa za zagotavljanje gospodarske stabilnosti in varnosti, zlasti za zaščito malih lastnikov, ki so odvisni od dohodka od najemnin kot sredstva za preživljanje, kot so upokojenci; poziva k boljšemu sodelovanju, zbiranju podatkov in izmenjavi informacij med državami članicami v zvezi s tem; poziva k boljši uporabi orodij Europola, kadar obstaja sum, da je organizirani kriminal vpleten v skvoterstvo, tudi s preučitvijo dodane vrednosti in morebitne vzpostavitve spletne platforme;

29.spodbuja lastnike nepremičnin, naj ponudijo dolgoročne in stabilne najemne pogodbe, da bi povečali varnost posesti in najemnikom zagotovili večjo predvidljivost; spodbuja države članice, naj povečajo preglednost v zasebnem najemniškem sektorju na podlagi oglaševanih cen, da bi izboljšale stanovanjske pogoje za najemnike, in naj okrepijo nacionalno zakonodajo v zvezi s tem; poziva države članice, naj okrepijo varstvo pravic najemnikov, tudi s spodbujanjem spletnih platform za najem, s čimer se zagotovijo informacije o povprečnih najemninah na določenem območju, da bi zagotovile poštene pogoje in preprečile nesorazmerno zvišanje najemnin; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo svojo zavezanost zagotavljanju enakosti in nediskriminacije v stanovanjskem sektorju; poziva k usklajenim odzivom socialnih služb, da bi rešili spore med najemniki in lastniki ter preprečili nadaljnjo ranljivost udeleženih strani, vključno z malimi lastniki in ranljivimi najemniki v teh okoliščinah; spodbuja države članice, naj ponudijo mehanizme za reševanje pravnih sporov za reševanje stanovanjskih sporov, na primer v primerih dolgotrajnega ali nepoštenega neizpolnjevanja najemnih pogodb, zaradi česar lastniki ne morejo zakonito uporabljati svojih domov, pa tudi v primeru najemodajalcev, ki ne izpolnjujejo obveznosti v zvezi z najemom; poziva javne organe, naj zaščitijo družine, zlasti tiste z otroki, na primer z olajšanjem dostopa do začasnega zatočišča, da bi odpravili kratkoročno ranljivost, pri čemer morajo za zaščito ranljivih družin poskrbeti pristojni organi; poudarja, da morajo lokalni organi opredeliti in obravnavati primere neskladnosti z zahtevami glede lastnine, upravljanja in varnosti ter tako prispevati k višjim standardom na zasebnem najemniškem trgu; obsoja nepoštene stanovanjske prakse, zaradi katerih so najemniki v ranljivem položaju izpostavljeni neustreznim, nevarnim ali nehigienskim razmeram; podpira vlogo sindikatov najemnikov in akterjev civilne družbe na področju stanovanj kot deležnikov v stanovanjski politiki;

30.je zaskrbljen zaradi vrzeli v delovni sili in pomanjkanja konkurenčnosti v gradbenem sektorju in sektorju prenove ter pomanjkanja kvalificiranih delavcev; poziva, naj se evropski načrt za cenovno dostopna stanovanja poveže z načrtom EU za kakovostna delovna mesta; poudarja, da stanovanjske krize ni mogoče rešiti brez ustrezno usposobljene in mobilne gradbene delovne sile; poudarja, da je treba izboljšati delovne pogoje gradbenih delavcev, da bi odpravili pomanjkanje delavcev in privabili usposobljeno delovno silo; zato poudarja, da je treba poskrbeti za poštene plače, stabilno zaposlitev, varne delovne pogoje, boljše pogodbe ter zdravstvene in varnostne standarde; poudarja, da bi bilo treba spoštovati in uveljavljati pravice delavcev, ter spodbuja učinkovito spremljanje, vključno z uporabo digitalnih orodij in registrov podjetij za odkrivanje goljufij; poziva k nacionalnim ukrepom za preprečevanje nesreč na gradbiščih; poziva k boljšemu izvajanju pravnega reda EU na področju varnosti in zdravja pri delu; poziva države članice, naj izboljšajo kolektivna pogajanja za delavce v gradbenem sektorju in sektorju prenove;

31.poudarja, da je v okviru prihodnje evropske strategije za gradnjo stanovanj izjemno pomembno bolje obravnavati pomanjkanje znanj in spretnosti, da bi zagotovili razpoložljivost potrebnih, usposobljenih delavcev in tako izboljšali učinkovitost gradbenega sektorja; spodbuja države članice, javne organe in gradbena podjetja, naj v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji več vlagajo v poklicno izobraževanje in usposabljanje ter vajeništva, povezana z gradbenim sektorjem, pa tudi v vseživljenjsko učenje za izpopolnjevanje in preusposabljanje delavcev v teh sektorjih, vključno z znanji in spretnostmi za modularno gradnjo stanovanj, energijsko učinkovito gradnjo in prenovo, nove trajnostne gradbene materiale in digitalne rešitve; poudarja, da je treba razširiti poklicno izobraževanje in usposabljanje v gradbenem sektorju ter izboljšati dostop do usposabljanja za pridobivanje znanj in spretnosti v regijah z manjšim obsegom gradbenih dejavnosti; poziva k programom poklicnega usposabljanja in vajeništva, osredotočenim na sodobne metode gradnje; poudarja, da je treba z modularnim usposabljanjem v dveh formatih pospešiti vajeništvo v gradbeništvu; poudarja, da je treba delavce v gradbeni industriji usposabljati na področju neto ničelnih tehnologij ter uvesti s tem povezana znanja in spretnosti v celotni proizvodni verigi in na vseh ravneh usposobljenosti, da bi tudi manj kvalificiranim delavcem omogočili usposabljanje na področju novih tehnologij; poziva države članice, naj dejavno spodbujajo in uvajajo vsebine, ki jih ustvarijo akademije za spretnosti na področju neto ničelne industrije; poziva države članice, naj sprejmejo določbe za prostovoljno in ustrezno usposabljanje učencev na gradbiščih, ki ga bo urejala industrija; poziva, naj se sredstva EU, na primer iz ESS+, uporabijo za podporo razvoju znanj in spretnosti v gradbenem sektorju in sektorju prenove;

32.poziva Komisijo in države članice, naj povečajo mobilnost delovne sile v gradbenem sektorju, saj je to eden od načinov za zmanjšanje pomanjkanja znanj in spretnosti; poziva države članice in Komisijo, naj učinkovito uporabljajo obstoječa orodja za usklajevanje znanj in spretnosti v gradbenem sektorju v skladu z izkaznico o spretnostih v gradbeništvu v okviru Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop), da bi pomagale regijam z resnim pomanjkanjem delovne sile ter spodbujale čezmejne priložnosti za usposobljene delavce; poudarja, da je treba mobilnim delavcem zagotoviti zaščito, vključno z enakimi pravicami, dostojnimi delovnimi pogoji in dostopom do usposabljanja, da bi zagotovili pravično mobilnost; poziva Komisijo, naj poenostavi mobilnost znotraj EU z minimalnim upravnim bremenom, in sicer s pobudami za krepitev vzajemnega priznavanja poklicnih kvalifikacij v sektorju, po potrebi tudi za kvalificirane delavce iz tretjih držav; poudarja, da je treba v okviru evropske strategije za gradnjo stanovanj priznati in potrditi poklicne spretnosti in kvalifikacije po vsej EU; poziva Komisijo, naj spremeni direktivo o poklicnih kvalifikacijah Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (UL L 255, 30.9.2005, str. 22, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2005/36/oj)., da bo izboljšala vzajemno priznavanje kvalifikacij v sektorju; pozdravlja predlog Komisije za pobudo za prenosljivost spretnosti, da bi v okviru unije spretnosti izboljšali prenosljivost spretnosti in kvalifikacij po vsej EU, ne glede na to, kje so bile pridobljene; pozdravlja predlog Komisije o enotnem digitalnem portalu za prijave, da bi zmanjšali upravno breme za napotitev delavcev Evropska komisija, Nova digitalna platforma za prijavo napotenih delavcev, spletišče Evropske komisije, november 2024, https://commission.europa.eu/news-and-media/news/new-digital-platform-declaring-posted-workers-2024-11-14_sl., in poziva k hitrim pogajanjem in izvajanju; poziva, naj nacionalna delovna zakonodaja podpre prizadevanja za odpravo dolgoročnega pomanjkanja delovne sile;

33.spodbuja Komisijo in države članice, naj poskrbijo, da bodo imeli zakoniti delovni migranti in sezonski delavci, ki jim delodajalec ponuja namestitev, dostop do dostojnih, trajnostnih in cenovno dostopnih stanovanj; poudarja, da noben delavec ne bi smel biti prisiljen živeti v prenatrpanih ali slabih razmerah; poziva, naj se te zadeve natančneje spremljajo; poziva Komisijo in države članice, naj analizirajo socialne in teritorialne učinke zgoščenih stanovanj za delovne migrante in sezonske delavce; poudarja, da je treba oceniti, ali takšna prostorska segregacija ogroža socialno kohezijo in vključevanje skupnosti; poziva države članice, naj na regionalni in lokalni ravni zbirajo podatke o lokaciji in pogojih nastanitve, ki jo ponuja delodajalec; poziva, naj Evropski organ za delo opravi pregled za učinkovitejše čezmejno izvrševanje;

34.poziva Komisijo in države članice, naj odločno podprejo mikropodjetja, mala in srednja podjetja ter samozaposlene v gradbenem in stanovanjskem sektorju, tudi z zagotavljanjem potrebnih in dostopnih finančnih instrumentov ter pravočasnih plačil za javna naročila, hkrati pa naj odpravijo upravna bremena, povezana z zapadlimi plačili; poudarja, da je treba izboljšati regulativne okvire, ki zmanjšujejo konkurenčnost in zaposljivost mikropodjetij, malih in srednjih podjetij ter samozaposlenih, ter obravnavati pomanjkanje standardov, usklajenih na ravni EU, ki temeljijo na uspešnosti, pa tudi vsesplošno razširjenost dolgih rokov za standardizacijo, ki preprečujejo uvajanje inovativnih gradbenih materialov, da bi privabili in spodbujali talente ter omogočili lažji dostop do trga; priznava prispevek samozaposlenih kot temeljne delovne sile v teh sektorjih ter poziva k posebnem varstvu zanje, da bi jim zagotovili stabilnost, pravično obravnavo in socialno zaščito; poziva Komisijo in skupino EIB, naj poenostavita dostop do shem financiranja EU za mikropodjetja in obrtnike, pri čemer naj posebno pozornost namenita podeželskim in redko poseljenim območjem, da bi ohranili lokalna znanja in spretnosti ter zaposlovanje; poudarja, da podpora mikropodjetjem in samozaposlenim ni le gospodarska prednostna naloga, temveč tudi kulturna in socialna, saj ohranja lokalne tradicije in krepi samozadostnost skupnosti; poudarja, da je treba mala in srednja podjetja, vključno s stanovanjskimi zadrugami in socialnimi podjetji, podpreti v sklopu širše strategije za dolgoročno zagotavljanje dostojnih, cenovno dostopnih in trajnostnih stanovanj;

35.opozarja na ključno vlogo javnih naročil v gradbenem sektorju, ki predstavljajo precejšen delež dejavnosti sektorja; poudarja, da se je kompleksnost javnih naročil sčasoma povečala, zaradi česar občine težje sklepajo pogodbe za javno gradnjo; poziva Komisijo, naj občutno poenostavi zakonodajo EU v zvezi z javnimi naročili; poziva javne organe, naj učinkovito regulirajo sklepanje pogodb s podizvajalci in zagotovijo, da se z javnimi sredstvi podpirajo podjetja, ki zagotavljajo visokokakovostne socialne delovne pogoje in spoštujejo industrijske standarde; poziva Komisijo, naj razmisli o vključitvi socialnih in okoljskih standardov v prihodnjo revizijo direktive o javnih naročilih Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2014/24/oj). ter poskrbi za preglednost v zvezi s podizvajalci in obsegom njihovega dela; ugotavlja, da bi lahko uvedba dodatnih meril v postopkih javnega naročanja povečala njihovo kompleksnost, kar bi vplivalo na konkurenco med ponudniki in na cene; poudarja, da je skrbno oblikovanje teh meril pomembno za uskladitev s ciljem olajšanja gradnje cenovno dostopnejših stanovanj; meni, da bi morala evropska strategija za gradnjo stanovanj zagotoviti, da se javna naročila ne bodo oddajala, obsojenim zaradi korupcije ali kršitev človekovih pravic; poziva države članice, naj prilagodijo svoja pravila o javnem naročanju, da bi javnemu sektorju pomagale preprečiti sodelovanje z izvajalci, ki nimajo dokazanih potrebnih sposobnosti ali strokovnega znanja;

36.priznava, da lahko razpoložljivost in dodeljevanje javnih, socialnih, zadružnih, neprofitnih in nizkoprofitnih stanovanj prispevata k cenovni dostopnosti, stabilnosti in socialni koheziji ter povečanju ponudbe stanovanj za določene skupine, kot so gospodinjstva z nizkimi dohodki, mladi, študenti, starejši, invalidi in kritični delavci; poudarja, da je pomembno zagotoviti ustrezen delež teh stanovanjskih modelov; poziva javne organe, naj vzpostavijo ciljno usmerjeno podporo za te stanovanjske modele, saj zagotavljajo dolgoročno cenovno dostopnost, stabilnost in vrednost za skupnost; poziva države članice, naj vzpostavijo mehanizme, ki bodo lokalnim organom omogočili, da razmislijo o sanaciji obstoječih javnih stavb, dodajanju dodatnih nadstropij zanje ali njihovi preureditvi ter sanaciji in spremembi namena neuporabljenega javnega stavbnega fonda, zlasti tistega, ki se nahaja v zgodovinskih središčih in predmestjih, v javna ali socialna stanovanja, kjer je to ustrezno, hkrati pa ohranijo arhitekturno vrednost ali vrednost kulturne dediščine zgodovinskih stavb; poudarja, da je treba preučiti potencial sodelovalnih stanovanjskih rešitev, vključno z zadružnimi, neprofitnimi in nizkoprofitnimi stanovanjskimi modeli, ki jih vodijo skupnosti in jih upravljajo lokalne organizacije, da bi spodbujali dostojne, cenovno dostopne in trajnostne stanovanjske možnosti ter okrepili sodelovanje skupnosti;

37.je seznanjen z vlogo javnih stanovanjskih rešitev v okviru širše stanovanjske strategije in meni, da bi morala EU v svojih stanovanjskih politikah zaščititi obstoječe uspešne modele porazdelitve javnih stanovanj v državah članicah in skupne nacionalne prakse; poudarja, da lahko javna stanovanja prispevajo k reševanju primerov podstandardnih stanovanj in izključenosti, ki prizadenejo ranljive skupine; poudarja, da je pomembno namenjati prednost projektom, katerih cilj je izboljšati vključujoče soseske s priložnostmi za vse; je sesznanjen s stroški vzdrževanja javnega stanovanjskega fonda, zato spodbuja učinkovite in uspešne postopke, s katerimi bi zmanjšali proračunsko breme za javne uprave in državljane; meni, da je pomembno zagotoviti, da se pri dodeljevanju socialnih stanovanj določijo pregledna in objektivna merila za upravičenost, ki bodo odražala lokalne stanovanjske razmere, hkrati pa zagotavljala učinkovito in sorazmerno uporabo javnih sredstev; poudarja, da zagotavljanje cenovno dostopnih javnih stanovanj ni odvisno le od stroškov gradnje, temveč tudi od vzdržnosti upravljanja in zagotavljanja storitev; poudarja osrednjo vlogo usposobljenih stanovanjskih akterjev pri ohranjanju kakovosti in cenovne dostopnosti skozi čas; poziva k javnemu financiranju, da bi podprli del stroškov upravljanja in vzdrževanja, s čimer bi stanovanja postala cenovno dostopnejša za prebivalce;

38.meni, da lahko subjekti socialnega gospodarstva znatno prispevajo k obogatitvi ponudbe cenovno dostopnih in socialnih stanovanj, zlasti kadar se dolgoročno zavežejo tej nalogi, prav tako pa lahko dopolnijo vlogo zasebnih subjektov; ugotavlja pomen mehanizmov javno-zasebnega sodelovanja, vključno z javno-zasebnimi partnerstvi z omejenim dobičkom, ki se lahko osredotočijo na upravljanje cenovno dostopnih stanovanj in prispevajo k uravnoteženemu trgu po vsej Uniji; meni, da je bistveno mobilizirati zasebne naložbe s socialnimi cilji prek subjektov socialnega gospodarstva, ki s trajnostnim modelom socialnega gospodarstva dopolnjujejo trg in krepijo teritorialno kohezijo; poudarja, da projekti cenovno dostopnih in socialnih stanovanj, ki jih financirajo akterji, ki delujejo v okviru zadružnih, nizkoprofitnih ali neprofitnih modelov, podpirajo cilj izboljšanja cenovne dostopnosti stanovanj za lokalne skupnosti; opozarja, da bi morala merila za upravičenost do javnega financiranja omogočati sodelovanje subjektov socialnega gospodarstva, ki usmerjajo naložbe v cilje splošnega interesa in lahko glavni delež svoje dejavnosti namenijo dolgoročnemu upravljanju cenovno dostopnih stanovanj;

39.pozdravlja napoved Evropska komisija, „Nagovor predsednice Ursule von der Leyen o stanju v Uniji 2025“, spletišče Evropske komisije, 10. september 2025. predsednice Komisije Ursule von der Leyen iz septembra 2025 o pravni pobudi o kratkoročnem najemu za odpravljanje preostalih regulativnih vrzeli; poziva Komisijo, naj posreduje dodatne informacije in podatke o nerešenih vprašanjih ter o primernosti posredovanja EU; meni, da bi moral biti cilj te pobude zagotoviti pravično ravnovesje med razvojem turizma in cenovno dostopnostjo stanovanj ter da bi bilo treba s to pobudo določiti skupne cilje na ravni EU, hkrati pa državam članicam, regijam in lokalnim organom omogočiti prožnost pri oblikovanju in izvajanju ukrepov, prilagojenih njihovim posebnim lokalnim razmeram in stanovanjskim trgom; poziva Komisijo, naj po polnem začetku izvajanja Uredbe (EU) 2024/1028 Uredba (EU) 2024/1028 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. aprila 2024 o zbiranju in souporabi podatkov v zvezi s storitvami kratkoročnega najema nastanitve ter spremembi Uredbe (EU) 2018/1724 (UL L, 2024/1028, 29.4.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1028/oj). o kratkoročnih najemih izvede celovito, na podatkih in dokazih temelječo oceno učinka širjenja kratkoročnega najema na cene stanovanj ter cenovno dostopnost, razpoložljivost in varnost posesti na makro- in mikro nepremičninskih trgih, pri čemer naj posebno pozornost nameni učinku na dolgoročni najem; ugotavlja, da morajo države članice do 20. maja 2026 začeti izvajati to uredbo; priznava morebitne težave, povezane z interoperabilnostjo sistemov, ter izzive, s katerimi se soočajo mikropodjetja ter mala in srednja podjetja pri izpolnjevanju obveznosti iz te uredbe; priznava, da ima lahko širjenje kratkoročnih najemov različen vpliv na ozemlja, odvisno od njihovih značilnosti; priznava, da ni pravne jasnosti glede skladnosti nekaterih nacionalnih in lokalnih zakonov s pravom EU; poziva Komisijo, naj s smernicami pojasni okvir, v katerem lahko delujejo javni organi; poziva javne organe, naj od digitalnih platform zahtevajo odstranitev nezakonitih ponudb turističnih stanovanj; meni, da je potrebnih več podatkov, a je zaskrbljen, da bi utegnilo preveliko breme ovirati mala podjetja, na primer trajnostna in podeželska turistična podjetja; meni, da bi se bilo treba o vseh prihodnjih ukrepih posvetovati z lokalnimi organi, združenji in ustreznimi deležniki, saj lahko ti tudi na območjih v težavah najbolje določijo potrebne ukrepe, ki pa ne smejo odvračati od turizma; poziva, naj širjenje kratkoročnih najemov ne ogroža družbene strukture, cenovne dostopnosti in dolgoročne življenjske sposobnosti mest;

40.opozarja, da je Sodišče v sodbi v združenih zadevah C-724/18 in C-727/18 Sodba Sodišča z dne 22. septembra 2020, Cali Apartments SCI in HX/Procureur général près la cour d’appel de Paris in Ville de Paris, združeni zadevi C-724/18 in C-727/18, ECLI:EU:C:2020:743. navedlo, da lahko obstaja legitimen javni interes za vzpostavitev mehanizmov za urejanje kratkoročnega najema na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, če so sprejeti ukrepi potrebni, ustrezni in sorazmerni; poziva k uravnoteženemu pristopu, ki bo uskladil pravico do lastništva zasebnih nepremičnin, pravno gotovost za lastnike in trajnostni turizem s potrebo po ohranitvi razpoložljivosti stanovanj in življenjskih pogojev v zgodovinskih mestnih središčih; meni, da bi lahko nekateri ukrepi mestnim središčem pomagali pri ponovni vzpostavitvi stanovanjskih funkcij, kot so ustrezni in sorazmerni sistemi izdajanja dovoljenj, večja preglednost v zvezi z obsežnimi nakupi tujih nepremičnin za spremljanje razpoložljivosti stanovanj, dovoljenja združenj sosedov ali glavnega lastnika ali standardi varnosti, kakovosti in varstva potrošnikov, s čimer bi zagotovili, da so te politike sorazmerne in prilagojene posebnim okoliščinam; poudarja, da so potrebni ukrepi, s katerimi bi bila stanovanja namenjena prebivalcem in bi se ohranili raznolikost in vitalnost mestnih skupnosti; poziva, naj se turistične dejavnosti in njihovi pozitivni učinki na lokalno gospodarstvo uravnotežijo z ohranjanjem dolgoročne razpoložljivosti stanovanj za lokalne prebivalce ter strateške in kritične delavce;

41.poziva k mobilizaciji zasebnih naložb, saj je pomembno dopolniti javna prizadevanja za odpravo pomanjkanja dostojnih, trajnostnih in cenovno dostopnih stanovanj, javni sektor pa sam ne more odpraviti sedanjega pomanjkanja likvidnosti na trgu; priznava strateško vlogo zasebnega sektorja, zadrug in nepremičninskih podjetij, ki kotirajo na borzi, pri reševanju stanovanjske krize v EU s sprostitvijo dostopa do kapitala, zagotavljanjem obsežnih cenovno dostopnih in socialnih stanovanj ter podpiranjem inovacij na področju gradbeništva in trajnostnosti; poziva Komisijo, naj preuči vpliv nakupov nepremičnin, ki jih opravijo tujci; ugotavlja, da so tržne stanovanjske rešitve še vedno učinkovit način za trajnostno povečanje ponudbe, in v zvezi s tem poudarja, da je pomembno naložbam prijazno regulativno okolje; poziva države članice in institucije EU, naj omogočijo pogoje za privabljanje in uresničevanje dolgoročnih, odgovornih, zanesljivih in stabilnih zasebnih naložb v gradnjo stanovanj za gospodinjstva z nizkimi in srednjimi dohodki; poziva k dokončanju unije prihrankov in naložb, da bi povečali čezmejno razpoložljivost zasebnega kapitala; poudarja učinke vzvoda, ki jih lahko na trgu dosežejo majhni zneski javnih sredstev; poziva države članice, naj preučijo namenske instrumente za stanovanjske naložbe, da bi zasebne prihranke usmerile v projekte cenovno dostopnih stanovanj; poudarja, da je treba začeti izvajati na uspešnosti temelječe financiranje in odgovornost lokalnih organov, pri čemer je treba spodbude povezati s cilji zagotavljanja stanovanj; poziva k oblikovanju indeksa socialnega učinka, da bi izmerili in opredelili dodatnost, ki jo ustvarjajo naložbe v socialna in cenovno dostopna stanovanja, ter pritegnili več naložb v sektor;

42.poudarja vse večje težave pri dostopu do stanovanjskega financiranja, saj gospodinjstva z nizkimi in srednjimi dohodki čedalje težje pridobijo stanovanjsko posojilo, tudi ko gre za lastništvo stanovanj; poziva Komisijo in države članice, naj natančneje preučijo politike, namenjene zagotavljanju pravičnega in trajnostnega dostopa do stanovanjskega financiranja, zlasti za kupce, ki stanovanje kupujejo prvič, ter kupce z nizkimi in srednjimi dohodki; poudarja, da morajo makrobonitetni in nadzorni organi, vključno z Evropskim odborom za sistemska tveganja in Evropsko centralno banko, v svojih okvirih spremljanja in ocenah tveganja upoštevati sistemska tveganja; ugotavlja, da direktiva o kapitalskih zahtevah Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2013/36/oj). državam članicam omogoča uvedbo blažilnikov sistemskih tveganj za nekatere izpostavljenosti in da so se nekatere od njih odločil, da jih bodo uvedle za nekatere izpostavljenosti, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami, kar povečuje stroške financiranja poslovnih nepremičnin; poziva Evropski bančni organ, naj v celoti izkoristi prilagodljivosti iz svojih smernic, da bi podprl hipoteke na stanovanjske nepremičnine, hkrati pa zagotovil finančno stabilnost; poziva države članice, naj skrbno ocenijo ustreznost ravni blažilnikov sistemskih tveganj za izpostavljenosti, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami; podpira možnost iz uredbe o kapitalskih zahtevah Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2013/575/oj)., da se omogoči preferenčna bonitetna obravnava izpostavljenosti, povezanih s pridobitvijo, razvojem in gradnjo zemljišč, s čimer se olajša dostop do financiranja za razvoj stanovanj; poziva Komisijo in države članice, naj povečajo preglednost nepremičninskih transakcij in spremljajo povezave med nepremičninskimi skladi ter bankami in drugimi institucionalnimi vlagatelji, da bi opredelili morebitne kanale širjenja negativnih vplivov in zaščitili finančno stabilnost; v zvezi s tem pozdravlja pregled okvira EU za listinjenje, ki ga je Komisija predstavila 17. junija 2025, da bi sprostila bilance bank in povečala njihovo posojilno zmogljivost; poziva Komisijo, naj oceni učinek uredbe o kapitalskih zahtevah na mala gradbena podjetja, da bi se posojila za stanovanjske projekte obravnavala sorazmerno, pri čemer se velja dejstvo, da projekte z nižjim sistemskim tveganjem pogosto vnaprej prodajo, zavarujejo ali zanje jamčijo javni organi;

43.poudarja, da je pomembno zaščititi finančno stabilnost in poskrbeti, da bodo finančni instrumenti prispevali k cenovni dostopnosti stanovanj; spominja na vlogo Pakta za stabilnost in rast pri zagotavljanju finančne stabilnosti v EU, ki je pogoj za širjenje stanovanjskih nepremičnin; poudarja, da bi morali splošna in nacionalna odstopna klavzula ostati izjemno in začasno orodje; poudarja, da morajo biti vse javne naložbe v stanovanja še naprej skladne s fiskalnimi pravili Unije;

44.poziva k močnejšim in preglednejšim mehanizmom za sodelovanje na področju stanovanjske politike med javnim in zasebnim sektorjem, da bi mobilizirali dodatna finančna sredstva prek evropskih okvirov sofinanciranja, ki združujejo javne naložbe z zmogljivostjo in inovacijami zasebnih in javnih akterjev; poudarja, da je mogoče s takimi partnerstvi povečati učinek javnih sredstev in pospešiti razvoj kakovostnih in cenovno dostopnih stanovanj; poziva javne organe, naj poskrbijo, da bodo taka partnerstva usklajena z javnim interesom in cilji glede dolgoročne cenovne dostopnosti; poziva javne organe, naj izkoristijo strokovno znanje zasebnega sektorja ter po potrebi ponudijo usmerjene dolgoročne spodbude podjetjem in deležnikom, ki sodelujejo pri resnično cenovno dostopnih stanovanjskih projektih, vključno z naložbami lokalnih organov in regionalnih uprav, na primer v razvoj infrastrukture na mestnih, primestnih, podeželskih in redko poseljenih območjih; poudarja vlogo, ki jo lahko imajo nacionalne spodbujevalne banke in institucije v zvezi s tem; spodbuja Komisijo, naj zagotovi, da bosta val prenove in evropski načrt za cenovno dostopna stanovanja ustvarila prave naložbene priložnosti ter olajšala javno-zasebna partnerstva pri obsežnih projektih prenove mest in razvoja infrastrukture; poudarja, da bi morali biti vladni ukrepi pomoči zasnovani tako, da bi dopolnjevali zasebne naložbe, da bi preprečili izrivanje in omogočili dolgoročno finančno stabilnost, hkrati pa poskrbeli, da podporni ukrepi ne bi preobremenili davkoplačevalcev ali izkrivljali trgov;

45.se zavzema za strateško, odgovorno in učinkovito izvajanje naložb v stanovanjski sektor z uporabo namenskih skladov EU, da bi povečali naložbe v stanovanja s konsolidacijo in dodelitvijo trenutno razpršenega financiranja v več programih, kot so skladi kohezijske politike, InvestEU ali NextGenerationEU, vključno z mehanizmom za okrevanje in odpornost, ter poudarja vlogo EIB ter nacionalnih spodbujevalnih bank in institucij, kjer je to izvedljivo, pri čemer je treba zagotoviti spoštovanje pristojnosti držav članic; poziva Komisijo, naj izda priporočila o namenskih finančnih mehanizmih za dolgoročna posojila držav članic za financiranje nujnih stanovanjskih projektov; spodbuja države članice, naj neporabljena sredstva iz svojih nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost prerazporedijo v finančne instrumente, da bi omogočile gradnjo in prenovo socialnih, javnih, zadružnih in cenovno dostopnih stanovanjskih enot, pod pogojem, da so za upravljanje teh sredstev pooblaščene lokalne in regionalne oblasti; spodbuja Komisijo in države članice, naj vključijo učinkovite, pregledne, vključujoče in pravične mehanizme dodeljevanja za upravičence do sredstev in finančnih instrumentov EU, kot so lokalni in regionalni organi, da bi zagotovili gospodarsko, socialno in teritorialno kohezijo; poudarja, da neenakomeren gospodarski razvoj v različnih regijah v Evropi in posledične ekonomske migracije znotraj EU znatno prispevajo k pritisku na cene stanovanj; v zvezi s tem poudarja pomen kohezijske politike EU za sedanji in prihodnji regionalni razvoj; poziva k poenostavljeni digitalni platformi „vse na enem mestu“, ki bo lokalnim in regionalnim oblastem omogočila neposreden dostop do stanovanjskih skladov EU; poziva, naj se sheme financiranja EU oblikujejo s poenostavljenimi postopki, vključno z mehanizmi predhodnega financiranja in nepovratnih sredstev, da bi zagotovili enak dostop manjšim gospodarstvom in občinam z omejenimi upravnimi zmogljivostmi ter pospešili naložbe v socialna in cenovno dostopna stanovanja; podpira nacionalna prizadevanja za lastništvo stanovanj, s čimer bi lahko gospodinjstva ustvarila premoženje, ki ga je mogoče posredovati naprej; poziva države članice, naj uporabijo prožnost pri oblikovanju in izvajanju shem financiranja za nova stanovanja, kar bo omogočilo pravično mešano uporabo javnih in zasebnih stanovanj; priporoča, naj se program InvestEU za obdobje 2028–2034 okrepi, da bi povečali obseg jamstev, podprtih s proračunom EU, za projekte dostojnih, trajnostnih in cenovno dostopnih stanovanj; poziva Komisijo, naj izboljša namenske stanovanjske strukture in dodatno preuči dodano vrednost ustanovitve evropske stanovanjske agencije, ki bi zbirala in analizirala ustrezne podatke nacionalnih statističnih uradov, Eurostata in Eurofounda, s čimer bi podprli izmenjavo dobre prakse, zagotovili tehnično pomoč in smernice državam članicam ter regionalnim in lokalnim organom ter podprli krepitev zmogljivosti na vseh ravneh, da bi čim bolj povečali sinergije in sodelovanje med različnimi institucijami;

46.poudarja, da ima kohezijska politika pomembno vlogo pri spodbujanju ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v EU, zmanjševanju razlik med regijami ter preprečevanju razdrobljenosti in izkrivljanja na enotnem trgu; meni, da bi bilo mogoče njen potencial za podporo izzivom pri razvoju mest in podeželja še povečati; poziva države članice, naj uporabijo razpoložljivo prožnost, da bi omogočile vključitev stanovanjskih ciljev v Evropski sklad za regionalni razvoj, Kohezijski sklad in Sklad za pravični prehod; poziva k večji finančni podpori lokalnim, regionalnim in mestnim organom za razvoj dostojnih, trajnostnih in cenovno dostopnih javnih stanovanj, hkrati pa spodbuja države članice, naj zagotovijo učinkovito in pregledno porabo sredstev EU na vseh nacionalnih, regionalnih in lokalnih ravneh upravljanja; poudarja, da morajo biti take naložbe povezane z dolgoročno cenovno dostopnostjo, kar bi zagotovilo trajne koristi za skupnosti; poudarja, da bi morala biti javna podpora za stanovanjske projekte vezana na strategije mestnega in regionalnega razvoja, ki temeljijo na dobrem upravljanju; poziva, naj se pri naložbah EU spoštuje skladnost z ukrepi za dostopnost za starejše in invalide, te naložbe pa naj se uporabijo kot orodje za krepitev socialne kohezije; poziva Komisijo, naj spodbuja države članice, da predložijo nacionalno analizo stanovanjske vrzeli in nacionalni načrt za povečanje ponudbe stanovanj, skupaj z mejniki za izdajo dovoljenj in ukrepi za usklajevanje financiranja; poziva države članice, naj sprejmejo večletne cilje za zagotavljanje socialnih stanovanj, tudi v zvezi z infrastrukturo in storitvami; poziva, naj se posebna pozornost nameni gradbenim in sanacijskim projektom na območjih, ki so jih prizadele naravne nesreče in katastrofe ali bi jih utegnile prizadeti, pri čemer poudarja pomen prilagajanja in prostorskega načrtovanja, vključno z učinkovito uporabo Evropskega sklada za regionalni razvoj in ESS+ za financiranje podpornih ukrepov; poudarja, kako pomembno je poskrbeti, da bosta Evropski sklad za regionalni razvoj in program InvestEU zagotavljala ustrezne instrumente za nadgradnjo obstoječega stanovanjskega fonda;

47.podpira vlogo EIB pri spodbujanju javnega financiranja in zasebnega financiranja za sektor cenovno dostopnih stanovanj; podpira akcijski načrt skupine EIB za cenovno dostopna stanovanja in njeno namero, da bo sodelovala s Komisijo pri reševanju skupnih izzivov pri omogočanju dostopa do financiranja za cenovno dostopna stanovanja, vključno s spodbujanjem naložb v inovativno gradnjo, da bi zmanjšali stroške in skrajšali čas gradnje; podpira vzpostavitev vseevropske naložbene platforme skupaj z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami in institucijami, katere namen je povečati financiranje za dostojna, trajnostna in cenovno dostopna stanovanja ter podpreti države članice pri razvoju omogočitvenih okvirov politike, kjer je to potrebno, hkrati pa ohraniti vlogo EIB kot investicijske banke in ohraniti njen status AAA; poudarja, da bi utegnila EIB v sodelovanju z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami, Razvojno banko Sveta Evrope in mednarodnimi finančnimi institucijami prevzeti ključno vlogo pri zagotavljanju naložb, ki podpirajo socialno kohezijo, za ponudbo dostojnih, trajnostnih in cenovno dostopnih stanovanj; znova poudarja, da bi bilo treba to razviti na podlagi modela odprte arhitekture, ki bi zagotavljal smiselno in učinkovito sodelovanje nacionalnih spodbujevalnih bank in institucij; poziva Komisijo, naj z izmenjavo dobre prakse in hitrim izvajanjem evropskega načrta za cenovno dostopna stanovanja spodbuja delo nacionalnih spodbujevalnih bank in institucij, pri čemer naj se opre na njihovo dolgoletno strokovno znanje in regionalne povezave pri financiranju cenovno dostopnih in socialnih stanovanj; pozdravlja vrste financiranih projektov, kot so gradnja cenovno dostopnih stanovanj za ključne poklice, študentska nastanitev in stanovanja za starejše; poudarja, da je treba pri naložbah, ki jih podpira EIB, dati prednost dolgoročni cenovni dostopnosti; podpira vzpostavitev spletnega portala More homes. Better homes kot gradnika vseevropske naložbene platforme; meni, da bi morale biti nacionalne spodbujevalne banke in institucije že od samega začetka vključene v razvoj vseh ustreznih portalov ali orodij na ravni EU; poziva EIB, naj preuči vzpostavitev evropske platforme za financiranje, namenjene povečanju financiranja in listinjenja za dostojna, trajnostna in cenovno dostopna stanovanja; pozdravlja novi osrednji portal EIB za stanovanjsko svetovanje in spodbujanje inovacij v gradbenem sektorju; poziva EIB, naj razširi dostop do dolgoročnih posojil z nizkimi obrestnimi merami, podprtih z jamstvi EU, ter obseg in geografski doseg svojega financiranja, povezanega s stanovanji, pri čemer naj ne upošteva le meril energijske učinkovitosti in trajnostnosti, temveč tudi potrebe in prednostne naloge lokalnih skupnosti ter prenovo stanovanjskega fonda po vsej Evropi; poudarja, da je treba vse večje povpraševanje po stanovanjih zadovoljiti z ukrepi za povečanje ponudbe socialnih, dostojnih, trajnostnih in cenovno dostopnih stanovanj;

48.poziva Komisijo, naj analizira dinamiko cen stanovanj, tudi z razpoložljivimi dokazi o morebitnih nepoštenih špekulacijah, in na podlagi te analize pozove države članice, naj sprejmejo morebitne ustrezne ukrepe; poudarja, da je pomembno zaščititi finančno stabilnost in poskrbeti, da bodo finančni instrumenti prispevali k zagotavljanju dostojnih, trajnostnih in cenovno dostopnih stanovanj za vse; poziva Komisijo in države članice, naj povečajo preglednost nepremičninskih transakcij, tudi z boljšim zbiranjem podatkov in morebitnimi orodji na ravni EU; poziva Komisijo in države članice, naj si izmenjujejo podatke in dobre prakse v boju proti nepoštenim praksam financializacije in špekulativnim nakupom, da bi zmanjšali verjetnost destabilizacije lokalnih stanovanjskih trgov; poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe za spodbujanje ponovne uporabe praznih in opuščenih stanovanj, saj je to bistveno za povečanje ponudbe, zaščito cenovne dostopnosti in oživitev skupnosti; poudarja, da bi morale javne naložbe v stanovanja služiti javnemu interesu in zagotavljati dolgoročno vrednost; pozdravlja modele javnega lastništva, pri katerih stanovanja ostajajo javno upravljana, kar bi lahko bilo v nekaterih okoliščinah koristno za preprečevanje zlorab pri financializaciji, in poudarja, da so zakoniti tudi stanovanjski projekti, ki prehajajo v zasebne roke; poudarja, da bi morale imeti države članice možnost, da se same odločijo, kako bodo te projekte upravljale v skladu s svojimi nacionalnimi politikami;

49.poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti mlajšim in prihodnjim generacijam, zlasti na območjih z nizko stopnjo ekonomske neodvisnosti, kjer mladi dlje časa ostanejo v družinskem domu; ugotavlja, da so mladi vse bolj odvisni od najemniškega trga kot glavne oblike lastništva stanovanj Paz-Pardo, G., Younger generations and the lost dream of home ownership (Mlade generacije in izgubljene sanje o lastništvu stanovanj), spletno mesto Evropske centralne banke, 26. januar 2022, https://www.ecb.europa.eu/press/research-publications/resbull/2022/html/ecb.rb220126~4542d3cea0.en.html., zato poziva k večjim pravicam najemnikov in lastninskih pravic lastnikov ter zaščiti najemnikov, da bi mlajšim generacijam zagotovili stabilnost in cenovno dostopnost; poziva Komisijo, naj preuči in spodbuja najboljše regionalne in lokalne dobre prakse v zvezi s stanovanjskimi pobudami za mlade s poenostavljenimi postopki, vključno s shemami za kupce, ki kupujejo prvič; poziva države članice in lokalne organe, naj spodbujajo ukrepe, ki mladim omogočajo dostop do stanovanjskih kreditov, vključno s spodbudami, kot so nižje stopnje transakcij za mlade kupce in kupce, ki prvič kupujejo; poziva k oprostitvi davka na transakcije za kupce, ki prvič kupujejo nepremičnino in jo določeno obdobje uporabljajo; podpira zagotavljanje posojil z nizkimi obrestnimi merami za mlade in kupce, ki prvič kupujejo; poudarja, da bi lahko zagotavljanje cenovno dostopnih stanovanj za mlade, ki vstopajo na trg dela, priznali kot strateško razsežnost socialnih politik; poziva države članice, naj potrebe mladih po stanovanjih vključijo v svoje nacionalne programe reform v okviru evropskega semestra; poziva države članice, naj prilagodijo zakonodajo o načrtovanju rabe zemljišč, da bi mladim omogočile gradnjo cenovno dostopnih stanovanj na družinskih zemljiščih, kar bo omogočilo podeželske in medgeneracijske stanovanjske rešitve; poziva države članice, naj sprejmejo namenske spodbude, tudi pri uporabi sredstev EU, za gradnjo in prenovo cenovno dostopnih in socialnih stanovanj za mlade; poziva k razmisleku o spodbudah za male lastnike nepremičnin, ki oddajajo stanovanja družinam ali mladim na podlagi dolgoročnih pogodb, zlasti na območjih z naraščajočimi stanovanjskimi stroški, ki jih poganjajo tržne sile, kot so davčne spodbude ali podporni ukrepi za najemnike; opozarja, da je cene mogoče znižati tudi z drugimi finančnimi spodbudami za lastnike nepremičnin, hkrati pa povečati število stanovanj, ki so na voljo za najem; poudarja, da je treba poenostaviti upravne in transakcijske postopke, vključno v zvezi z dodatnimi in stanovanjskimi stroški, da bi povečali preglednost, predvidljivost in cenovno dostopnost, zlasti za mlade in kupce, ki prvič kupujejo, po vsej EU;

50.poziva Komisijo, naj predstavi predlog za priporočilo Sveta o reševanju stanovanjske krize mladih, da bi povečali razpoložljivost ustreznih in cenovno dostopnih stanovanj; poudarja, da bi morale države članice s ciljem uresničitve tega priporočila Sveta prostovoljno predložiti nacionalne akcijske načrte, v katerih bodo opredelile konkretne ukrepe in po potrebi nove politike v zvezi s cenovno dostopnostjo za mlade in njihovo izključenostjo iz stanovanjskega sektorja;

51.poziva Komisijo in države članice, naj študentom zagotovijo dostojne, trajnostne in cenovno dostopne stanovanjske rešitve; poudarja, da je treba spodbujati boljši dostop do najemniških stanovanj, podpirati nacionalno mobilnost študentov, ki se preselijo v drugo mesto, pa tudi za izkušnje Erasmus+, akademske izmenjave in pripravništva; poziva Komisijo, naj uvede evropski model študentskih stanovanj, ki bodo nudila več kot zgolj nastanitev ter bodo spodbujala dobro počutje študentov, življenje v skupnosti in osebno rast; poziva države članice, naj oblikujejo nacionalne stanovanjske strategije, ki bodo vključevale določbe za študentska stanovanja ter izboljšale fond javnih in zasebnih študentskih nastanitev; poudarja, da je treba cenovno dostopna študentska stanovanja priznati kot pomembno razsežnost izobraževalnih politik; poziva države članice, naj spodbujajo razvoj cenovno dostopnih študentskih nastanitev v bližini terciarnih izobraževalnih ustanov, da bi zadostile vse večjemu povpraševanju; poziva EU, naj nastanitev mladih vključi v svoje naložbene in politične programe, tudi s podpiranjem financiranja študentskih vozlišč in drugih stanovanjskih pobud za mlade prek javno-zasebnih partnerstev; poziva, naj se s sredstvi EU zagotovijo ciljno usmerjene spodbude za gradnjo cenovno dostopnih in dostojnih študentskih stanovanj; poudarja, da so za omogočanje cenovno ugodnega dostopa do kakovostnih študentskih stanovanj, ki ponujajo izobraževalne storitve in storitve skupnosti, potrebni inovativni zasebni, javni in skupni javno-zasebni okviri financiranja, v katerih javna podpora dopolnjuje prispevke zasebnega sektorja; poudarja, da bi morale biti stanovanjske politike EU usklajene z medsektorskimi cilji glede življenjskih spretnosti, državljanskega udejstvovanja in duševnega zdravja, kot je določeno v sporočilu o uniji spretnosti in evropski strategiji za mlade za obdobje 2019–2027; priporoča vzpostavitev pilotnega projekta za razširitev integriranih modelov študentskih stanovanj, ki bodo združevali cenovno dostopno nastanitev z izobraževalnimi programi in programi skupnosti;

52.spominja na zavezo predsednice Komisije Ursule von der Leyen iz leta 2019, da bo vsakemu otroku v Evropi, ki mu grozi revščina ali socialna izključenost, vključno z brezdomstvom, omogočila uveljavljanje najosnovnejših pravic, kot so zdravstveno varstvo, stanovanje in izobraževanje, čemur je sledilo sprejetje priporočila Sveta (EU) 2021/1004 z dne 14. junija 2021 o vzpostavitvi evropskega jamstva za otroke UL L 223, 22.6.2021, str. 14, ELI: http://data.europa.eu/eli/reco/2021/1004/oj.; poudarja, da ciljev evropskega jamstva za otroke ni mogoče doseči brez ambicioznih namenskih proračunskih sredstev na evropski in nacionalni ravni; v zvezi s tem ponovno poziva k znatnemu namenskemu proračunu v višini vsaj 20 milijard EUR za evropsko jamstvo za otroke; poudarja, da je treba ta namenski proračun nujno predvideti že v naslednjem večletnem finančnem okviru, da bi se odzvali na vse večji izziv revščine in socialne izključenosti otrok, vključno z brezdomstvom;

53.poziva države članice, naj rešujejo težave pri dostopu do stanovanj za gospodinjstva z nizkimi in srednjimi dohodki in pri tem posebno pozornost namenijo strateškim in kritičnim delavcem, vključno z zdravstvenimi delavci, učitelji, uradniki organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, gasilci, socialnimi delavci in delavci v oskrbi ter drugimi ključnimi zaposlenimi v javnih službah, hkrati pa zagotovijo uravnotežene pogodbene okvire, ki bodo ščitili ranljive najemnike in male najemodajalce; poziva države članice, naj vzpostavijo modele nastanitvenih storitev in pri tem posebno pozornost namenijo strateškim in kritičnim delavcem kot dobri praksi; poziva k podpori za vse cenovno dostopne stanovanjske možnosti, vključno z modeli najema, javnimi, zadružnimi, nizkoprofitnimi in neprofitnimi modeli, ki zagotavljajo dolgoročno cenovno dostopnost, ter stabilnimi in varnimi najemnimi pogodbami v zvezi s tem; poziva države članice, naj pregledajo in po potrebi revidirajo svoja merila o cenovni dostopnosti, da bodo resnično odražala življenjske stroške in gospodinjstvom z nizkimi in srednjimi dohodki omogočala učinkovit dostop do dostojnih, trajnostnih in cenovno dostopnih stanovanj;

54.pozdravlja posvetovanje Komisije, ki se je začelo 5. junija 2025, in je seznanjen z revizijo pravil o državni pomoči za storitve splošnega gospodarskega pomena, da bi omogočili hitrejše in učinkovitejše zagotavljanje dostojnih, trajnostnih in cenovno dostopnih stanovanj, hkrati pa omogočili večjo prožnost za spodbujanje nacionalnih naložb; poudarja, da bi morale imeti države članice v skladu z načelom subsidiarnosti diskrecijsko pravico, da to podprejo v skladu s svojimi lokalnimi, regionalnimi ali nacionalnimi potrebami; poudarja pomen predhodne ocene učinka vseh predlaganih sprememb pravil o storitvah splošnega gospodarskega pomena za vsako državo posebej; poudarja, da morebitna revizija pravil o državni pomoči ne bi smela škodovati naložbam držav članic v socialna stanovanja, lahko pa bi omogočila večjo prožnost pri spodbujanju javnih naložb v stanovanja, pri čemer bi bilo treba spoštovati raznolikost nacionalnih trgov; priznava tveganja, ki bi jih bilo treba upoštevati, vključno z morebitnim zasebnim in javnim izrivanjem, preusmerjanjem naložb proč od socialnih stanovanj, skladnostjo s sodno prakso EU in celovitostjo enotnega trga; opozarja na prvotni namen storitev splošnega gospodarskega pomena in dejstvo, da razširitev področja uporabe na širše ciljne skupine ne preusmerja sredstev od najranljivejših skupin; je zaskrbljen, da bi lahko razširitev ciljne skupine za socialna stanovanja v skladu s temi pravili povečala izkrivljanje trga in ogrozila pošteno konkurenco; poudarja, da je treba ohraniti skrbno ravnovesje med obravnavanjem potreb po socialnih stanovanjih ter ohranjanjem konkurenčnih in učinkovitih stanovanjskih trgov za vse ponudnike storitev, tako javne kot zasebne, pri zagotavljanju cenovno dostopnih stanovanj; poudarja, da je treba poskrbeti, da bo vsak prihodnji okvir v zvezi s cenovno dostopnimi stanovanji ostal odprt, kar bo javnim in zasebnim izvajalcem omogočilo sodelovanje, s tem pa se bodo ohranili enaki konkurenčni pogoji in preprečila neupravičena izključenost s trga;

55.meni, da je treba spodbujati evropski akcijski načrt za podporo družinam in pri tem posebno pozornost nameniti velikim družinam, enostarševskim družinam in družinam v ranljivem položaju, ki se spoprijemajo z negotovimi stanovanjskimi razmerami; poziva Komisijo in države članice, naj potrebe po družinskih stanovanjih vključijo v evropski načrt za cenovno dostopna stanovanja in evropsko jamstvo za otroke ter naj zagotovijo, da noben otrok ne bo odraščal v neprimernih stanovanjih; priznava obstoj generacijske stanovanjske vrzeli, saj zapozneli dostop do stanovanj omejuje zmožnost mlajših generacij, da bi živele samostojno in sprejemale svobodne življenjske odločitve, ter zaostruje demografske izzive v Evropi; opozarja, da so stanovanja ključni dejavnik pri podpiranju demografske dinamike in obravnavanju upada prebivalstva, zlasti v regijah, ki se spoprijemajo z izgubo prebivalstva in odseljevanjem; opozarja, da neustrezna stanovanjska politika ogroža demografsko rast v EU; opozarja, da je Evropa starajoča se celina, kar pomeni izziv za stanovanjski sektor; poziva Komisijo, naj prilagajanje staranju vključi v vse svoje stanovanjske politike; poziva k stanovanjskim politikam, ki bodo zagotavljale pravočasen dostop do cenovno dostopnih stanovanj, zmanjšale število nezdravih stanovanj in spodbujale stabilnost za družine v vseh življenjskih obdobjih; spodbuja države članice, naj demografske prednostne naloge vključijo v svoje nacionalne stanovanjske strategije in prihodnje programe financiranja EU; poziva države članice, naj uvedejo ciljno usmerjene finančne spodbude za družine, da bi omogočili lastništvo stanovanj in dolgoročne najemne pogodbe, s tem pa zmanjšali njihovo finančno breme, pozitivno vplivali na demografske trende in okrepili socialno stabilnost v Evropi; poziva države članice, naj lokalne in regionalne oblasti v celoti vključijo v razvoj ciljno usmerjenih stanovanjskih programov za družine; priznava, da so zasebni stanovanjski varčevalni skladi praktično in učinkovito orodje, s katerim lahko posamezniki in družine vlagajo v stanovanja in spodbujajo večjo dostopnost hipotekarnega financiranja; poziva države članice, naj olajšajo izvajanje in spodbujanje teh ukrepov v okviru širših prizadevanj za reševanje stanovanjske krize; z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da prenatrpana stanovanja ali nestabilni bivalni pogoji vplivajo na izobraževalne dosežke otrok; zahteva znatno povečanje evropskega jamstva za otroke za dostop do ustreznih stanovanj in s tem povezanih socialnih potreb; poziva k letnemu spremljanju in poročanju o napredku pri odpravljanju stanovanjske revščine otrok po vsej EU;

56.poudarja, da je treba starejšim zagotoviti dostopna in starostnikom prijazna stanovanja; priznava izzive, s katerimi se spoprijemajo starejši, ki so povezani s stroški vzdrževanja in njihovimi potrebami po oskrbi; opozarja na izzive, ki pestijo starejše lastnike stanovanj, ki si ne morejo privoščiti prenove svojih nepremičnin, da bi izpolnjevale nove standarde energetske učinkovitosti; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo ciljno usmerjene, prostovoljne in nebirokratske podporne ukrepe za ranljive lastnike stanovanj; spodbuja države članice in lokalne vlade, naj spodbujajo večgeneracijske življenjske ureditve, stanovanja v skupnosti, pobude za sobivanje in druge inovativne rešitve za dolgotrajno oskrbo in nastanitve starejših, ki lahko ustvarijo gospodarske in socialne koristi ter prispevajo k zmanjšanju pritiska na sisteme socialnega varstva in krepitvi lokalnih skupnosti; priznava vlogo, ki jo imajo integrirane pokojninske skupnosti in modeli sobivanja starejših, ki jim omogočajo daljše samostojno življenje in zmanjšujejo odvisnost od dolgotrajne oskrbe;

57.poudarja, da bi morale države članice, stanovanjske agencije in zasebni sektor ustrezno pomagati žrtvam nasilja v družini, na primer z začasno zasilno nastanitvijo v zavetiščih in centrih za oskrbo, ter da bi bilo treba posameznikom ponuditi rešitve s hitrimi upravnimi postopki; poziva Komisijo, naj vidike nasilja na podlagi spola vključi v stanovanjsko politiko EU;

58.poziva Komisijo in države članice, naj ustrezno pozornost posvetijo vprašanju dostopnih stanovanj za invalide; svari pred zelo majhno ponudbo dostopnih stanovanj in škodljivimi učinki, ki jih to ima na socialno-ekonomsko vključevanje invalidov in njihovo sposobnost samostojnega življenja; poziva k večji dostopnosti stanovanjskega fonda za invalide; poziva Komisijo in države članice, naj znatno povečajo ponudbo dostopnih stanovanj in vzpostavijo mehanizme, ki bodo zagotavljali zadosten delež dostopnih stanovanj v novih gradnjah; poziva k polnemu izvajanju strategije EU o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030; poudarja, da je dostopno stanovanje osnovni pogoj za polno udeležbo invalidov v družbi; poziva k ciljno usmerjenemu in učinkovitemu sklopu ukrepov, namenjenih zagotavljanju popolnega in doslednega izvajanja zahtev o dostopnosti stanovanj iz Konvencije OZN o pravicah invalidov; poudarja, da je treba zagotoviti razpoložljivost in vzdrževanje dostopnih stanovanj ter ustrezne podporne storitve v skupnosti, prilagojene funkcionalnim in kognitivnim sposobnostim posameznikov, vključno s stanovanjskimi skupinami; podpira javne, javno-zasebne in zasebne zadružne stanovanjske pobude, tudi za invalide, pri katerih skupnosti skupaj razvijajo in upravljajo stanovanjske projekte, ki spodbujajo socialno kohezijo in zagotavljajo dolgoročno cenovno dostopnost; poziva države članice, naj zagotovijo celovite, dostopne in sistemske storitve v skupnosti za invalide; poudarja, da so podporne storitve, ki se zagotavljajo v kraju prebivališča, bistvene za neodvisno življenje in socialno vključenost ter preprečujejo, da bi bili invalidi prisiljeni poiskati pomoč s pomočjo institucionalizacije;

59.poudarja, da je brezdomstvo najhujša oblika revščine in socialne izključenosti; opozarja, da so ukrepi v zvezi z brezdomstvom predvsem v pristojnosti držav članic, EU pa bi morala podpirati in usklajevati prizadevanja; poziva k okrepitvi evropske platforme za boj proti brezdomstvu za usklajevanje in izmenjavo informacij ter izmenjavo dobrih praks; poziva Komisijo, naj zagotovi sinergije med strategijo EU za boj proti revščini, novim akcijskim načrtom za evropski steber socialnih pravic, evropsko platformo za boj proti brezdomstvu in evropskim načrtom za cenovno dostopna stanovanja; poziva k ambiciozno zastavljenemu in pospešenemu izvajanju evropskega jamstva za otroke v EU kot načinu preprečevanja in odprave brezdomstva otrok; poziva Komisijo, naj zagotovi tehnično pomoč, krepitev zmogljivosti in podporo politiki na področju brezdomstva ter naj spremlja napredek na tem področju; poziva Komisijo in nacionalne statistične urade, naj okrepijo zbiranje in usklajevanje podatkov o stanovanjskih objektih; ugotavlja, da se je strategija „najprej stanovanje“ izkazala za koristno v nekaterih nacionalnih okvirih, njeno izvajanje pa ostaja v pristojnosti vsake države članice; poziva države članice, naj razvijejo in izvajajo stanovanjske strategije za zmanjšanje brezdomstva in povečajo število ukrepov, ki temeljijo na dokazih, kot je pristop „najprej stanovanje“; poziva države članice, naj brezdomcem zagotovijo dostop do socialnih stanovanj; poziva države članice, naj sprejmejo nacionalne cilje za preprečevanje izselitve otrok v primerih, ko pri izvajanju evropskega jamstva za otroke obstaja očitno tveganje brezdomstva; poziva države članice, naj se borijo proti diskriminaciji brezdomcev; priznava vlogo nevladnih organizacij pri obravnavanju brezdomstva in podpiranju stabilnosti stanovanj;

60.vztraja, da morajo tržne intervencije temeljiti na zanesljivih podatkih, ki jih hranijo javne institucije; poudarja vlogo, ki jo imajo javni podatki pri oblikovanju stanovanjske politike; pozdravlja sprejetje uredbe o evropski statistiki o prebivalstvu in stanovanjih Uredba (EU) 2025/2458 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. novembra 2025 o evropski statistiki o prebivalstvu in stanovanjih, spremembi Uredbe (ES) št. 862/2007 ter razveljavitvi uredb (ES) št. 763/2008 in (EU) št. 1260/2013 (UL L, 2025/2458, 12.12.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2025/2458/oj)., ki bo Eurostatu zagotovila večjo zmogljivost za zbiranje podatkov o stanovanjskih razmerah in dostopu do stanovanj v EU; poziva Komisijo, naj začne nove pilotne projekte in študije izvedljivosti v okviru nedavno sprejete uredbe o evropski statistiki o prebivalstvu in stanovanjih s poudarkom na dostopu invalidov do ustreznih in cenovno dostopnih stanovanj; poziva Eurostat, naj zbira, analizira in izmenjuje podatke o stanovanjih na nacionalni, regionalni in lokalni ravni prek nove namenske digitalne platforme EU za podporo oblikovanju politik na podlagi dokazov, izboljšanje preglednosti, spremljanje prostih delovnih mest, nizke stopnje zasedenosti in potenciala za prenovo ter zagotavljanje dodatnih informacij opazovalnici EU za stavbni fond o kakovosti stanovanj in tehničnih stavbnih sistemov; poziva Komisijo, naj zbere in objavi podatke o dostopu do stanovanj in shem socialnih stanovanj, razčlenjene po spolu; poziva Komisijo, naj pripravi letno evropsko poročilo o stanovanjskih razmerah, da bi ocenili te razmere v Evropi, ki bi moralo vključevati podatke o cenovni dostopnosti, gibanju najemnin in cen, lastništvu zemljišč in nepremičnin, varnosti posesti, brezdomstvu in izključenosti s stanovanjskega trga; poziva k pripravi dopolnilnih rednih poročil o dodeljevanju in učinku stanovanjskih skladov EU; poziva države članice, naj od lokalnih organov zahtevajo redna poročila o infrastrukturnih zmogljivostih, usklajenih s stanovanjskimi projekti, ter da spremljajo prazna stanovanja in uvedejo spodbude za lastnike, da bi prenovili in oddali prazna stanovanja v najem; poziva EU, naj izboljša spremljanje in po potrebi državam članicam zagotovi orodja za boljši nadzor nad trgom stanovanjskih nepremičnin; poziva Komisijo, naj se v procesu evropskega semestra in v priporočilih za posamezne države odločneje osredotoči na metriko cenovno dostopnih, trajnostnih in dostojnih stanovanj; poziva, naj se pilotni projekt opazovalnice EU za zemljišča v celoti izkoristi za zapolnitev podatkovnih vrzeli, da bi izboljšali spremljanje zemljišč in opredelili dobre prakse in s tem podprli dostop mladih do zemljišč; poziva države članice, naj izboljšajo preglednost svojega trga zemljišč in obravnavajo problem dostopa do zemljišč za nekatere skupine, kot so mladi kmetje; poziva Komisijo, naj vzpostavi metodologijo za zbiranje in obdelavo podatkov o stanovanjih ter opredeli sklop skupnih kazalnikov, da bi zagotovila primerljivost med državami članicami; poziva, naj se stanovanjski izdatki upoštevajo pri merjenju življenjskih stroškov, kupne moči državljanov in njihove splošne blaginje; poziva, naj se stanovanjski stroški stanovanj, v katerih bivajo lastniki, upoštevajo v harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin, da bi se v statističnih podatkih o inflaciji bolje odražali dejanski stroški stanovanj;

61.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu svetu, vladam in parlamentom držav članic, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Evropskemu odboru regij ter vodjem regionalnih oblasti EU.