P10_TA(2026)0086Večstranska pogajanja v okviru priprav na štirinajsto ministrsko konferenco STO, ki bo od 26. do 29. marca 2026 v YaoundéjuResolucija Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2026 o večstranskih pogajanjih v okviru priprav na štirinajsto ministrsko konferenco STO, ki bo od 26. do 29. marca 2026 v Yaoundéju (2025/2875(RSP))Evropski parlament,

–ob upoštevanju Marakeškega sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (v nadaljnjem besedilu: STO) z dne 15. aprila 1994,

–ob upoštevanju ministrske deklaracije, sprejete 14. novembra 2001 na ministrski konferenci STO v Dohi,

–ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o STO, zlasti tistih z dne 8. februarja 2024 o večstranskih pogajanjih v okviru priprav na trinajsto ministrsko konferenco STO v Abu Dabiju UL C, C/2024/6342, 7.11.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/6342/oj., z dne 25. novembra 2021 o večstranskih pogajanjih v okviru priprav na dvanajsto ministrsko konferenco STO v Ženevi UL C 224, 8.6.2022, str. 89., z dne 29. novembra 2018 z naslovom STO: pot naprej UL C 363, 28.10.2020, str. 113. in z dne 28. novembra 2019 o krizi pritožbenega organa STO UL C 232, 16.6.2021, str. 62.,

–ob upoštevanju končnih dokumentov, ki so bili soglasno sprejeti na letnih zasedanjih parlamentarne konference STO v Abu Dabiju 25. februarja 2024, v Ženevi 7. decembra 2018 in v Buenos Airesu 10. decembra 2017,

–ob upoštevanju izidov 13. ministrske konference STO, ki je potekala februarja 2024 v Abu Dabiju in je vključevala sprejetje ministrske izjave iz Abu Dabija, ki trgovino povezuje z agendo OZN za leto 2030, ter pristop Komorov in Vzhodnega Timorja k STO, vendar ni vključevala sporazumov o ključnih področjih, kot so subvencije za ribištvo, kmetijstvo in reforma reševanja sporov,

–ob upoštevanju, da je 15. septembra 2025 začel veljati sporazum STO o subvencijah za ribištvo, ki članice zavezuje k omejitvi letne porabe več milijard dolarjev za najškodljivejše subvencije, ki prispevajo k izčrpavanju staležev morskih rib,

–ob upoštevanju ciljev OZN glede trajnostnega razvoja,

–ob upoštevanju Pariškega sporazuma v okviru Okvirne konvencije Organizacije združenih narodov o spremembi podnebja, ki je začel veljati novembra 2016,

–ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. februarja 2021 z naslovom Pregled trgovinske politike – odprta, trajnostna in odločna trgovinska politika ter priloge z naslovom Reforma STO: Na poti k trajnostnemu in učinkovitemu večstranskemu trgovinskemu sistemu (COM(2021)0066),

–ob upoštevanju člena 136(2) Poslovnika,

–ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za mednarodno trgovino,

A.ker je bila STO ustanovljena za nadaljnjo liberalizacijo trgovine z blagom in storitvami, krepitev multilateralizma in podpiranje poštenega, odprtega, na pravilih temelječega in nediskriminatornega večstranskega trgovinskega sistema, da bi se olajšala izmenjava blaga in storitev, zagotovile priložnosti za zaposlovanje, rast in blaginjo ter izboljšala blaginja ljudi po vsem svetu; ker je skupni cilj trgovinske politike EU prispevati k harmoničnemu razvoju svetovne trgovine, postopnemu odpravljanju omejitev v mednarodni trgovini in pri neposrednih tujih naložbah ter k zmanjševanju carinskih in drugih ovir; ker je glavni mandat STO skrbeti za dostop do trga, predvidljivost in pravno varnost v mednarodni trgovini ter se ne bi smela razviti v splošen politični forum, ki bi presegal njene temeljne trgovinske funkcije; ker je trgovina bistven in ključen instrument za podpiranje in dopolnjevanje prizadevanj za spodbujanje trajnostne rasti in izboljšanje življenjskega standarda, ki zagotavlja polno zaposlenost boljše kakovosti ter velik in stalno naraščajoč obseg realnega dohodka v skladu s ciljem trajnostnega razvoja;

B.ker večstranski trgovinski sistem pestijo resni politični in institucionalni izzivi; ker ti izzivi ne izhajajo le iz institucionalnih pomanjkljivosti, temveč tudi iz širjenja enostranskih in protekcionističnih ukrepov, vključno z omejitvami izvoza, diskriminatornimi subvencijami in nepoštenimi trgovinskimi praksami, ki spodkopavajo zaupanje, drobijo svetovne vrednostne verige ter škodujejo svetovnemu gospodarstvu in blaginji; ker sedanji pretresi v svetovni trgovini povzročajo ogromno negotovost in ekonomske stroške po vsem svetu, kar jasno kaže, da so predvidljiva, stabilna in pravična pravila bistvena za uspeh trgovine;

C.ker je večstranski trgovinski sistem še vedno zelo živ in dejaven, saj danes 72 % svetovne trgovine še vedno poteka v skladu s pravili o statusu države z največjimi ugodnostmi; ker to dokazuje, da je STO še naprej bistven okvir predvidljivosti in stabilnosti za svetovno trgovino ter da je zaščita njenih temeljnih načel in norm še vedno ključnega pomena;

D.ker sta za ohranjanje večstranskega na pravilih temelječega reda bistvena sodelovanje in povezovanje z državami v razvoju; ker bi moralo to sodelovanje temeljiti na vzajemnem spoštovanju in pristni zavezanosti spodbujanju mednarodnega sodelovanja;

E.ker se je svetovno trgovinsko okolje v zadnjih 30 letih spremenilo, tudi z gospodarskim napredkom ključnih držav skupine G20 in spremembami njihovega relativnega pomena v svetovni trgovini ter s povečanim in raznolikim članstvom v STO; ker je STO le stežka zajela novo gospodarsko in trgovinsko stvarnost, zato zaradi svojega širokega članstva in raznolikosti interesov ni mogla uresničiti ambicioznega programa; ker je svetovni trgovinski sistem pod velikim pritiskom zaradi vse večjega protekcionizma trgovinskih politik ZDA, pa tudi netržnih politik in praks Kitajske, ki povzročajo presežne zmogljivosti in izkrivljanje trga v sistemu;

F.ker je STO edinstvena večstranska organizacija v smislu, da vsaka članica sodeluje enakopravno, da organizacija oblikuje in ureja zavezujoča pravila trgovanja med svojimi članicami ter da temelji na pravno zavezujočem sistemu reševanja sporov; ker je dobro delujoč večstranski trgovinski sistem, ki temelji na pravilih, bistven za zaščito konkurenčnosti evropskega gospodarstva, večjo odpornost dobavne verige in podporo strateški odpornosti EU na splošno;

G.ker sedanja pravila STO o subvencijah niso bila prilagojena spreminjajočim se okoliščinam v svetovni trgovini; ker zastarela pravila niso mogla omejevati izkrivljajočih državnih posredovanj; ker sta pravična konkurenca in omejevanje prelivanja iz industrijskih politik ključna predpogoja za doseganje ciljev industrializacije držav v razvoju;

H.ker je treba STO prilagoditi tem novim razmeram in posodobiti, da bo primerna za 21. stoletje in da bo obravnavala nove izzive, povezane z zelenim in digitalnim prehodom;

I.ker je poročilo OZN o trgovini in razvoju iz leta 2025 Konferenca Združenih narodov za trgovino in razvoj, Indirect taxation of e-commerce and digital trade – Implications for developing countries (Posredna obdavčitev e-trgovanja in digitalne trgovine – posledice za države v razvoju), 2025. pokazalo, da bi bili v nasprotju z argumenti nasprotnikov moratorija za e-trgovanje prihodki od obdavčitve digitalnega gospodarstva omejeni ter bi lahko ogrozili konkurenčnost in trgovino;

J.ker je sporazum STO o subvencijah za ribištvo, ki je bil sklenjen na 12. ministrski konferenci in je začel veljati septembra 2025, prvi mnogostranski trgovinski sporazum, v središču katerega je okoljska trajnostnost, vzpostavlja pa zavezujoč sklop globalnih pravil za pomoč pri omejitvi ocenjenih 22 milijard USD škodljivih subvencij na leto, ki jih vlade zagotavljajo ribiškemu sektorju, kot je določeno v cilju trajnostnega razvoja 14.6;

K.ker je prehranska varnost še vedno izziv, saj je bilo 258 milijonov ljudi v letu 2022 označenih, da so izpostavljeni krizi ali hujšim oblikam akutne neustrezne prehranske varnosti, kar je več kot 193 milijonov leta 2021; ker je v urugvajskem krogu pogajanj STO o sporazumu o kmetijstvu izrecno priznan pomen upoštevanja prehranske varnosti v tekočih pogajanjih; ker lahko trgovina poveča razpoložljivost hrane v regijah, kjer je omejena, in lahko prispeva tudi k boljšemu gospodarskemu dostopu do hrane z ustvarjanjem zaposlitvenih možnosti in povečanjem prihodkov;

L.ker je pritožbeni organ STO 11. decembra 2019 prenehal delovati, kar pomeni, da ni več delujočega, neodvisnega in nepristranskega organa za obravnavanje pritožb pri reševanju sporov; ker moderirana razprava o reformi reševanja sporov od 13. ministrske konference še ni privedla do zadovoljivega izida;

M.ker ima Evropski parlament skupaj z Medparlamentarno unijo že več kot 20 let ključno vlogo pri vzpostavljanju parlamentarne razsežnosti STO prek parlamentarne konference o STO;

N.ker so na javnem forumu STO, ki je potekal 17. in 18. septembra 2025, sklicatelji dejavno spodbujali okrepljeno in strukturirano sodelovanje zasebnega sektorja ter priznali njegovo bistveno vlogo pri podpiranju odprtega, predvidljivega in vključujočega večstranskega trgovinskega sistema;

O.ker bo 14. ministrska konferenca STO potekala v Yaoundéju v Kamerunu od 26. do 29. marca 2026;

1.ponovno poudarja, da je v celoti zavezan trajnemu pomenu multilateralizma, in poudarja, da je večstranski sistem za upravljanje trgovine bistvenega pomena; poziva k trgovinski agendi, ki bo temeljila na odprti in pravični trgovini, ki temelji na pravilih, v korist vseh, kar bo prispevalo k trajnostnemu gospodarskemu razvoju in s tem okrepilo mir in varnost; poudarja, da bi morala STO spodbujati doseganje socialnih in okoljskih pravic, vključno s cilji trajnostnega razvoja, in zagotavljati, da se večstransko dogovorjena in usklajena pravila enotno uporabljajo za vse;

2.poziva vse članice STO, naj se zavežejo uspešnemu izidu 14. ministrske konference glede na eksistencialno grožnjo, s katero se srečuje večstranski trgovinski sistem; meni, da bi morala biti 14. ministrska konferenca izhodišče za napredek in posodobitev STO, da se tej organizaciji zagotovi vloga pri reševanju izzivov 21. stoletja; poziva STO, naj namesto sedanjega dvoletnega cikla sklicuje letne ministrske konference, da bi okrepila politično usmerjanje, odgovornost in svojo sposobnost, da se pravočasno odzove na svetovne trgovinske izzive;

Posodobitev STO

3.poziva članice STO, naj sprejmejo celovit sveženj, v katerem bodo pregledane funkcije STO za spremljanje, pogajanje, posvetovanje in reševanje sporov; v celoti podpira proces posodobitve STO pod vodstvom moderatorja in njen načrt za 14. ministrsko konferenco o celoviti posodobitvi ter se strinja s tremi vidiki, ki jih je predlagal moderator, in sicer upravljanjem, pravičnostjo (enaki konkurenčni pogoji in uravnotežena trgovina) in „vprašanji našega časa“; poziva, naj se na 14. ministrski konferenci odobri jasen načrt reform, da bi zagotovili, da bo na 15. ministrski konferenci mogoče doseči dogovor o posodobitvi;

4.poudarja, da predvidljivost ostaja temelj večstranskega trgovinskega sistema in da temeljne norme STO, vključno s carinskim vrednotenjem, sanitarnimi in fitosanitarnimi ukrepi, tehničnimi ovirami v trgovini, olajševanjem trgovine in intelektualno lastnino, še naprej omogočajo bistveno pravno varnost za vlade in podjetja po vsem svetu;

5.meni, da je praksa enačenja konsenza s soglasjem pri odločanju med 166 članicami STO prispevala k ohromitvi; vztraja, da se mora STO učiti od drugih mednarodnih organizacij in pri odločanju uvesti drugačne pristope ter konstruktivno razpravljati o praksi konsenza in jo razlikovati od soglasja; poudarja, da bi morala STO preučiti učinkovitejše in prožnejše odločanje, vključno z izvajanjem koncepta „odgovornega konsenza“, pri čemer bi se članice spodbujalo k uporabi veta le, kadar je to potrebno, in k jasni utemeljitvi, s čimer bi se spodbujala odgovornost in konstruktivno sodelovanje; poleg tega poudarja, da bi morala STO preučiti tudi možnost ustanovitve upravnega ali izvršnega organa, ki bi imel posebno vlogo pri določanju agende ali nadzornih funkcijah, podobno kot izvršna odbora Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke;

6.spodbuja napredek pri pogajanjih o mnogostranskih sporazumih, pri čemer poudarja, da je treba ustvariti lažjo pot za vključitev večstranskih sporazumov v mnogostransko strukturo, da bi zagotovili napredek na področjih, ki niso dovolj zrela za celotno članstvo; poudarja, da bi morale odprte večstranske pobude vsem članicam, ki to želijo, omogočati nadaljevanje; zato ponovno poziva vse članice STO, naj razmislijo, kako bi bilo mogoče oblikovati nov sistem, v katerem ena sama članica ali skupina članic, ki pri večstranski pobudi ne sodelujejo, ne bi mogla blokirati tesnejšega sodelovanja v okviru take pobude, zlasti kadar ta temelji na načelu države z največjimi ugodnostmi in bi torej koristila vsem članicam, na tej osnovi pa naj vzpostavijo jasen mehanizem, s katerim bi lahko iz tega izhajajoče sporazume vključili v strukturo STO;

7.obžaluje povečanje protekcionističnih trgovinskih politik po vsem svetu in odločitev ZDA, da uvedejo dodatne carine na uvoz iz trgovinskih partnerjev, saj gre za odmik od načela države z največjimi ugodnostmi brez vsakršne utemeljitve; poziva Združene države, naj konstruktivno sodelujejo s članicami STO pri utrjevanju večstranskega trgovinskega sistema, ne pa pri njegovem spodkopavanju, s čimer bi pokazale vodilno vlogo v svetu, in naj na 14. ministrski konferenci dosežejo konkretne rezultate; pozdravlja, da so Združene države imenovale veleposlanika pri STO;

8.ponovno poudarja, da je načelo države z največjimi ugodnostmi temelj večstranskega trgovinskega sistema; poudarja, da ima to načelo osrednjo vlogo pri zagotavljanju nediskriminacije, predvidljivosti in pravičnosti v mednarodni trgovini; poudarja, da bi morala biti morebitna posodobitev STO izvedena s spremembo sistema in ne z njegovim nespoštovanjem;

9.priznava, da želi Indija rešiti dolgoletno vprašanje javnega skladiščenja za namene prehranske varnosti, vendar obžaluje, da ni usklajena s stališči EU o moratoriju za e-trgovanje, pogajanjih o subvencijah za ribe in splošnem napredku pri večstranskih pogajanjih; poziva Indijo, naj drugim članicam STO omogoči napredek pri vseh teh vprašanjih; poleg tega obžaluje, da je Indija nasprotovala razširitvi mandata STO na nova vprašanja, povezana s podnebjem, delom in spolom; poziva Komisijo, naj v nedavno sklenjenem trgovinskem sporazumu med EU in Indijo upošteva tudi ta vprašanja;

10.je seznanjen z odločitvijo Kitajske, da se odpove ugodnostim posebne in diferencirane obravnave v okviru STO v prihodnjih sporazumih STO, kot so to že storile druge velike članice v razvoju; poziva Kitajsko, naj zagotovi, da se bo ta zaveza retroaktivno odražala tudi v izvajanju veljavnih sporazumov STO;

11.opozarja, da Kitajska z obsežno uporabo podjetij v državni lasti, nepreglednih subvencij in državno vodenih industrijskih politik še naprej ustvarja znatne presežne zmogljivosti in izkrivljanje v svetovni trgovini; obžaluje, da Kitajska trgovino in odvisnost uporablja kot orožje, njen sistem nadzora izvoza pa ni utemeljen z dvojno rabo; poziva Kitajsko, naj svoje zaveze v okviru STO uskladi s svojo gospodarsko težo in si prizadeva za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev, obravnava ta vprašanja ter pomaga pri posodobitvi STO;

12.poudarja, da morajo podobno misleči partnerji, ki so zavezani ohranjanju in krepitvi večstranske trgovinske ureditve, ki temelji na pravilih, v središču katere je STO, še tesneje sodelovati; vztraja, da mora EU v teh zahtevnih razmerah ostati zavezana temu, da bo zanesljiva partnerica in da bo podpirala trgovino, ki temelji na pravilih;

13.poziva članice STO, naj ponovno vzpostavijo popolnoma delujoč, neodvisen, zavezujoč in dvotiren sistem reševanja sporov kot nepogrešljiv steber predvidljivosti, da se bodo pravila izvrševala po pravni poti in ne z enostranskimi ukrepi, ne glede na ekonomsko velikost ali moč članic;

14.pozdravlja dejstvo, da se je 58 članic STO (ki zajemajo skoraj 60 % svetovne trgovine) kot začasni ukrep pridružilo večstranskemu začasnemu sporazumu o arbitraži pritožb, dokler ne bo začel ponovno delovati popolnoma delujoč sistem STO za reševanje sporov; poziva druge članice, naj se pridružijo temu sporazumu, da bi dokazale svojo zavezanost pravičnemu in delujočemu sistemu za reševanje sporov; poudarja, da je sporazum začasna in prostovoljna rešitev ter ne sme postati trajen nadomestek za večstranski pritožbeni mehanizem, ki bi veljal za vse članice STO;

Enaki konkurenčni pogoji

15.vztraja, da je pravičnost podlaga za trajen in verodostojen sistem; ugotavlja, da so sedanja izkrivljajoča državna posredovanja, vključno z obsežnimi industrijskimi subvencijami in netržnimi praksami, ki so povzročila napetosti med članicami in drago tekmovanje za subvencije, pokazala, da sedanja pravila o subvencijah niso bila prilagojena spreminjajočim se okoliščinam v svetovni trgovini; vztraja, da mora reforma pravil STO o industrijskih subvencijah in državnih posredovanjih temeljiti na treh dopolnjujočih se stebrih: strožjih zahtevah glede preglednosti in priglasitve, okrepljenih in jasnejših normah ter učinkovitejših pravnih sredstvih za ukrepanje proti negativnim učinkom prelivanja in presežnim zmogljivostim; poziva, naj se te teme obravnavajo kot osrednji del posodobitve STO, enako kot druge teme posodobitve; izraža podporo procesu neformalnih razprav kot sredstvu za povečanje skupnega razumevanja med članicami STO in utiranje poti za oblikovanje pravil;

16.poudarja, da morajo biti pravila in prihodnje norme STO združljivi s cilji Pariškega sporazuma in drugih ustreznih večstranskih okoljskih sporazumov ter podpirati prehod na podnebno nevtralna gospodarstva, poleg tega morajo omogočati učinkovito odpravljanje negativnih učinkov prelivanja, kot so presežne zmogljivosti in ogljično intenzivne dobavne verige, hkrati pa se je treba pri njih izogibati neupravičenim trgovinskim omejitvam;

Razvojna razsežnost

17.pozdravlja, da je septembra 2025 začel veljati prvi sporazum o subvencijah za ribištvo; poudarja, kako pomembno je tudi hitro doseči dogovor o normah o subvencijah za ribištvo, ki prispevajo k presežni zmogljivosti in prelovu, kakršnih je več kot polovica vseh subvencij za ribištvo, da bi preprečili izčrpavanje morskih bioloških virov in omogočili trajnostno upravljanje z njimi, ob upoštevanju posebne in diferencirane obravnave v skladu s ciljem trajnostnega razvoja 14.6;

18.poudarja, da je treba utrditi in vključiti razvojno razsežnost STO, tudi s procesom modernizacije STO ter tako, da se prizna raznolikost gospodarskih položajev držav v razvoju, prepreči enaka uporaba posebne in diferencirane uporabe za vse ter poskrbi, da bodo določbe o načelu posebne in diferencirane obravnave bolj razčlenjene, bodo bolj temeljile na dokazih in potrebah ter se bodo redno pregledovale, med drugim z jasnimi mehanizmi graduacije, da bodo bolje ustrezale potrebam držav v razvoju, tudi najmanj razvitih držav; poleg tega poudarja, da samodoločitev članic glede statusa države v razvoju ne more ostati edino merilo za posebno in diferencirano obravnavo, ter poziva k objektivnim in preglednim merilom, ki bi se redno pregledovala, ob tem pa je treba poskrbeti za ustrezno prožnost za najrevnejše in najranljivejše države;

19.pozdravlja zaključek pogajanj o sporazumu o spodbujanju naložb za razvoj, da bi ustvarili pravičnejše, preglednejše, učinkovitejše in predvidljivejše okolje za spodbujanje čezmejnih naložb in sodelovanja držav v razvoju v svetovnih naložbenih tokovih; pozdravlja podporo 128 članic (od 166), vključno z 91 gospodarstvi v razvoju (od katerih jih je 27 najmanj razvitih držav), in poziva preostale članice, naj umaknejo svoje nasprotovanje in ta sporazum vključijo v pravilnik STO v okviru Priloge 4: Večstranski trgovinski sporazumi;

20.poudarja, da je treba doseči napredek pri pogajanjih o kmetijstvu, da bi dosegli verodostojne rezultate pri vprašanjih, kot so javno skladiščenje za namene prehranske varnosti, domača podpora, dostop do trga, bombaž, izvozne omejitve in izvozna konkurenca ter krepitev kmetijskega sektorja za odzivanje na sodobne izzive, vključno s preživljanjem na podeželju in okoljsko trajnostnostjo; poudarja, da se razprave ne bi smele osredotočati le na zmanjšanje domače podpore, ki izkrivlja trgovino, temveč tudi na vključevanje ustreznih svetovnih izzivov, vključno s prehransko varnostjo in trajnostnostjo, v razprave o kmetijstvu;

Digitalna razsežnost

21.poziva članice STO, naj na 14. ministrski konferenci podaljšajo delovni program o elektronskem trgovanju in moratorij za carine za elektronske prenose; meni, da je iskanje trajne rešitve za neuvedbo carin za elektronske prenose ključnega pomena za podjetja po vsem svetu, tudi v državah v razvoju;

22.poziva članice STO, naj prednostno podprejo vključitev sporazuma o elektronskem poslovanju v okvir STO; poudarja, da sporazum določa prva svetovna pravila za digitalno trgovino ter vzpostavlja pravičen, predvidljiv in pregleden okvir, ki bo koristil potrošnikom in podjetjem, saj bo olajšal čezmejne transakcije, zmanjšal ovire ter spodbujal inovacije in zaupanje; poudarja, da je sporazum zasnovan tako, da državam v razvoju in najmanj razvitim državam koristi enako kot naprednim gospodarstvom; pozdravlja pobude in programe za gradnjo zmogljivosti iz sporazuma, da bi podprli prizadevanja držav v razvoju in najmanj razvitih držav za izkoriščanje priložnosti, ki jih ponuja digitalna trgovina; ponovno poudarja pomen sporazuma pri podpiranju mikro-, malih in srednjih podjetij; podpira prizadevanja sosklicateljev za hitro izvajanje sporazuma;

23.poudarja, da imajo v mednarodni trgovini vse večji pomen sistemi umetne inteligence; v zvezi s tem poziva k večjemu mednarodnemu sodelovanju pri predpisih in politikah na področju umetne inteligence, pri čemer pa je treba spoštovati pravico članic STO do zakonskega urejanja; poudarja, da bi morala STO pomembno prispevati k razvoju trdnega, varnega, vključujočega in zaupanja vrednega okvira upravljanja umetne inteligence za trgovino, tudi z ustanovitvijo posebne delovne skupine STO za umetno inteligenco, da bi olajšala dialog, izmenjavo znanja in sodelovanje med članicami o predpisih in politikah na področju umetne inteligence;

Vključenost parlamentov

24.poziva Komisijo in Svet, naj poskrbita, da bo Parlament še naprej tesno vključen v priprave na 14. ministrsko konferenco, da bo redno prejemal obvestila in da se bosta med to konferenco z njim posvetovala;

25.poziva članice STO, naj okrepijo parlamentarno razsežnost te organizacije in njene parlamentarne konference ter tako zagotovijo demokratično legitimnost in preglednost; izreka pohvalo pomembnemu delu skupne parlamentarne konference Evropskega parlamenta in Medparlamentarne unije o STO; poudarja, da je treba poslancem omogočiti boljši dostop do vseh trgovinskih pogajanj in jih vključiti v oblikovanje in izvajanje odločitev STO; spodbuja voditelje, naj podprejo nov diskurz o trgovini, ki bo trgovino obravnaval kot dejavnik, ki omogoča doseganje trajnostnosti, varnosti in vključenosti, in ne kot oviro;

26.poziva članice STO, naj okrepijo razprave z vsemi deležniki, tudi civilno družbo, podjetji in sindikati, ter izboljšajo sodelovanje z drugimi mednarodnimi organizacijami, kot so Mednarodna trgovinska zbornica, Mednarodna organizacija dela in – širše – sistem OZN; pričakuje, da bodo voditelji več komunicirali na vseh ravneh o koristih trgovine, ki temelji na pravilih;

° °

27.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, generalni direktorici Svetovne trgovinske organizacije in generalnemu sekretarju Medparlamentarne unije.