A.ker je lastninska pravica, vključno z intelektualno lastnino, temeljna pravica iz člena 17 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in je bila jasno opredeljena v sodni praksi; ker je treba spoštovanje te pravice zagotoviti v vseh fazah digitalne preobrazbe in razvoja generativne umetne inteligence;

B.ker EU zaostaja za mednarodnim razvojem na področju umetne inteligence, kar je strateški izziv; ker je Komisija februarja 2025 na akcijskem vrhu o umetni inteligenci v Parizu napovedala akcijski načrt za celino umetne inteligence, da bi Evropa postala vodilna v svetu na področju umetne inteligence; ker je treba zato v EU spodbujati napredek na področju tehnologij in storitev generativne umetne inteligence v javnem interesu, ne pa ga ovirati, da bi zaščitili evropsko tehnološko suverenost, konkurenčnost, večjezično kulturo in zmogljivost za inovacije, obenem pa ostali zvesti njenim vrednotam ter zagotovili, da tehnološki razvoj podpira trajnostno gospodarsko rast, konkurenčnost in inovacije, hkrati pa omogočili širok dostop do tehnologij umetne inteligence po vsej EU; ker je za nadaljnjo konkurenčnost v tekmi za izboljšanje generativne umetne inteligence potreben dostop do visokokakovostne vsebine, kar pomeni, da mora biti ustvarjalni sektor, ki je vir visokokakovostnih podatkov za učenje umetne inteligence, tudi pošteno plačan;

C.ker ima ustvarjalni in kulturni sektor pomembno vlogo pri varovanju evropskih vrednot in kulturne raznolikosti ter ustvari približno 4 % dodane vrednosti EU in 6,9 % bruto domačega proizvoda EU; ker je v sektorju zaposlenih približno 8 milijonov ljudi, ki podpirajo kulturno raznolikost, socialno kohezijo, vrednote in demokratični dialog;

D.ker je v deklaraciji o digitalnih pravicah in načelih za digitalno desetletje določen cilj, da se zagotovi pravično, varno in zanesljivo digitalno okolje, v katerem lahko vsi, tudi mala in srednja podjetja, pošteno konkurirajo in so inovativna; ker to vključuje ukrepe za spodbujanje sledljivosti, varnosti in skladnosti proizvodov in storitev na digitalnem enotnem trgu; ker so se podpisniki zavezali, da bodo spodbujali na človeka osredotočene, zaupanja vredne in etične sisteme umetne inteligence, ki se uporabljajo pregledno in v skladu z vrednotami EU; ker bi morala na podlagi deklaracije digitalna preobrazba prispevati k pravični in vključujoči družbi in gospodarstvu ter spodbujati kulturno in jezikovno raznolikost, odprte tehnologije in standarde, saj bi tako povečali zaupanje v tehnologijo in sposobnost potrošnikov, da sprejemajo avtonomne in informirane odločitve;

E.ker cilji iz digitalnega desetletja EU očitno ne bodo doseženi, če se ne bo povsem spremenilo naložbeno okolje v EU;

F.ker je kompas za konkurenčnost za EU iz namenske strategije EU za zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi, ki se je začela izvajati 28. maja 2025, namenjen spodbujanju inovacij, zlasti tako, da se v Evropi ustvari okolje, ki bo prijazno mladim podjetjem, da začnejo poslovati in razširijo svoje dejavnosti; ker bi ga morala spremljati pobuda za uporabo umetne inteligence za podjetja vseh velikosti, da bi pospešili vključevanje tehnologij umetne inteligence v strateških sektorjih in povečali tehnološko suverenost EU; ker kulturni in ustvarjalni sektorji ustvarjajo nova in kvalificirana delovna mesta ter prispevajo h gospodarski rasti Evrope, njeni diplomatski moči in pojavu talentov; ker je velika večina podjetij v ustvarjalnem sektorju malih in srednjih podjetij;

G.ker avtorska in sorodne pravice začnejo učinkovati samodejno, ne da bi bila potrebna registracija; ker se obsežne izključne pravice tako podelijo več imetnikom (avtorjem, izvajalcem, producentom, založnikom in radiodifuzijskim hišam), vključno s pravicami do reproduciranja del in drugih predmetov varstva ter do njihovega prilagajanja, distribucije in posredovanja javnosti;

H.ker so evropski kulturni in ustvarjalni sektorji zelo raznoliki, njihove pogodbene prakse, vrednostne verige in vrste vsebin, ki so zaščitene z avtorsko in sorodnimi pravicami pa se zelo razlikujejo; ker se v nekaterih sektorjih imetniki pravic kolektivno organizirajo, da bi branili svoje interese; ker ti različni akterji ustvarjajo tudi raznolika dela, ki imajo zato lahko različno vrednost;

I.ker morajo avtorske pravice dohajati razvoj novih tehnologij, tako s pravnega kot tehničnega vidika; ker je v digitalnem svetu ključno, da se uskladijo nacionalne ureditve avtorskih pravic;

J.ker je generativna umetna inteligenca vrsta umetna inteligence, ki v nasprotju z drugimi sistemi umetne inteligence, ki zlasti razvrščajo ali predvidevajo vsebino, ustvarja novo vsebino, kot so besedilo, slike, glasba, videoposnetki in kode, pri čemer se opira na vzorce in strukture, ki se jih je naučila iz zelo velikih naborov podatkov; ker rezultati generativne umetne inteligence temeljijo na predvidevanju na podlagi statističnih modelov, običajno posnemajo človeško ustvarjalnost in se opirajo na že obstoječo vsebino, ki lahko vključuje avtorsko zaščiteno gradivo; ker je treba zaradi te digitalne uporabe avtorsko zaščitene vsebine prilagoditi digitalno varstvo avtorske vsebine;

K.ker morajo biti razvoj, uvajanje in uporaba umetne inteligence popolnoma skladni z veljavnim pravnim okvirom; ker je nesprejemljivo, da ta tehnološki razvoj povzroča kršenje že veljavnih pravic; ker so sedanji sistemi za pridržanje pravic (možnost do izvzetja) za avtorsko zaščitene vsebine pogosto nepraktični, ne zajemajo vedno vseh ustreznih dejanj besedilnega in podatkovnega rudarjenja in niso dovolj pregledni za učinkovito izvajanje in izvrševanje; ker se razvoj novih tehnologij, kot je umetna inteligenca, in varovanje veljavnih pravic, tudi tistih iz avtorskega prava, ne bi smela medsebojno izključevati, temveč bi se morala skupaj izboljševati;

L.ker ponudniki storitev generativne umetne inteligence dokazano obsežno kršijo avtorsko pravo, med drugim nepooblaščeno zbirajo dela na internetu, ne spoštujejo imetnikovih pridržanj pravic za besedilno in podatkovno rudarjenje, se poslužujejo piratskih virov, da pridobijo dela, in ne zaprosijo za licence; ker ta vzorec, ki pomeni očitno kršitev temeljnih pravic ustvarjalcev in protipravno prilastitev vrednosti na škodo kulturnega in informacijskega sektorja EU, kaže, da je treba odločno ukrepati, da bo umetnointeligenčni ekosistem v EU pravičen in etičen;

M.ker so glavna pravna vprašanja o medsebojnem vplivu generativne umetne inteligence ter avtorske in sorodnih pravic to, ali je uporaba avtorsko zaščitenih del in drugih predmetov varstva v naborih učnih podatkov zakonita na podlagi prava EU in držav članic, kakšen bi moral biti pravni status vsebine, ustvarjene z umetno inteligenco, in kako naj se zagotovijo preglednost, soglasje in pravično plačilo za ustvarjalce in imetnike pravic, če se njihova zaščitena dela in drugi predmeti varstva uporabljajo pri ustvarjanju, širjenju in distribuciji rezultatov umetne inteligence;

N.ker generativna umetna inteligenca neposredno konkurira delu ustvarjalcev, zlasti kulturni in medijski vsebini, saj množično in poceni ustvarja vsebino, ki posnema tisto, ki je plod človeške ustvarjalnosti; ker se lahko zaradi te konkurence zmanjša kakovost spletne vsebine, saj bodo ustvarjalci izgubili zanimanje, s čimer bi se na splošno zmanjšala kulturna in ustvarjalna vsebina, ki jo ustvari človek;

O.ker to tveganje izginjanja človeške razsežnosti pri ustvarjanju v prid vsebini, ustvarjeni z umetno inteligenco, ne ogroža samo ekonomske vzdržnosti ustvarjalnega sektorja, temveč tudi obstoj evropske družbe in demokracije, saj briše meje med resnico in neresnico ter dojemanjem diskurza in njegovimi avtorji, poleg tega pa povzroča motnje v kognitivnih sposobnostih in kritičnem mišljenju; ker akt o umetni inteligenci sicer upošteva ta tveganja, vendar ne bo popoln, dokler ne bo zajemal zanesljivega varstva avtorske in sorodnih pravic;

P.ker se morajo pravila EU in držav članic o avtorski in sorodnih pravicah enako uporabljati za vse ponudnike storitev umetne inteligence, ki uvajajo proizvode ali ponujajo storitve v EU, ne glede na to, kje imajo sedež, v kateri jurisdikciji potekajo dejanja, ki so pomembna za avtorske pravice in na katerih temelji učenje teh modelov umetne inteligence, in kje v EU se uporabi rezultat sistema umetne inteligence, če naj se zagotovijo ustrezno izvrševanje prava in enaki konkurenčni pogoji po vsej EU in za vse ponudnike storitev umetne inteligence; ker bi se morala enaka zahteva smiselno uporabljati za vsako nadaljnjo uporabo vsebin za sklepanje, s poizvedovanjem obogateno generiranje ali izpopolnjevanje, in sicer ne le za ponudnike modelov umetne inteligence, kot je določeno v členu 53 akta o umetni inteligenci, ampak tudi za ponudnike ali uvajalce sistemov umetne inteligence; ker ne bi smeli napačno razumeti, da se bo s sklepanjem novih licenčnih pogodb povrnila škoda za nepooblaščeno uporabo avtorsko zaščitene vsebine v preteklosti;

Q.ker mora vsak ponudnik storitev umetne inteligence, ki daje model umetne inteligence za splošne namene na trg EU, ostati odgovoren za preverjanje, ali so ukrepi iz njegove politike avtorskih pravic, kot je opisano v kodeksu ravnanja za umetno inteligenco za splošne namene, skladni s tem, kako države članice izvajajo zakonodajo EU o avtorski in sorodnih pravicah, preden na ozemlju zadevnih držav članic izvedejo kakršno koli dejanje, pomembno za avtorske pravice, saj lahko v nasprotnem primeru nastane odgovornost na podlagi zakonodaje EU o avtorski in sorodnih pravicah;

R.ker je upoštevanje kodeksa ravnanja zgolj prostovoljno in ga niso podpisali vsi ponudniki storitev umetne inteligence, zlasti poglavja o avtorskih pravicah;

S.ker po eni strani splošna narava in eksponentnost učenja, uvajanja in ponudbe na področju umetne inteligence, po drugi pa ozemeljska uporaba pravil o avtorski in sorodnih pravicah podobno kot v digitalnem obdobju pred umetno inteligenco, a zdaj še bolj, ovirajo pridobitev licence za zadevne pravice ter skladnost izdelkov in storitev umetne inteligence, ki so na voljo na trgu EU, s temi pravili in pravicami;

T.ker je sodna praksa o temi kršitve avtorskih pravic zaradi uporabe avtorsko zaščitenih vsebin za učenje modelov umetne inteligence še vedno skopa, vendar je kmalu pričakovati več sodnih postopkov, saj je več imetnikov pravic v EU in drugod po svetu vložilo tožbe proti določenim ponudnikom storitev umetne inteligence;

U.ker je treba pojasniti pravne pogoje, pod katerimi se lahko izvaja učenje umetne inteligence, ki je posebna oblika uporabe vsebin;

V.ker so za raziskave, za učinkovit komercialni razvoj sistemov generativne umetne inteligence ter za visokokakovostne in zaupanja vredne rezultate teh sistemov nujni visokokakovostni in obsežni (nesintetični) nabori učnih podatkov, ki jih ustvari človek; ker je torej nujno, da se v EU omogočita zakonito ustvarjanje in uporaba teh naborov podatkov, kar izključuje piratsko, nedovoljeno ali drugo gradivo, ki je predmet kršitve, da bi spodbujali inovacije, zagotovili tehnološko in kulturno suverenost, ohranili konkurenčnost EU v globalnem okolju umetne inteligence, ki se hitro razvija, in zaščitili evropske kulturne in ustvarjalne sektorje;

W.ker je začetek delovanja središča strokovnega znanja o avtorskih pravicah pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino pravočasna in hvalevredna pobuda, saj bo zagotavljalo uporabne in zanesljive informacije o avtorskih pravicah ter poglobilo povezave med lastniki avtorske in sorodnih pravic, zastopniki in deležniki na področju nastajajočih tehnologij, zlasti generativne umetne inteligence;

X.ker bi morali imetnikom pravic omogočiti uporabo orodij, s katerimi bi lahko svoja dela učinkovito izključili iz umetnointeligenčnega učenja v le nekaj standardiziranih strojno berljivih formatih, ki bi jih lahko upravljal Urad Evropske unije za intelektualno lastnino in vodil njihov seznam, s čimer bi omogočili, da se registrirana dela dejansko izključijo iz avtomatiziranega podatkovnega iskanja po vsebini, imetnikom pravic in ponudnikom storitev umetne inteligence pa zagotovili pravno varnost;

Y.ker bi moral vsak ponudnik ali uvajalec modelov in sistemov generativne umetne inteligence poskrbeti za preglednost v zvezi z vso avtorsko zaščiteno vsebino, ki se uporablja za učenje teh modelov in sistemov, ne glede na jurisdikcijo, v kateri se zgodijo dejanja, ki so pomembna za avtorske pravice in na katerih temelji učenje njegovih modelov generativne umetne inteligence; ker je treba to preglednost zagotoviti z vodenjem seznama vse avtorsko zaščitene vsebine, ki se je uporabila za učenje; ker bi se morala enaka zahteva smiselno uporabljati za vsako nadaljnjo uporabo te vsebine za druge namene, vključno s sklepanjem, s poizvedovanjem obogatenim generiranjem ali izpopolnjevanjem, ne le za ponudnike modelov umetne inteligence, kot je določeno v členu 53 akta o umetni inteligenci, ampak tudi za ponudnike ali uvajalce sistemov umetne inteligence; ker se vsebine za te namene, kot sta sklepanje in s poizvedovanjem obogateno generiranje, dejansko uporabljajo neprekinjeno in v realnem času; ker bi bilo treba preglednost v teh primerih zagotoviti tudi za dejanje samega iskanja po vsebini, pri čemer bi se morali po eni strani spletni pajki identificirati pri spletnih ponudnikih, po drugi pa bi morali ponudniki storitev ali uvajalci umetne inteligence voditi podrobno evidenco njihovih dejavnosti iskanja po vsebini; ker bi se morala za primere, v katerih sistemi umetne inteligence obdelujejo poizvedbe uporabnikov, uporabljati domneva, da je potekalo iskanje po vsebini, med drugim za sklepanje in s poizvedovanjem obogateno generiranje; ker zgolj informacije o vsebini tretjih oseb, ki jo uporabljajo ponudniki storitev in uvajalci umetne inteligence in generativne umetne inteligence, niso poslovne skrivnosti na podlagi prava EU;

Z.ker bi lahko to preglednost omogočili z zaupanja vrednim posrednikom, kot je Urad Evropske unije za intelektualno lastnino, ki bi bil odgovoren za obveščanje imetnikov pravic o uporabi njihovih vsebin, da bi lahko uveljavljali zahteve v zvezi z njihovo uporabo za učenje; ker bi moral imeti ta posrednik potrebna pooblastila in vire, da bi ocenil, ali ponudniki in uvajalci v celoti izpolnjujejo svoje obveznosti glede preglednosti;

AA.ker bi za preglednost lahko poskrbeli tudi tako, da bi imetnikom pravic omogočili, da svoja dela in druge predmete varstva označijo z vodnim žigom, od ponudnikov storitev umetne inteligence pa zahtevali, da tega vodnega žiga ne spremenijo in dajo na voljo iskalna orodja, ki omogočajo zaznavanje teh vodnih žigov v gradivu, ki se uporablja za učenje umetne inteligence;

AB.ker je treba poleg obveznosti glede preglednosti v zvezi z avtorsko zaščitenimi deli in drugimi predmeti varstva vzpostaviti mehanizem, pri katerem bi pod nekaterimi pogoji, kadar ponudniki storitev in uvajalci modelov in sistemov umetne inteligence ne bi zagotovili popolne preglednosti, nastala izpodbojna domneva, da se je vsako zadevno avtorsko zaščiteno delo ali drug predmet varstva uporabljal za namene učenja, sklepanja ali s poizvedovanjem obogatenega generiranja, kar bi sprožilo vse pravne učinke, ki se na podlagi prava EU in držav članic uporabljajo za kršitev avtorske ali sorodnih pravic; ker bi moral v primeru, da sodišče na podlagi te domneve ali predloženih dokazov razsodi v korist imetnika pravic ali organizacije, ki ga zastopa, vse razumne in sorazmerne pravne in druge stroške nositi ponudnik storitev umetne inteligence;

AC.ker ima medijski sektor zelo pomembno vlogo pri varovanju demokracije in demokratičnih struktur v EU; ker je treba poskrbeti, da modeli in sistemi generativne umetne inteligence ne bodo izvajali selektivne obdelave, pri kateri bi dajali prednost nekaterim publikacijam, če želimo ohraniti pluralnost in nepristranskost informacij; ker morajo biti modeli in sistemi generativne umetne inteligence zasnovani tako, da bodo vključevali in upoštevali celotni spekter medijskih publikacij, da se bosta podpirali temeljni demokratični vrednoti raznolikosti in pravičnosti v javni razpravi; ker je treba za modele in sisteme generativne umetne inteligence določiti jasne standarde kakovosti;

AD.ker je nujno treba poskrbeti za preglednost v zvezi z rezultati, ki jih ustvarijo sistemi umetne inteligence, da bi se vsebina lahko ustrezno razvrstila kot „vsebina, ustvarjena z umetno inteligenco ali „vsebina, ki jo je ustvaril človek“, odvisno od tega, ali rezultat umetne inteligence izpolnjuje uveljavljena merila za zaščito avtorskih pravic; ker ima tako razvrščanje resne pravne učinke, tudi za uporabnost varstva avtorskih pravic ter določanje pravic in obveznosti; ker zaupanje državljanov v umetno inteligenco lahko temelji le na regulativnem okviru, ki zagotavlja, da vsak sistem umetne inteligence, ki začne delovati, v celoti spoštuje Pogodbi, Listino Evropske unije o temeljnih pravicah ter sekundarno pravo EU in je skladen z njimi;

AE.ker avtorsko pravo EU, kar zadeva pravno obravnavo rezultatov generativne umetne inteligence, še vedno temelji na načelih človeškega avtorstva; ker v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča Evropske unije koncept „dela“ zajema dva kumulativna pogoja: biti mora izvirni predmet varstva, ki odraža avtorjevo lastno intelektualno stvaritev, in ta stvaritev mora biti izražena tako, da jo je mogoče dovolj natančno in objektivno prepoznati;

AF.ker je generativna umetna inteligenca vse pogosteje uporabljeno orodje za pomoč pri uveljavljanju avtorskih in sorodnih pravic; ker bi morala Komisija zagotoviti, da se generativna umetna inteligenca za uveljavljanje avtorskih pravic ne bo uporabljala brez učinkovitih zaščitnih ukrepov, vključno z zaščitnimi ukrepi proti zlorabi, ki zagotavljajo popolno spoštovanje temeljnih pravic, zlasti svobode izražanja in svobode tiska;

AG.ker nedosledna mednarodna pravila o upravičenosti vsebine, ustvarjene z umetno inteligenco, do varstva avtorskih pravic ogrožajo svetovno skladnost prava intelektualne lastnine in lahko povzročijo regulativno arbitražo ali ogrozijo konkurenčnost ustvarjalnega in umetnointeligenčnega sektorja EU; ker bi bili mednarodna konvergenca in vzpostavitev globalnega regulativnega okvira učinkovitejša in jasnejša alternativa sedanjim razdrobljenim pravnim pristopom; ker zunanji politični pritisk ne bi smel vplivati na predpise EU o umetni inteligenci in avtorskih pravicah; ker se mora EU v zvezi s tem odločno in enotno odzvati, da bi zavarovala delovanje svojega notranjega trga, zaščitila svojo delovno silo in konkurenčnost, povečala svojo tehnološko avtonomijo in določila svetovne standarde na področju intelektualne lastnine;

AH.ker je nadvse pomembno, da se pravila za varstvo in uveljavljanje pravic avtorjev na ravni EU in nacionalni ravni učinkovito uporabljajo za vse storitve na trgu EU, da bi se zagotovilo pravilno izvajanje prava EU za vse storitve generativne umetne inteligence in preprečilo, da bi ponudniki s sedežem zunaj EU zaradi neizpolnjevanja teh pravil pridobili nepošteno konkurenčno prednost; ker vse večja koncentracija moči v rokah le nekaj velikih neevropskih podjetij povečuje strateško odvisnost EU ter slabi zmožnost evropskih ustvarjalcev in evropskega tiska, da uživajo in uveljavljajo svoje pravice; ker je treba v obsegu, ki ga dopuščata pravo EU in mednarodno pravo, načelo teritorialnosti varstva avtorskih pravic prilagoditi učenju sistemov generativne umetne inteligence, tako da bo za uporabo evropskih vsebin veljalo pravo EU, tudi če to učenje poteka zunaj EU, kar je bistveno za zagotavljanje pravičnega plačila evropskim ustvarjalcem in imetnikom pravic ter za zaščito kulturne in ustvarjalne vitalnosti EU, pa tudi za lojalno konkurenco med evropskimi in neevropskimi ponudniki sistemov generativne umetne inteligence; ker bi bilo treba delovanje sistemov generativne umetne inteligence, ki ne izpolnjujejo teh zahtev, v EU prepovedati, ta načela pa bi bilo treba odločno izvrševati;

AI.ker so se zaradi hitrega napredka generativne umetne inteligence precej povečale možnosti za ustvarjanje in razširjanje realističnih manipuliranih digitalnih slikovnih ali zvočnih vsebin ali videovsebin, vključno z deli in nastopi umetnikov, ki so podobni resničnim ljudem ali jih posnemajo, znanih kot „globoki ponaredki“, ki so zmotno videti pristni ali resnični; ker zloraba teh vsebin pomeni tveganje za identiteto teh ljudi in njihovo osebnost, vključno z njihovim telesom, obraznimi značilnostmi in glasom;