–ob upoštevanju zahteve za odvzem imunitete Nikosu Pappasu, ki jo je z dopisom z dne 10. septembra 2025 na zahtevo tožilca prvostopenjskega sodišča v Atenah posredovalo vrhovno tožilstvo Helenske republike v zvezi s kazenskim postopkom, ki naj bi se začel zoper Nikosa Pappasa, in ki je bila razglašena na plenarnem zasedanju 6. oktobra 2025,
–po zagovoru Nikosa Pappasa 28. januarja 2026 v skladu s členom 9(6) Poslovnika,
–ob upoštevanju členov 8 in 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,
–ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 21. oktobra 2008, 19. marca 2010, 6. septembra 2011, 17. januarja 2013 in 19. decembra 2019 Sodba Sodišča z dne 21. oktobra 2008, Marra/De Gregorio in Clemente, C‑200/07 in C-201/07, ECLI:EU:C:2008:579; sodba Splošnega sodišča z dne 19. marca 2010, Gollnisch/Parlament, T-42/06, ECLI:EU:T:2010:102; sodba Sodišča z dne 6. septembra 2011, Patriciello, C-163/10, ECLI:EU:C:2011:543; sodba Splošnega sodišča z dne 17. januarja 2013, Gollnisch/Parlament, T-346/11 in T-347/11, ECLI:EU:T:2013:23; sodba Sodišča z dne 19. decembra 2019, Junqueras Vies, C-502/19, ECLI:EU:C:2019:1115.,
–ob upoštevanju člena 5(2), člena 6(1) in člena 9 Poslovnika,
–ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A10‑0077/2026),
A.ker je vrhovno tožilstvo Helenske republike z dopisom z dne 10. septembra 2025 posredovalo zahtevo tožilca prvostopenjskega sodišča v Atenah za odvzem imunitete poslancu Evropskega parlamenta Nikosu Pappasu, ki je bil izvoljen v Helenski republiki, v zvezi z domnevnimi kaznivimi dejanji obrekovanja in razžalitve na podlagi členov 361(1) in 363 grškega kazenskega zakonika – kaznivi dejanji, ki sta opredeljeni kot prekrška;
B.ker je v zahtevi navedeno, da je Nikos Pappas v intervjuju za spletno oddajo pred tretjimi osebami domnevno navajal lažne in obrekljive trditve o novinarju, s čimer je namerno žalil njegovo čast; ker naj bi Nikos Pappas ti dejanji storil 20. marca 2024 v Atenah;
C.ker je bil Nikos Pappas na evropskih volitvah junija 2024 izvoljen v Evropski parlament in v času očitanih kaznivih dejanj ni bil poslanec Evropskega parlamenta; ker je bila pritožba zoper njega vložena 10. junija 2024;
D.ker očitano kaznivo dejanje in posledična zahteva za odvzem imunitete nista povezana z mnenjem ali glasom, ki bi ga Nikos Pappas izrazil pri opravljanju svojih dolžnosti v smislu člena 8 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije;
E.ker v skladu s členom 9, prvi odstavek, točka (a), Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije med zasedanjem Evropskega parlamenta njegovi poslanci na ozemlju svoje države uživajo imunitete, priznane poslancem parlamenta njihove države članice;
F.ker se v skladu s členom 62 ustave Helenske republike proti poslancem v času njihovega mandata ne sme začeti kazenski postopek, ne sme se jim odvzeti prostost, jih zapreti ali drugače pridržati brez dovoljenja poslanske zbornice;
G.ker je namen poslanske imunitete iz Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije zaščititi Parlament in njegove poslance pred sodnimi postopki v zvezi z dejavnostmi, ki se izvajajo pri opravljanju parlamentarnih dolžnosti in jih ni mogoče ločiti od teh dolžnosti;
H.ker v skladu s členom 5(2) Poslovnika parlamentarna imuniteta ni osebni privilegij poslanca, temveč je jamstvo neodvisnosti Parlamenta kot celote in njegovih poslancev;
I.ker Parlament v tem primeru ni našel dokaza, da gre za fumus persecutionis, tj. dejstev, ki kažejo na to, da bi lahko bil namen sodnega postopka škodovati politični dejavnosti poslanca kot poslancu Evropskega parlamenta;
J.ker Parlamenta ni mogoče enačiti s sodiščem in ker poslanec v zvezi s postopkom za odvzem imunitete ne sme biti obravnavan kot „obtoženec“ Sodba Splošnega sodišča z dne 30. aprila 2019, Briois/Parlament, T-214/18, ECLI:EU:T:2019:266, odstavek 91.;