1.opozarja, da je enako plačilo za enako delo ali delo enake vrednosti temeljno načelo EU in da morajo države članice odpraviti diskriminacijo na podlagi spola v vseh vidikih plačila, pri delovnih pogojih in vrstah pogodb o zaposlitvi; opozarja, da bo popolno izvajanje direktive o preglednosti plačil prispevalo k odpravi diskriminacije in predsodkov pri delu na podlagi spola, npr. pri zaposlovanju in plačilnih strukturah;

2.močno obžaluje, da so razlike v plačah in pokojninah med spoloma v EU še vedno prisotne, kar negativno vpliva na socialni in ekonomski položaj žensk ter zato na družbo kot celoto; obžaluje, da se povprečna razlika v plačah in pokojninah med spoloma v EU, ki se je v zadnjem desetletju sicer malenkost zmanjšala, zmanjšuje prepočasi, da bi te razlike odpravili pred letom 2100; obžaluje, da sta revščina in izključenost še vedno izziv za starejše ženske in da se povečujeta v primerjavi s splošnim trendom, kar poudarja potrebo po krepitvi vzdržnih pokojninskih sistemov in podpiranju aktivnega staranja; pozdravlja napovedano strategijo EU za boj proti revščini in poziva Komisijo, naj zagotovi sinergijo med tem predlogom in prihodnjo strategijo za enakost spolov, da bi se lotili vprašanja tveganja revščine na podlagi spola in presečnega tveganja revščine;

3.opozarja, da so ženske v EU bolj izpostavljene tveganju revščine kot moški, zlasti ženske, ki se spoprijemajo s presečnimi oblikami diskriminacije, kot so matere samohranilke, starejše ženske, invalidke, državljanke tretjih držav, LGBTIQ+ osebe in ženske na podeželju; poudarja, da so razlike v pokojninah med spoloma posledica ne le kopičenja razlik v plačah skozi življenje, temveč tudi različnih priložnosti na trgu dela, neenakomerne porazdelitve neformalnega dela domače oskrbe ter spolnih predsodkov v družbi; poziva, naj politike priznavajo te prikrajšanosti, hkrati pa spodbujajo udeležbo v kakovostnih delovnih mestih in enake možnosti; ugotavlja, da starostne pokojnine v povprečju pomenijo štiri petine skupnega dohodka po upokojitvi in da bi lahko glede na sedanje demografske izzive neobravnavanje razlik v pokojninah med spoloma ogrozilo dolgoročno socialno kohezijo držav članic in vzdržnost sistemov socialne zaščite;

4.poudarja, da sta individualna svoboda in ekonomska neodvisnost žensk bistveni za njihovo osebno varnost in dostojanstvo ter da nizka udeležba na trgu dela povečuje ranljivost za zlorabe, nasilje na podlagi spola, vključno z nasiljem v družini in nasiljem na javnih mestih, ter ekonomsko odvisnost; poziva države članice, naj sprejmejo ciljno usmerjene ukrepe za preprečevanje nasilja na podlagi spola, nadlegovanja in trgovine z ljudmi na spletu in drugje ter boj proti njim, med drugim s kampanjami ozaveščanja ter izvrševanjem in ratifikacijo konvencije Mednarodne organizacije dela o nasilju in nadlegovanju št. 190, da bi zagotovile učinkovite mehanizme za zaščito žrtev na delovnem mestu;

5.ugotavlja, da ženske še vedno opravljajo nesorazmerno velik delež neplačane oskrbe in gospodinjskih opravil, kar zmanjšuje njihovo udeležbo na trgu dela in znižuje pokojninsko osnovo; priznava, da tradicionalne spolne vloge, predsodki in neenakomerna porazdelitev obveznosti oskrbe med ženskami in moškimi ustvarjajo razliki v plači zaradi kaznovanja materinstva in kazen za oskrbo invalidnih, starejših ali bolnih otrok, družinskih članov ali drugih vzdrževanih oseb ter da te kazni ne prispevajo le k trdovratnim razlikam v plačah in pokojninah med spoloma, temveč lahko ženske, ki želijo imeti otroke, tudi odvrnejo od tega v času, ko se številne države EU spopadajo z demografskim upadom, saj zmanjšujejo priložnosti zlasti za mlade ženske na trgu dela;

6.poudarja, da so nezadostne naložbe v kakovostne storitve nege in varstva otrok ter dolgotrajne oskrbe ter njihova omejena razpoložljivost, visoki stroški in pomanjkanje ustrezne infrastrukture še vedno ključni izziv, predvsem za polno udeležbo žensk v družbi in na trgu dela, zato lahko ženske predčasno ali neprostovoljno zapustijo trg dela in delajo s krajšim delovnim časom, kar lahko ovira njihovo poklicno napredovanje; poudarja, da je treba neplačano skrbstveno delo sistematično priznavati in upoštevati pri oblikovanju politik in v sistemih socialne zaščite, hkrati pa ženskam olajšati možnosti za vrnitev na trg dela; priznava, da je oskrba temelj naše družbe, v veliki meri pa jo izvajajo ženske; opozarja, da skrb za otroke in družinske člane ali druge vzdrževane osebe, ki so invalidni, starejši ali bolni, pogosto pomeni dodatne obveznosti ali celo obveznosti s polnim delovnim časom; poudarja, da se ta realnost odraža v vzorcih trga dela, tudi v višjih stopnjah dela s krajšim delovnim časom, nižjimi urnimi postavkami, prekinitvami poklicne poti in krajšim trajanjem zaposlitve med ženskami; poziva, naj se oblikujejo politike, ki bodo podpirale družine v vsej svoji raznolikosti, spodbujale usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter moške in ženske spodbujale k delitvi obveznosti oskrbe, hkrati pa zagotavljale, da bo formalno ali neformalno skrbstveno delo v družbi spoštovano in pravično cenjeno;

7.poudarja, da je za enakost in konkurenčnost nujno treba odpraviti razlike v plačah in pokojninah med spoloma, kar bi bilo treba doseči z ukrepi, ki temeljijo na dokazih, pri tem pa spoštovati pristojnosti držav članic in socialnih partnerjev; opozarja, da je leta 2023 strošek razlik v plačah in vrzeli stopnje delovne aktivnosti med spoloma za EU znašal 390 milijard EUR Eurofound, Mind the gap! Gender employment gap cost Europe over €390 billion in 2023 (Upoštevaj vrzel: strošek vrzeli stopnje delovne aktivnosti med spoloma je za Evropo leta 2023 znašal več kot 390 milijard EUR), spletišče fundacije Eurofound, marec 2025. v obliki izgubljenega zaslužka, prispevkov za socialno varnost in stroškov javnega financiranja socialnovarstvenih prejemkov nezaposlenih žensk; ugotavlja, da bi z odpravo vrzeli stopnje delovne aktivnosti med spoloma povečali produktivnost in posledično do leta 2050 zvišali BDP na prebivalca za 3,2 % do 5,5 %, obenem pa bi prožnejši delovni pogoji, boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter višje plače spodbudili več žensk, da vstopijo na trg dela, kar bi povečalo proizvodno zmogljivost gospodarstva Evropski inštitut za enakost spolov, Economic benefits of gender equality in the European Union – How closing the gender gaps in labour market activity and pay leads to economic growth (Gospodarske koristi enakosti spolov v Evropski uniji – Kako odpravljanje razlik v plači in delovni aktivnosti med spoloma privede do gospodarske rasti), 2017.; se zaveda, da je kriza zaradi visokih življenjskih stroškov nesorazmerno prizadela ženske, vključno z materami; poziva, naj se vzpostavijo ukrepi, s katerimi bi poskrbeli, da bodo plače upoštevale življenjske stroške, in spodbudili delovno aktivnost, obenem pa še naprej spoštovali nacionalne okvire trga dela in sporazume med socialnimi partnerji; poudarja, da enaka udeležba žensk in moških na kakovostnih delovnih mestih izboljšuje ponudbo delovne sile EU in njeno splošno gospodarsko odpornost ter se ujema z evropsko agendo za konkurenčnost; spodbuja Komisijo in države članice, naj v gospodarske napovedi in ocene učinka politik po potrebi vključijo kvantitativne koristi večje enakosti spolov;

8.poudarja, da so bile leta 2023 v večini držav članic EU razlike v plačah v zasebnem sektorju večje kot v javnem Evropski parlament, Teme – Plačni razkorak med moškimi in ženskami: opredelitev, dejstva in vzroki, spletišče Evropskega parlamenta, 2020. in da so potrebna posebna prizadevanja, da bi podjetja dejavno spodbujala nediskriminatorne praske, enake možnosti in enako plačilo za delo enake vrednosti;

9.želi spomniti, da so delavci in podjetja glavni dejavnik za konkurenčnost EU, kot je priznano v Draghijevem poročilu; poudarja, da pomanjkanje spretnosti in delovne sile, ki ga še zaostruje upadanje števila delovno sposobnega prebivalstva, resno ovira produktivnost in rast EU; poudarja, da bi lahko te pritiske ublažili, če bi izboljšali udeležbo žensk na trgu dela in njihove delovne pogoje, zlasti v že obstoječih in novih sektorjih, povezanih z dvojnim prehodom; poziva, naj se enakost spolov in boj proti spolnim stereotipom v politike vključita tako, da se bodo podpirali delovna aktivnost žensk, razvoj spretnosti in konkurenčnost, ter spodbuja, naj se odpravijo ovire za priložnosti iz agend EU za konkurenčnost, industrijo in spretnosti ter digitalne agende;

10.poziva EU in njene države članice, naj načelo enakosti spolov upoštevajo pri načrtovanju programov, javnih storitvah in zlasti zagotavljanju storitev spolnega in reproduktivnega zdravstvenega varstva, vključno z dostopom do brezplačnega, varnega in zakonitega splava;

11.poziva, naj se v digitalnem sektorju oblikujejo strategije in politike, ki upoštevajo vidik spola, in naj se izvajajo ciljno usmerjena prizadevanja za učinkovitejše vključevanje žensk na trg dela;

12.želi spomniti, da so objektivne prakse zaposlovanja in napredovanja, ki temeljijo na dosežkih, enake možnosti, podporne storitve in pravice vseh do udeležbe temelj enake obravnave in posledično omogočajo pošteno konkurenco na delujočem trgu dela, s čimer se lahko zmanjšajo predsodki, ki negativno vplivajo na poklicno napredovanje žensk in posledično njihov zaslužek, vključno z diskriminatornim ravnanjem na podlagi spola, rase, invalidnosti, starosti ter spolne usmerjenosti in identitete; v zvezi s tem poziva, naj se v celoti izvaja direktiva o uravnoteženi zastopanosti spolov v upravnih odborih družb in se spremlja njeno izvajanje, ter spodbuja mala in srednja podjetja ter druge družbe, ki ne kotirajo na borzi, naj upoštevajo dobro prakso na področju uravnotežene zastopanosti spolov na vodstvenih položajih; poleg tega ugotavlja, da odporna, vključujoča in trajnostna družba in gospodarstvo, ki temelji na rasti, nudita dobro plačana, kakovostna delovna mesta v sektorjih, v katerih prevladujejo ženske, ki ženskam omogočajo, da si v delovni dobi zagotovijo dobre pokojninske pravice;

13.ugotavlja, da je treba poskrbeti, da se ženske, zaposlene v obrambnem sektorju, ne bodo srečevale z nobeno obliko diskriminacije na podlagi stereotipov in da bodo imele dostop do dobro plačanih, stabilnih poklicnih poti z ustreznimi pokojninskimi prispevki;

14.meni, da bi se morale države članice osredotočiti na to, da zmanjšajo ovire za zaposlovanje in podjetništvo, podprejo usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja za družine z ustreznimi politikami starševskega dopusta, prožnimi ureditvami dela in pravico do odklopa, mrežami predšolske vzgoje, visokokakovostnimi, dostopnimi in cenovno ugodnimi storitvami nege in varstva otrok ter dolgotrajne oskrbe, ki so združljive z delom s polnim delovnim časom, in vlagajo v programe usposabljanja, preusposabljanja in strokovnega izpopolnjevanja, ki bodo v pomoč pri reševanju vprašanja pomanjkanja spretnosti, tudi mater samohranilk, starejših žensk, LGBTIQ+ oseb, invalidk, žensk v ranljivem položaju, državljank tretjih držav ter žensk na podeželskih in oddaljenih območjih, ki se najpogosteje srečujejo s težavami pri dostopu do možnosti usposabljanja in priložnosti za delo; izreka pohvalo prispevku žensk k podeželskemu gospodarstvu;

15.poudarja, da je segmentacija po spolu v različnih sektorjih in poklicih pomemben strukturni vzrok za razlike v plačah med spoloma; poudarja, da je ta segmentacija horizontalna, saj so ženske prekomerno zastopane v slabo plačanih sektorjih, ki so že od nekdaj podcenjeni, pa tudi vertikalna, saj ženske v istem sektorju manj pogosto zasedajo bolje plačana delovna mesta na višjih in vodstvenih položajih; poudarja, da so zaradi različnih dejavnikov plače v sektorjih, v katerih prevladujejo ženske, običajno nižje, delo pa podcenjeno, česar ni mogoče utemeljiti z razlikami v usposobljenosti ali dosežkih, saj v skoraj vseh državah članicah EU nizko in minimalno plačo prejema več žensk kot moških, čeprav imajo mlade ženske vse pogosteje višjo raven izobrazbe kot mladi moški Eurostat, Statistics Explained – Educational attainment statistics (Razlaga statističnih podatkov – Statistični podatki o ravneh izobrazbe), spletišče Eurostata, maja 2025.;

16.poudarja, da je le 30 % članov upravnih odborov družb žensk, med predsedniki odborov ali izvršnimi direktorji velikih družb pa ta delež znaša le 10 % Evropski inštitut za enakost spolov, Gender Equality Index 2021 – Health (Indeks enakosti spolov za leto 2021 – Zdravje), 2021., kar kaže, da so ženske še vedno bistveno premalo zastopane na vodstvenih položajih ter v vodstvenih programih in programih mentorstva; ugotavlja, da je razlika v plačah med spoloma največja na dobro plačanih delovnih mestih Eurofound in Skupno raziskovalno središče Evropske komisije, European Jobs Monitor 2021: Gender gaps and the employment structure (Poročilo o spremljanju delovnih mest v Evropi za leto 2021: razlike med spoloma in zaposlitvena struktura), 2021.; poudarja, da trdovratni pojav steklenega stropa pri upravljanju, raziskavah in inovacijah omejuje produktivnost in konkurenčnost; poudarja tudi, da je treba odpraviti vrzel med spoloma na vodstvenih položajih, če naj se dosežejo cilji EU; poudarja, da so variabilne oblike plačila, kot so delnice podjetja ali bonusi, vse pogostejše in pri moških naraščajo hitreje kot pri ženskah Eurofound, Gender equality at work (Enakost spolov pri delu), 2020., kar je pomembna priložnost, ki jo je treba izkoristiti, da bo rast teh novih modelov izplačil v enaki meri koristila tudi ženskam in podpirala napredek pri odpravljanju razlike v plačah med spoloma;

17.želi spomniti, da imajo oskrbovalci edinstveno vlogo v naši družbi, v kateri je nudenje oskrbe bistvenega pomena, zlasti glede na aktualne demografske trende in staranje prebivalstva; poudarja, da je eden od glavnih dejavnikov za razlike v plačah in pokojninah med spoloma neenaka porazdelitev bremena obveznosti oskrbe in gospodinjskih obveznosti, ki ga nosijo skoraj izključno ženske; želi opozoriti, da so ženske pogosteje brezposelne, opravljajo delo s krajšim delovnim časom, so zaposlene v slabše plačanih sektorjih, v katerih prevladujejo ženske, in prekinejo poklicne dejavnosti, kar je deloma posledica nižjih plačil zaradi oskrbe in posledično vpliva na plačno in poklicno napredovanje ter veča tveganje revščine; želi opozoriti tudi, da se obdobja odsotnosti z delovnega mesta zaradi obveznosti oskrbe ne upoštevajo pri odmeri pokojninskih pravic, čeprav država zaradi neformalne oskrbe, ki jo opravljajo ženske, prihrani pri stroških;

18.želi spomniti na pravico do starševskega dopusta iz direktive o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja in poudarja, da jo je treba v celoti in učinkovito izvajati; poudarja, da se je treba s politiko lotiti vprašanja neenakomerne porazdelitve bremena med ženskami in moškimi ter podpreti pravično porazdelitev starševskega dopusta in obveznosti oskrbe med staršema, da bi prešli na model, pri katerem bosta zaslužek in skrbstveno delo enakomerno porazdeljena; poziva države članice, naj spodbujajo neprenosljiv in ustrezno plačan očetovski dopust, izvajajo kampanje ozaveščanja in uvedejo spodbude, da bi očetje pogosteje vzeli starševski dopust, ter vključijo ukrepe za spremljanje napredka pri izrabi dopusta s podatki, razčlenjenimi po spolu, in za poročanje o njem; poudarja vlogo delodajalcev pri tem, da je zaposlitev s polnim delovnim časom združljiva z obveznostmi oskrbe;

19.poziva države članice, naj tesno sodelujejo s socialnimi partnerji, da bi sprejele dejavne in usklajene ukrepe, vključno s ciljno usmerjenim usposabljanjem in mentoriranjem za odpravo strukturnih neenakosti med spoloma, zaradi katerih ženske oklevajo pri prošnjah za napredovanje ali nerade izpostavijo svoje dosežke; poudarja, da to oklevanje ni stvar izbire posameznice, temveč izvira iz zakoreninjenih spolnih stereotipov, poklicne segregacije in neustrezne karierne orientacije, ki zlasti prizadenejo nizko usposobljene in marginalizirane ženske; poziva države članice, naj v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji odpravijo te ovire z vključujočo kulturo na delovnem mestu, boljšimi okviri za poklicni razvoj in proaktivnimi strategijami za enakost;

20.opozarja, da od leta 2015 stalno naraščata revščina v starosti in socialna izključenost, ki prizadeneta zlasti starejše ženske, in da se je v več državah članicah drastično povečala stopnja revščine žensk, starejših od 75 let, kar je simptom splošne neenakosti spolov v zaslužku skozi življenje; poudarja, da starejše ženske pogosteje daljša obdobja v življenju same potrebujejo storitve oskrbe in podpore, stroški teh storitev pa v večini držav članic presegajo povprečne dohodke od pokojnine;

21.poudarja, da k razlikam v plačah med spoloma prispevajo nezavedni spolni predsodki pri zaposlovanju, napredovanju in določanju plače; poudarja, da imajo zaradi spolnih stereotipov, da ženske spadajo v slabo plačane sektorje, v katerih tradicionalno prevladujejo, moški prednost pred enako kvalificiranimi kandidatkami, na poklicno življenje žensk pa dodatno negativno vplivajo tudi „lepljiva tla“ Evropski inštitut za enakost spolov, Glossary and thesaurus – sticky floor (Glosar in tezaver – lepljiva tla), spletišče Evropskega inštituta za enakost spolov. pri poklicnem napredovanju ter učinek dinamike spolnih norm pri pogajanjih o plači;

22.poudarja, da je treba izboljšati storitve oskrbe, če naj se poveča udeležba žensk na trgu dela, odpravijo vrzel stopnje delavne aktivnosti med spoloma ter razlike v plačah in pokojninah ter reši vprašanje pomanjkanja spretnosti in delovne sile, tako da se ustvarijo odporna kakovostna delovna mesta; poziva Komisijo in države članice, naj v celoti izvajajo evropsko strategijo oskrbe in priporočilo Sveta o dolgotrajni oskrbi, določijo nacionalne cilje za razpoložljivost, dostopnost in kakovost pokritosti s storitvami nege in varstva otrok ter dolgotrajne oskrbe ter v okviru evropskega semestra in instrumentov financiranja EU namenijo sredstva visokokakovostnim, cenovno ugodnim in dostopnim storitvam oskrbe; poudarja, da bi bilo treba javne naložbe v infrastrukturo za oskrbo v revidiranem okviru ekonomskega upravljanja EU uvrstiti med izdatke, ki spodbujajo rast; poziva države članice, naj ratificirajo Konvencijo MOD o delavcih v gospodinjstvu iz leta 2011;

23.poudarja, da je odpravljanje razlik v negi in varstvu otrok še vedno ena od glavnih priložnosti za izboljšanje življenja novih staršev po EU; ugotavlja, da se ta razlika pogosto pojavi po rojstvu otroka, ko se plačani starševski dopust konča, celodnevna vzgoja in varstvo predšolskih otrok pa še ni na voljo; poudarja, da bi lahko starši precej lažje ostali na trgu dela, če bi družine podpirali v tem prehodnem obdobju;

24.ugotavlja, da podjetja, ki jih vodijo ženske, pogosto poslujejo v slabše plačanih sektorjih in se spoprijemajo z dodatnimi ovirami, kot so omejen dostop do financiranja, spolni predsodki in regulativne ovire;

25.poudarja, da v EU približno 6,8 milijona ljudi dela kot neprijavljeni plačani oskrbovalci v sektorju osebnih in gospodinjskih storitev, od tega jih je 90 % žensk, večinoma ženske srednjih let in migrantke Eurofound, Undeclared care work in the EU: Policy approaches to a complex socioeconomic challenge (Neprijavljeno skrbstveno delo v EU: pristopi politike k zapletenemu socialnoekonomskemu izzivu), 2025., ki zato nimajo pravic delavcev ali socialne varnosti;

26.poudarja, da sta finančna negotovost in neenakost tesno povezani s psihičnim počutjem in da se ne sme spregledati učinek plačne neenakosti na duševno zdravje; ugotavlja, da se ženske pogosteje kot moški spopadajo s težavami z duševnim zdravjem, kot sta izgorelost in kronična depresija, zlasti v sektorjih, kjer je delo slabo plačano in čustveno zahtevno;

27.pozdravlja, da si Komisija še naprej prizadeva spodbujati enakost spolov, in jo poziva, naj predstavi novo, podrobno, na rezultate osredotočeno in ambiciozno strategijo EU za enakost spolov, ki bo temeljila na doseženem napredku in dobri praksi, ter naj predlaga namenski akcijski načrt za odpravo razlik v plačah in pokojninah z ukrepi, ki temeljijo na dokazih, medsektorskim pristopom ter kvantitativnimi in časovno zavezujočimi cilji na ravni EU, da bi politike enakosti spolov, ki so osnovni pogoj za zdravo in uspešno družbo, pripomogle tudi k trajnostni gospodarski rasti, konkurenčnosti, podjetništvu, inovacijam, dobremu počutju v družini ter usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja;

28.poleg tega poziva, naj akcijski načrt vključuje ciljno usmerjene ukrepe, s katerimi bi izboljšali delovne pogoje in pravične plače v sektorjih, v katerih prevladujejo ženske, podpirali družine in v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira dali prednost naložbam, s katerimi se izboljšuje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja in krepi zanesljiv sektor oskrbe; poudarja, da je treba ubrati pristop, s katerim se spoštujejo nacionalne pristojnosti in različen položaj žensk po EU;

29.poziva Komisijo, naj sodelujejo z državami članicami in socialnimi partnerji pri pripravi smernic in razvoju evropskega pilotnega projekta za spolno nevtralne sisteme vrednotenja dela in klasifikacije delovnih mest, da bi lahko po vsej EU primerjali delo enake vrednosti, opredelili jasna merila za pravično vrednotenje dela in v sektorjih, v katerih prevladujejo ženske, vzpostavili plačilne sisteme, ki temeljijo na dosežkih, pri tem pa se izognili nepotrebnim regulativnim ali finančnim obveznostim za delodajalce; ugotavlja, da bi bilo treba to storiti za vse sektorje in tako, da se obenem zagotovijo tudi pravice do kolektivnih pogajanj; poudarja, da pošteno vrednotenje izboljšuje kakovost delovnih mest, motivacijo in konkurenčnost, ne da bi ogrožalo prožnost trga dela; spodbuja Komisijo in države članice, naj še naprej po potrebi zagotavljajo usposabljanje, da bi bolje podprli spolno nevtralne postopke zaposlovanja in vrednotenja;

30.poziva Komisijo, naj pripravi evropski dogovor o oskrbi, kot je napovedala med predstavitvami v Parlamentu leta 2024; poziva, naj ta dogovor vključuje niz politik, programov in priporočil ter poseben sveženj naložb v oskrbo, da bi spodbudili prehod na skrbstveno ekonomijo, v kateri bo oskrba priznana kot pravica in cenjena kot temelj naše družbe; v zvezi s tem poziva, naj se v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2028–2034 ustvari namenski tok financiranja za uvajanje storitev v podporo neformalnim oskrbovalcem;

31.poziva države članice, naj nagradijo delo in spodbujajo rešitve, ki krepijo družine v vsej svoji raznolikosti, hkrati pa zagotovijo fiskalno odgovornost in podporo za podjetja, kot so razširitev prožnih ureditev dela za starše in posameznike ter pravica do odklopa, ponudijo davčne spodbude za leta oskrbe in dajatve za starše samohranilce ter vlagajo v visokokakovostne, cenovno ugodne in dostopne storitve nege in varstva otrok ter dolgotrajne oskrbe, ki so združljive z zaposlitvijo s polnim delovnim časom in politikami starševskega dopusta, pri katerih se upošteva enakost spolov; poleg tega poziva države članice, naj prek socialnega dialoga in kolektivnih pogajanj spodbujajo ukrepe, s katerimi bi olajšali polno udeležbo žensk na trgu dela in zmanjšali njihove stopnje prekinitve poklicne dejavnosti in dela s krajšim delovnim časom, ki so višje kot pri moških; poziva, naj se vzpostavijo namenski ukrepi, da bi ženskam z ukrepi za ponovno vključevanje in ciljno usmerjenimi spodbudami, kot so sheme preusposabljanja, olajšali vrnitev na delo po dolgi prekinitvi poklicne dejavnosti;

32.poziva Komisijo, naj izda smernice za opredelitev in obravnavo davčnih ureditev, kot so sheme skupnega obdavčevanja, ki lahko prejemnike drugega dohodka v gospodinjstvu odvrnejo od dejavne udeležbe na trgu dela, da bi nacionalne politike obdavčevanja podpirale enakost žensk in njihovo širšo udeležbo na trgu dela ter da bi olajšali izmenjavo dobre prakse, pri tem pa naj upošteva nacionalne pristojnosti;

33.poudarja, da je treba spodbujati žensko podjetništvo in vlogo podjetij, ki jih vodijo ženske, pri izboljševanju ekonomskega opolnomočenja in potencialnega zaslužka skozi življenje; poziva, da je na ravni EU in nacionalni ravni potrebna boljša podpora, zlasti pri razvoju podjetij, programih mentorstva ter dostopu do financiranja in tveganega kapitala, in da je treba izboljšati finančno pismenost žensk, ki jo podpirajo program InvestEU, Evropski svet za inovacije in evropska podjetniška mreža, pri čemer naj bodo ukrepi ciljno usmerjeni v premalo zastopane skupine, vključno z ženskami na podeželskih območjih in v sektorjih, ki se ukvarjajo z naravoslovjem, tehnologijo, inženirstvom, umetnostjo in matematiko; poziva Komisijo, naj te vidike obravnava v naslednji strategiji za enakost spolov, in poudarja, kako pomembno je zgodnje izobraževanje o podjetništvu in finančno opismenjevanje za deklice, da bi vzgajali bodoče podjetnice;

34.poudarja, da bi morali z vodstvom, razvojem, mentorstvom ter podpiranjem usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja spodbujati ženske, naj se potegujejo za boljši položaj; je seznanjen, da je Komisija razsežnost spola vključila v načrt za kakovostna delovna mesta, in poudarja, da se morajo povezane pobude nanašati na vprašanje pravičnega priznavanja dela, ki ga v različnih sektorjih običajno opravljajo ženske, in da je treba izboljšati kakovost delovnih mest in delovne pogoje, kar bi pripomoglo k večji produktivnosti delovne sile in močnejšemu, bolj konkurenčnemu evropskemu gospodarstvu;

35.poudarja, da je treba odpraviti poklicno segmentacijo po spolu, tako da se prizna vrednost sektorjev, v katerih prevladujejo ženske, kot so izobraževanje, zdravstvo in socialne storitve, v obliki plače in delovnih pogojev ter da se več ženskam omogoči udeležba v bolje plačanih sektorjih, kot so sektorji informacijske in komunikacijske tehnologije, naravoslovja, tehnologije, inženirstva, umetnosti in matematike ter finančnih storitev, pa tudi na višjih vodstvenih položajih in v vodilnih vlogah na delovnem mestu, kot je vloga izvršnega direktorja, ter v javnem in političnem življenju; poudarja, da je treba bolj spolno občutljivo in dinamično karierno orientacijo vključiti v vse ravni izobraževanja in usposabljanja, da bi čim prej odpravili razdelitev sektorjev glede na prevladujoči spol; spodbuja države članice in delodajalce, naj že na zgodnji stopnji poskrbijo za spolno občutljivo karierno orientacijo ter spodbujajo uravnoteženo zastopanost spolov na visokih in odločevalskih položajih;

36.poudarja, da je treba poskrbeti, da bodo vsi predmeti na vseh ravneh izobraževanja in usposabljanja enako dostopni ženskam in deklicam; poudarja, da je treba v učnih načrtih, učnem gradivu ter pri karierni orientaciji in usposabljanju pedagogov odpraviti kulturne in spolne predsodke in stereotipe, da žensk in deklic ne bi usmerjali zgolj na nekatera študijska področja ali v omejeno število poklicnih sektorjev; spodbuja države članice, naj spodbujajo boljši dostop deklic do sektorjev, v katerih tradicionalno prevladujejo moški; poziva, naj se spodbujajo izobraževalne politike, pri katerih se upošteva vidik spola, ter spodbujajo in podpirajo deklice, da nadaljujejo študij in poklicno pot na vseh področjih, tudi v naravoslovju, tehnologiji, inženirstvu, umetnosti in matematiki;

37.poudarja, da je treba bolje finančno ovrednotiti delo v sektorjih, v katerih prevladujejo ženske, da bi zagotovili pravico do enakega plačila za delo enake vrednosti, nudili informacije o ravneh posameznih plač delavcev in ravneh povprečnih plač ter izboljšali delovne pogoje, zlasti plačo in poklicno napredovanje, s čimer bi izboljšali finančno neodvisnost žensk in zmanjšali njihovo tveganje za revščino; poudarja, da se bosta zmanjšala tudi segmentacija po spolu in vse večje pomanjkanje delovne sile, če bomo izboljšali pogoje v sektorjih, v katerih prevladujejo ženske; poziva Komisijo, naj v prihodnjo pobudo za okvir za reševanje izzivov na področju dolgotrajne oskrbe in delovne sile, v vse ukrepe v okviru unije spretnosti ter v prihodnji akt o kakovostnih delovnih mestih vključi močno razsežnost spola; poziva države članice, naj sprejmejo konkretne ukrepe za spoštovanje načela enako plačilo za enako delo, obenem pa spodbujajo politike za rast pravičnih plač, ki je povezana s produktivnostjo, konkurenčnostjo in ekonomsko vzdržnostjo;

38.poudarja, da se invalidi, zlasti invalidke, še vedno srečujejo z različnimi in presečnimi ovirami pri dostopu do zaposlitve, usposabljanja in podjetništva; poziva Komisijo in države članice, naj v skladu z evropsko strategijo o pravicah invalidov spodbujajo enak dostop do kakovostnih delovnih mest, poklicnega izobraževanja in možnosti financiranja, pri tem pa v celoti izkoristijo že obstoječe instrumente EU in nacionalne instrumente; poudarja, da sta vključevanje in dostopnost bistvena elementa evropskega socialnega tržnega gospodarstva in konkurenčnosti;

39.poziva države članice, naj skupaj s socialnimi partnerji oblikujejo večletne in fiskalno odgovorne poklicne poti in plačna napredovanja v bistvenih javnih storitvah in storitvah oskrbe (zdravstvo, socialno varstvo, izobraževanje), da bi izboljšali kakovost, spretnosti in zadrževanje kadrov; poziva države članice, naj ciljno uporabljajo Evropski socialni sklad plus oziroma mehanizem za okrevanje in odpornost za usposabljanje, strokovno izpopolnjevanje in zadrževanje kadrov, pri tem pa preprečijo trajna izkrivljanja v dinamiki plač;

40.spodbuja Komisijo in države članice, naj za delodajalce, ki izvajajo načrte za enakost spolov in upoštevajo dobro prakso v zvezi s preglednostjo plač, vzpostavijo prostovoljne mehanizme spodbud, kot so poenostavljeni upravni postopki, javno priznanje ali prednostni dostop do sredstev EU;

41.poudarja, da je treba poskrbeti za poštena plačila v sektorjih, v katerih prevladujejo ženske, hkrati pa ohraniti avtonomijo socialnih partnerjev pri določanju plač in spoštovati nacionalne navade v zvezi s kolektivnim pogajanjem;

42.poudarja, da se lahko s formalnim delom s kakovostnimi delovnimi pogoji, zlasti v sektorjih, v katerih prevladujejo ženske, izboljšajo davčne osnove in zagotovi, da so delavke priznane in zaščitene po zakonu; ugotavlja, da se lahko s preprečevanjem neformalne ekonomije s ciljno usmerjenimi reformami, kot sta poenostavitev upravljanja davčnih zahtev in podpiranje podjetništva, bolje zagotovijo enaki konkurenčni pogoji za ženske na trgu dela; zato poziva države članice, naj poenostavijo dostop do uradnega gospodarstva, spodbujajo ukrepe za boj proti sivi ekonomiji in formalizirajo delovne pogodbe, da bi zaščitili delavce v neformalnih sektorjih, kot so gospodinjsko delo, osebna nega, kmetijstvo in sezonska dela, se borili proti neprijavljenem delu, povečali pošteno konkurenco in poskrbeli, da lahko ženske prispevajo v sisteme socialne zaščite ter dostopajo do usposabljanja in drugih pravic in zaščite, ki izhajajo iz dela; poziva Komisijo in države članice, naj se bolj borijo proti revščini zaposlenih, ki negativno vpliva na življenjski standard žensk, tudi neformalnih delavk, ki pogosto nimajo dobre plače in dostopa do socialne varnosti;

43.se zaveda, da imajo lahko daljša obdobja neplačane oskrbe dolgoročne finančne posledice za ženske; poziva države članice, naj poskrbijo za zanesljive spolno občutljive sisteme socialne zaščite, tudi za osebe, ki prekinejo poklicno dejavnost, da bi skrbele za vzdrževane osebe; priznava, da so pokojninski sistemi sicer v prvi vrsti v nacionalni pristojnosti, a poudarja, kako pomembni so ustrezne minimalne pokojnine in dobropisi za oskrbo za pokojninske pravice oseb, ki prekinejo poklicno dejavnost, da bi skrbele za vzdrževane osebe; poudarja, da je treba neformalnim oskrbovalcem zagotoviti ustrezno zaščito in dohodkovno podporo, delavce s krajšim delovnim časom pa vključiti v zagotavljanje pokojnin iz drugega stebra; poudarja, da je treba kazalnike razlik v pokojninah med spoloma vključiti v pregled socialnih kazalnikov EU, ukrepe za boj proti tveganjem za pokojnine, povezanim s spolom, pa v specifična priporočila za države, in sicer že v okviru cikla evropskega semestra za leto 2026; spodbuja države članice, naj proučijo fiskalno odgovorne in delovno usmerjene rešitve, s katerimi bi podprli vrnitev oskrbovalcev na trg dela, nudili informacije o dostopu do javnih in zasebnih pokojninskih prihrankov ter izboljšali podporne sisteme, ki temeljijo na družini in skupnosti; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami velik poudarek nameni ekonomskemu opolnomočenju upokojencev ter oceni morebitni predlog o minimalnih standardih EU za dobropise za oskrbo, da bi se leta opravljanja oskrbe upoštevala pri pokojninskih pravicah; spodbuja države članice, naj poskrbijo, da se bo pri izvajanju priporočila Sveta o zadostnem minimalnem dohodku Priporočilo Sveta z dne 30. januarja 2023 o zadostnem minimalnem dohodku za aktivno vključevanje (UL C 41, 3.2.2023, str. 1). upošteval vidik spola in podpirale potrebe žensk, ki živijo v revščini, da bi jim omogočili finančno svobodo, neodvisnost in priložnosti;

44.priznava, da lahko samodejna vključitev v pokojninski načrt poklicnega zavarovanja spodbudi večjo udeležbo žensk pri pokojninskem varčevanju, pomaga zmanjšati razlike v pokojninah med spoloma in podpira dolgoročno finančno varnost; je seznanjen, da Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine podpira uporabo sistemov za sledenje pokojninam in orodij za učinkovito spremljanje razlik v plačah in pokojninah med spoloma ter spolno nevtralne plačne politike in prakse pri poklicnih pokojninah; poziva države članice, naj spodbujajo nediskriminatoren dostop vseh delavcev, tudi delavcev s krajšim delovnim časom, do pokojninskih načrtov dodatnega in poklicnega zavarovanja;

45.poziva Komisijo in države članice, naj pred diskriminacijo in izkoriščanjem zaščitijo migrantke iz tretjih držav, ki so pogosto zaposlene na nizko kvalificiranih, negotovih in premalo plačanih delovnih mestih v sektorjih, kot so oskrba na domu, čiščenje in gostinstvo Evropski parlament, Generalni direktorat za parlamentarne raziskovalne storitve, Migrant women and the EU labour market – Overcoming double discrimination (Migrantke in trg dela EU – Premagovanje dvojne diskriminacije), maj 2023.; poudarja, da je treba poskrbeti za pravične plače, zaščito na podlagi delovnega prava in ustrezne prispevke za socialno varnost, če naj se odpravijo razlike v plačah in pokojninah med spoloma;

46.poziva Komisijo, naj pripravi vseevropske kampanje ozaveščanja in izobraževanja o preglednosti plač, enakem obravnavanju in razpoložljivih instrumentih EU za spodbujanje enakosti pri zaposlovanju; poudarja, da morajo biti delavci in delodajalci obveščeni, če naj se veljavna zakonodaja učinkovito izvaja;

47.poziva države članice, naj priznajo nego in varstvo vnukov, kadar stari starši redno skrbijo za vnuka, da se lahko starši zaposlijo, še naprej opravljajo delo ali se vrnejo na delo, kot upravičeno do dobropisov za oskrbo, pri čemer naj bodo merila za upravičenost in preverjanje jasna;

48.poudarja, da je treba odpraviti praktične ovire na delovnih mestih, med drugim z digitalno dostopnostjo, razumnimi prilagoditvami in prožnimi ureditvami dela; spodbuja države članice, naj delodajalcem, ki vlagajo v dostopnost, razvoj spretnosti ter vključujoče zaposlovanje, ponudijo ciljne spodbude in se pri tem izognejo dodatnim upravnim bremenom, da bi spodbujale enakost in konkurenčnost v skladu z načeli socialnega tržnega gospodarstva;

49.poudarja ključno vlogo, ki jo imata socialni dialog in vključevanje socialnih partnerjev v zasnovo, izvajanje in spremljanje strategij za enakost in plače pri odpravljanju razlik v plačah med spoloma; spodbuja socialne partnerje, naj v skladu s členom 152 PDEU ukrepe za spodbujanje enakih možnosti ter boj proti nadlegovanju, plačni neenakosti in spolnim predsodkom vključijo v kolektivne pogodbe in naj kolektivna pogajanja razširijo tudi na nestandardne delavce, zlasti v sektorjih, v katerih prevladujejo ženske in ki so slabo plačani; poziva Komisijo in države članice, naj socialne partnerje smiselno vključijo v oblikovanje novih politik za odpravljanje razlik v plačah med spoloma v okviru naslednje strategije za enakost spolov in jih bolj podprejo;

50.poziva države članice, naj podprejo razvoj institucij na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, da bi spremljale izvajanje in napredek nacionalnih strategij za enakost spolov; poudarja tudi, da je treba dejavno sodelovati z ženskami v različnih sektorjih in kot del delovne sile pri oblikovanju, izvajanju in vrednotenju politik za odpravo razlik v plačah med spoloma in jih poslušati, pri tem pa tudi raziskati vidike, ki bi lahko vplivali na zaslužek žensk in njihovo udeležbo v delovni sili, a o katerih ni dovolj podatkov, kot so duševno zdravje, menopavza ali menstruacija; zelo spodbuja države članice, naj se lotijo vprašanja poklicnih težav, povezanih z endometritisom in menopavzo, vključno s predčasnim odhodom žensk s trga dela;

51.poudarja, da je treba v politike EU in nacionalne politike, med drugim na področju zaposlovanja, zdravja, invalidnosti, pokojnin in športa, ter v odločanje o politikah vključiti vidik spola, da bodo cilji glede enakosti vključeni v vse faze oblikovanja politik in izvrševanja proračuna; poziva, naj se v naslednjem večletnem finančnem okviru okrepi vključevanje vidika spola in naj se odpravljanju razlik v plačah in pokojninah med spoloma, izboljšanju storitev in infrastrukture za oskrbo ter podpiranju spolno občutljivih storitev na področju duševnega zdravja namenijo posebni viri EU; želi spomniti, da se z vključevanjem ciljev glede enakosti v financiranje EU izboljšujeta učinkovitost in preglednost javnih naložb; v zvezi s tem poudarja, da bi pri zagotavljanju finančne podpore za cilje, povezane s spolom, lahko imeli vlogo mehanizmi financiranja EU, kot so Evropski socialni sklad plus, Evropski sklad za regionalni razvoj, mehanizem za okrevanje in odpornost, program Državljani, enakost, pravice in vrednote ter program Obzorje Evropa;

52.poziva, naj se v vseh sektorjih izboljšajo zbiranje, primerljivost in objavljanje podatkov o razlikah v plačah in pokojninah med spoloma, razčlenjenih po spolu, da bi bolje spremljali napredek pri odpravljanju razlik v plačah med spoloma, ter pri tem v celoti izkoristijo že obstoječi sistemi poročanja in digitalna orodja, da ne bi povečali upravnih stroškov za podjetja; poudarja, da so za oblikovanje politik, ki temeljijo na dokazih, in spremljanje napredka pri odpravljanju razlik med spoloma potrebni zanesljivi in usklajeni podatki; poudarja, da imata pri podpiranju zbiranja primerljivih in visokokakovostnih podatkov po vsej EU, na katerih bi temeljile ciljno usmerjene politike, ključno vlogo Evropski inštitut za enakost spolov in Eurostat; poziva Eurostat, naj uradni kazalnik razlik v plačah med spoloma dopolni s standardiziranim kazalnikom razlik v času, ki se nameni neplačanemu in plačanemu delu, med spoloma;

53.poziva, naj se v nacionalno pravo hitro preneseta in začneta izvajati direktiva o preglednosti plačil in direktiva o uravnoteženi zastopanosti spolov v upravnih odborih družb, ki je 10 držav članic še ni preneslo, in poziva Komisijo, naj poskrbi za strogo izvrševanje obeh direktiv; spodbuja mala in srednja podjetja ter druge družbe, ki ne kotirajo na borzi, naj v zvezi z uravnoteženo zastopanostjo spolov na vodstvenih položajih upoštevajo uveljavljeno dobro prakso; poziva Komisijo, naj poskrbi, da direktiva o preglednosti plačil kot glavni zakonodajni akt EU za odpravljanje razlik v plačah med spoloma ne bo vključena v noben prihodnji zbirni sveženj za poenostavitev, obenem pa naj prepreči tudi podvajanje ali prekrivanje novih nezakonodajnih in zakonodajnih aktov o odpravljanju razlik v plačah med spoloma;

54.poziva Komisijo in države članice, naj poskrbijo za strogo izvrševanje veljavne zakonodaje EU in nacionalne zakonodaje ter jo po možnosti okrepijo, da bi zagotovili enakost pri poklicnem razvoju, zlasti po materinskem dopustu; poudarja, da je treba delavke zaščititi, da ne bi bile v slabšem položaju, med drugim pred premestitvijo na nižje delovno mesto, podaljšanjem poskusne dobe ali neugodnimi spremembami delovnih pogojev, ki so posledica izrabe tega dopusta;

55.poudarja, da bi lahko upravno breme za mikropodjetja ter mala in srednja podjetja negativno vplivalo na žensko podjetništvo, ki je ključnega pomena za finančno neodvisnost žensk in enakost spolov;

56.poziva države članice, naj bodo pravila o preglednosti plač in pritožbeni mehanizmi digitalno in fizično dostopni invalidnim delavcem ter naj se preverijo metode vrednotenja dela, da bi preprečili predsodke do žensk, zlasti na delovnih mestih, na katerih prevladujejo ženske, in do invalidk;

57.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.