1.ugotavlja, da je bilo finančno delovanje skupine EIB v letu 2024 stabilno in da so njeni kosolidirani rezultati v letu 2024 znašali 3,38 milijarde EUR; poudarja, da mora ostati ohranitev bonitetne ocene AAA prednostni cilj pri upravljanju EIB; poudarja, da je bonitetna ocena AAA za EIB strateško sredstvo, ki ji omogoča, da pridobi ugodne pogoje financiranja; poudarja, da je treba uspeh še naprej in pogosteje meriti z dokazljivimi gospodarskimi in političnimi rezultati, ne le z obsegom financiranja; prav tako poudarja, da bi bilo treba finančno uspešnost meriti tudi glede na dodatnost politik, stroškovno učinkovitost in izmerljive rezultate; opozarja, da bi bilo treba poenostavljene postopke redno posredovati v neodvisni pregled;

2.z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se je delež plačil, ki zamujajo več kot 90 dni, potrojil in je konec leta 2024 znašal 281,3 milijona EUR, kar je 0,06 % celotnega portfelja posojil (v primerjavi z 82,4 milijona EUR ali 0,02 % konec leta 2023), in sicer priznava, da je ta znesek po bančnih standardih še zmeraj zelo nizek, a poziva EIB, naj pojasni vzroke za to in poroča o sprejetih popravljalnih ukrepih; poudarja, da je treba pozorno spremljati morebitno povečanje nedonosnih izpostavljenosti, da bi ohranili finančno stabilnost in bonitetno oceno EIB; poudarja, da to povečanje nedonosnih izpostavljenosti in zapadlih plačil znatno presega 2-odstotno rast celotnega portfelja posojil;

3.ugotavlja, da je EIB leta 2024 odobrila 38 operacij v okviru InvestEU, pri čemer je uporabila jamstva EU v znesku 1,7 milijarde EUR; vztraja, da mora poročanje dopolniti metriko, ki temelji na vložkih, s kazalniki, ki temeljijo na učinku in izkazujejo resnične gospodarske rezultate, ter da mora vključevati oceno dodatnosti in naknadno analizo morebitnega izrivanja, tudi za operacije, ki se izvajajo prek finančnih posrednikov; poziva k pristopu priprave proračuna na podlagi uspešnosti, pri katerem se dodeljevanje kapitala in strateške prednostne naloge ocenjujejo na podlagi dokazane učinkovitosti, donosnosti naložb in resnične stroškovne učinkovitosti, poleg skladnosti z vnaprej določenimi cilji v odstotkih;

4.poudarja, da bi bilo treba program InvestEU oceniti tudi glede na kakovost njegovih ukrepov in njihov merljiv učinek, ne pa zgolj glede na količino uporabljenih sredstev; opozarja, da trenutno ni preverljivih okvirov za merjenje rezultatov projektov, ki se financirajo iz programa InvestEU;

5.ugotavlja, da razdrobljeno in kompleksno financiranje EU povzroča neučinkovitost; poudarja, da je zmanjšanje birokracije bistveno za ponovno vzpostavitev konkurenčnosti in da bi bilo treba s poenostavitvijo zmanjšati upravno breme, ne da bi pri tem oslabili revizijske sledi, preglednost ali kontrole za boj proti goljufijam; je seznanjen s prizadevanji EIB za poenostavitev ocene „čas do začetka trženja“; poziva EIB, naj objavi letne ključne kazalnike uspešnosti za odobritve in dokaže merljivo zmanjšanje upravnega bremena za prosilce, zlasti mala in srednja podjetja ter podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo;

6.pozdravlja potekajočo oceno okvira EIB za merjenje dodatnosti in učinka ter ugotavlja, da se rezultati pričakujejo v prvi polovici leta 2026; poziva EIB in Komisijo, naj vzpostavita skupno metodologijo naknadne dodatnosti za operacije, ki jih podpira EU, ter redno poročata o njenih učinkih na ravni portfelja in sektorja;

7.poziva EIB, naj vse nizkoogljične projekte, tudi tiste na področju jedrske energije, oceni glede na objektivna in pregledna merila, vključno z ogljično intenzivnostjo v življenjskem ciklu, stabilnostjo omrežja in stroškovno učinkovitostjo, pri čemer naj uporabi tehnološko nevtralnost, hkrati pa se osredotoči na strateške čezmejne projekte za povečanje dodane vrednosti EU; ugotavlja, da je EIB v letu 2024 vložila več kot 27 milijard EUR v energetski prehod in energetsko varnost, vključno z obnovljivimi viri energije, omrežji in shranjevanjem; poziva EIB, naj da prednost energetski in stroškovni učinkovitosti, pri tem pa v celoti spoštuje suvereno pravico držav članic, da določijo svojo mešanico energetskih virov;

8.izraža zaskrbljenost zaradi nesorazmernih zahtev glede okoljskega, socialnega in upravljavskega poročanja, ki veljajo za posojilojemalce EIB; opozarja, da pretirane obveznosti razkritja odvračajo od ekonomsko izvedljivih projektov in ustvarjajo slabši konkurenčni položaj za evropska podjetja; poziva EIB, naj pregleda svoje zahteve glede poročanja o okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikih, da bi zagotovila sorazmernost;

9.poudarja, kako pomemben je prispevek skupine EIB k miru, obrambi in varnosti v Evropi, kot je določeno v beli knjigi o prihodnosti evropske obrambe Pripravljenost 2030, saj podpira pobude, ki izboljšujejo strateško avtonomijo in odpornost Unije, krepijo njeno obrambno industrijo, izboljšujejo infrastrukturo za kibernetsko varnost in spodbujajo inovacije na področju kritičnih obrambnih tehnologij z zagotavljanjem financiranja in spodbujanjem zasebnih naložb;

10.je seznanjen s sklepom sveta EIB z dne 21. marca 2025 o razširitvi meril za upravičenost skupine EIB do naložb v varnost in obrambo ter omejitvi izključenih dejavnosti v skladu s predlogi, ki so jih voditelji EU odobrili na zasedanju Evropskega sveta 6. marca 2025;

11.pozdravlja trajno in okrepljeno vlogo EIB pri izboljševanju varnosti Evrope prek ciljno usmerjenih naložb v obrambno in civilno infrastrukturo, kar je v skladu s širšimi cilji EU glede spodbujanja inovacij in krepitve varnosti Unije; poudarja, da bi morala EIB še naprej vlagati v varno Evropo ter podpirati tehnološko in industrijsko bazo evropske obrambe, pa tudi zagotavljanje proizvodov, storitev in tehnologij, ki krepijo evropske obrambne zmogljivosti, raziskave in razvoj ter inovacije; poziva, naj se obseg upravičenih naložb dodatno prilagodi, da bi uresničili ambiciozen cilj prispevanja k obrambi in varnosti Evrope;

12.je seznanjen, da so se sredstva EIB za varnost in obrambo močno povečala, in sicer z 0,5 milijarde EUR v letu 2023 na 1,04 milijarde EUR v letu 2024, in da so se v letu 2025 še dodatno povečala; poudarja, da bo sedanja strateška evropska varnostna pobuda EIB v višini 8 milijard EUR vključena v stalen medsektorski cilj javne politike, ki bo dopolnjeval obstoječe cilje javne politike, odpravil vnaprej določene zgornje meje za financiranje varnosti ter omogočil večjo in prožno podporo v skladu s prednostnimi nalogami Sveta; poziva, naj se Parlamentu predloži posebna priloga o letnem poročanju o varnostnih in obrambnih operacijah, vključno z dodatnostjo, hitrostjo izvajanja, zaščitnimi ukrepi pri javnih naročilih, nadzorom integritete in dogovori o delitvi tveganja;

13.poziva EIB, naj dodatno okrepi sinergije z naložbami v obrambo, ki se financirajo iz proračuna EU, in te naložbe tesneje uskladi s pobudami na ravni EU; poudarja, da mora EIB poskrbeti, da bodo njene naložbe dopolnjevale širše cilje obrambne politike EU in prispevale k doseganju ekonomije obsega na področju evropskih obrambnih zmogljivosti;

14.je seznanjen z znatnim povečanjem podpore EIB varnostnim in obrambnim operacijam; poudarja, da morajo za vsako morebitno razširitev podpore EIB na področju varnosti in obrambe veljati strogi zaščitni ukrepi glede preglednosti, odgovornosti in človekovih pravic, jasna merila za izključitev, spremljanje končne uporabe in redno poročanje Parlamentu;

15.poziva EIB, naj opredeli, katere ovire preprečujejo, da bi z naložbami v obrambo in varovanje meja povečali odpornost in varnost Unije, hkrati pa zagotovili skladnost s pravom EU in demokratični nadzor; poudarja, da jih je nujno treba odpraviti, če želimo doseči oprijemljive varnostne rezultate; opozarja, da mora EIB pri dodeljevanju sredstev prek programa InvestEU in drugih finančnih instrumentov za obrambne namene in naložbe v kritične tehnologije v celoti spoštovati interese nacionalne varnosti držav članic; poudarja, da bi morali pristojni revizijski organi in telesa institucij EU izvajati temeljite in stalne revizijske kontrole tretjih subjektov in tretjih držav, ki so upravičenci do sredstev EU ter izvajajo naložbe in projekte na področju obrambe, da bi zagotovili pregledno uporabo sredstev EU; poudarja, da rezultati takih naložb in projektov ne smejo ogroziti interesov nacionalne varnosti držav članic; poziva EIB, naj se bolj osredotoči na krepitev regionalne varnosti in odpornosti; poudarja pomembno vlogo, ki jo lahko ima EIB pri vzpostavljanju infrastrukture, ki podpira regionalno varnost in spodbuja tesnejše sodelovanje med državami članicami na področju energije in obrambe;

16.pozdravlja tesno in strukturirano sodelovanje z Natovim skladom za inovacije, da bi vzpostavili sinergije in preprečili podvajanje prizadevanj, zlasti pri širjenju tehnologij, kjer zasebni kapital ne zadostuje;

17.opozarja, da bi bilo mogoče stanovanjske izzive učinkoviteje obravnavati na lokalni ali nacionalni ravni; je seznanjen s prizadevanji skupine EIB za zagotavljanje dodane vrednosti EU pri reševanju stanovanjskih izzivov na lokalni in nacionalni ravni s podpiranjem nadgradljivih rešitev, ki dopolnjujejo nacionalna prizadevanja in zagotavljajo merljive rezultate; priznava, da so naložbe v stanovanjsko infrastrukturo v manj razvitih regijah v celoti usklajene z mandatom EIB in njenim ciljem iz Pogodbe, da se spodbuja ekonomska, socialna in teritorialna kohezija, poudarek pa nameni manj razvitim regijam;

18.je seznanjen z akcijskim načrtom skupine EIB za cenovno dostopna in trajnostna stanovanja ter njeno zavezo, da bo vlagala v sektor; ugotavlja, da se je skupina EIB zavezala, da bo povečala naložbe v socialno infrastrukturo, vključno s socialnimi in cenovno dostopnimi stanovanji, kot je določeno v njenih strateških prednostnih nalogah za obdobje 2024–2027 in njenem operativnem načrtu za obdobje 2026–2028; je seznanjen s potencialom ciljno usmerjene podpore EIB za prenovo obstoječega stanovanjskega fonda za izboljšanje energijske učinkovitosti, če bodo take operacije pokazale dodatnost in stroškovno učinkovitost;

19.opozarja, da je treba zagotoviti dodatnost in dopolnjevanje z drugimi javnimi sredstvi in komercialnimi posojilodajalci, hkrati pa uresničevati evropski steber socialnih pravic, tudi na področju izobraževanja, in poudarja, da bi moralo biti sodelovanje EIB omejeno na projekte z dokazljivo stroškovno učinkovitostjo, kot so čezmejna raziskovalna infrastruktura ali programi znanj in spretnosti, ki obravnavajo vrzeli na trgu dela po vsej EU; vztraja, da sredstva EIB ne smejo nadomestiti nacionalnih proračunov za izobraževanje;

20.poudarja, da se mora EIB osredotočiti na dejansko nedelovanje trga, financiranje in financiranje projektov, ki jih zasebni sektor sam ne bi financiral ali bi jih financiral le pod manj ugodnimi pogoji; poudarja, da naložbe EIB ne smejo nadomestiti zasebnega kapitala ali služiti kot nadomestilo za ponavljajoče se nacionalne proračunske odhodke; poudarja, da je zaščita konkurenčnega tržnega okolja bistvenega pomena;

21.poudarja ključno vlogo velikih podjetij EU v gospodarski strukturi EU, zlasti tistih, ki delujejo v bistvenih sektorjih, kot so energetika, obramba in infrastruktura; poziva k uravnoteženemu pristopu, ki bo zagotovil, da bo EIB še naprej podpirala velika podjetja EU pri zagotavljanju kapitala za naložbe v velike projekte ter za raziskovalne in razvojne pobude ter tako izboljšala konkurenčnost in gospodarsko suverenost EU v svetovnem merilu;

22.spodbuja EIB, naj še naprej prispeva k izboljšanju dostopa do financiranja za MSP, zagonska podjetja ter podjetja v razširitveni fazi, da bi izboljšala dolgoročno konkurenčnost EU, saj se ta podjetja pogosto soočajo z ovirami pri financiranju s strani tradicionalnih finančnih institucij, prav tako pa naj zagotavlja usmerjeno financiranje z zadostnimi sredstvi za rast in razcvet; pozdravlja stalno rast števila partnerskih institucij in poziva, naj se nadaljuje tudi v prihodnje, da bi dosegli široko geografsko in sektorsko pokritost; poziva EIB, naj poveča delež financiranja, usmerjenega v naložbe za povečanje konkurenčnosti, zlasti v strateških sektorjih, kot so napredna proizvodnja, digitalne tehnologije in energetska odpornost;

23.je seznanjen z ugotovitvami iz posebnega poročila Evropskega računskega sodišča 07/2025, ki potrjujejo ustreznost podpore iz Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), vendar tudi, da njena dodatnost ni bila zadostno dokazana in da Komisija ni preverila učinka izrivanja sklada EFSI; poudarja, da bi se lahko enaki pomisleki pojavili tudi v zvezi z operacijami EIB v okviru InvestEU; poudarja tveganja izrivanja zasebnih naložb, kot je umetno stiskanje premij za tveganje, zlasti na trgih, kot je energija iz obnovljivih virov, kar spodkopava cenovne signale, ki usmerjajo učinkovite naložbe, in bi se lahko razumelo kot oblika zelenega zavajanja; poziva k naknadnim ocenam izrivanja;

24.ugotavlja, da je pri posojilih EIB upravno breme včasih večje kot pri komercialnih posojilih; opozarja, da je zaradi pretiranih zahtev glede poročanja financiranje EIB za zasebni sektor manj privlačno in lahko odvrne ekonomsko izvedljive projekte; poziva EIB, naj objavi načrte za zmanjšanje omejitev; poziva Komisijo in EIB, naj ocenita, kako skrajšati čas, ki ga EIB potrebuje za uvedbo na trg, ter poenostavita mandate za financiranje in zahteve glede poročanja, ne da bi bili pri tem ogroženi revizijski standardi; poziva EIB, naj poroča o dokazih o vrzelih na trgu in naknadnih rezultatih ter o upravni poenostavitvi, času obravnave in dokumentacijskem bremenu glede na pobudi skupine EIB za digitalizacijo in čas za uvedbo na trg;

25.poudarja, da poročanje temelji na meritvah obsega in ne na rezultatih; poziva EIB, naj še naprej uporablja kazalnike, usmerjene v rezultate, kot so preprečene emisije CO2 in dolgoročna delovna mesta v zasebnem sektorju, ustvarjena na vloženi evro; se zavzema za primerjalno analizo s primerljivimi ukrepi;

26.poudarja, da mora poročanje o podnebju in trajnostnosti temeljiti na preverljivih izložkih in rezultatih (vključno z zmanjšanjem emisij, povečanjem odpornosti in učinki vzvoda), podprtih z usklajeno metodologijo portfelja in neodvisno oceno;

27.je seznanjen z rekordnim kohezijskim financiranjem skupine EIB v višini 38,3 milijarde EUR v letu 2024, kar je 48 % celotnega financiranja EU; poziva EIB, naj objavi podatke o učinku po posameznih regijah, da bi omogočila učinkovit nadzor;

28.poziva EIB, naj poveča preglednost svojih horizontalnih ciljev, tako da jasno razlikuje med cilji, določenimi v uredbah EU, in cilji, ki jih je določila sama; zahteva podrobno razčlenitev o tem, kako različni cilji tekmujejo za sredstva; opozarja, da lahko stalno kopičenje prekrivajočih se ciljev vključevanja privede do matematično nemogoče sestave portfelja; poziva EIB, naj pregledno poroča o kompromisih med konkurenčnimi cilji politike; ponovno poudarja, da bi bilo treba cilje vključevanja oceniti glede na njihov dejanski učinek; ugotavlja, da bi bilo treba glede na sedanje geopolitične razmere in varnostne izzive, s katerimi se sooča Evropa, okrepiti naložbe v obrambo in varnost, vključno s podporo za infrastrukturo za varovanje zunanjih meja;

29.poziva EIB in Evropski investicijski sklad, naj podpreta naložbe v kibernetsko varnost, nadzor in digitalne tehnologije, da bi Evropa postala odpornejša, hkrati pa okrepita obstoječe mehanizme sodelovanja in zaščitita osnovne storitve;

30.vztraja, da morajo za raven posojil zunaj EU veljati strogi zaščitni ukrepi glede preglednosti, zaščite pred goljufijami, spoštovanja sankcij, človekovih pravic in pravne države ter da mora upoštevati sodelovanje pri sporazumih o vračanju in ostati skladna s cilji zunanje politike EU; poziva k okrepljenim predhodnim in naknadnim kontrolam, vključno s sledljivostjo končnih upravičencev, ter k strogim protikorupcijskim ukrepom, večji ali enakovredni preglednosti, predhodnim ocenam učinka in popolni javni odgovornosti pri vseh operacijah EIB zunaj EU;

31.pozdravlja, da je bil leta 2024 sprejet instrument za Ukrajino, ki sledi pobudi EIB „EU za Ukrajino“ in vzpostavlja podporni mehanizem na podlagi proračunskih sredstev EU; spodbuja države članice, naj poskrbijo, da bo Ukrajina še naprej deležna trdne podpore v skladu s svojimi potrebami; poziva EIB, naj poskrbi za transparentnost in sledljivost svojih projektov v Ukrajini; poudarja, da je pomembno povečati upravne in revizijske zmogljivosti ukrajinskih organov, pristojnih za izvajanje, spremljanje in nadzor financiranih ukrepov;

32.ugotavlja, da je EIB od začetka ruske vojaške agresije Ukrajini izplačala 2,3 milijarde EUR nujne pomoči in projektne podpore; poudarja, da je izpostavljenost EIB (črpana in še ne črpana) večinoma krita z jamstvi EU v okviru mandata EU za zunanja posojila4 Konec leta 2024 je skupna izplačana izpostavljenost znašala 3 227,1 milijona EUR (v primerjavi s 3 144,3 milijona EUR konec leta 2023), od tega zneska pa je 3 068,1 milijona EUR (95 %) kritih s splošnimi jamstvi EU, 146,6 milijona EUR (5 %) z jamstvi EU za politična tveganja, 12,4 milijona EUR pa je kritih v okviru mandatov za delitev tveganja (v primerjavi z 2 962,7 milijona EUR oziroma 94 %, 166,8 milijona EUR oziroma 5 % in 14,8 milijona EUR oziroma 1 % konec leta 2023).; poudarja, da je podpora EIB zasebnemu sektorju ukrajinskim bankam omogočila, da še naprej posojajo realnemu gospodarstvu; ugotavlja, da je EIB do konca leta 2024 nasprotnim strankam v Ukrajini odobrila finančna jamstva za izpostavljenost v višini 500,5 milijona EUR, ki so bila prav tako v celoti krita z jamstvi EU; ugotavlja, da EIB ohranja lokalno navzočnost v Ukrajini in da urad v Kijevu postopoma zaposluje kadre; znova poziva EIB, naj proračunskemu organu in ustreznim revizijskim organom redno posreduje podrobne informacije o izplačevanju in izvrševanju sredstev, kritih z jamstvi EU;

33.ugotavlja, da je bila skupina EIB v letu 2024 izbrana za enega od osrednjih izvajalskih partnerjev ukrajinskega naložbenega okvira, tistega dela instrumenta za Ukrajino, v sklopu katerega bo EU v obdobju 2024–2027 namenila 50 milijard EUR za financiranje ukrajinskega državnega proračuna, spodbujanje naložb in tehnično podporo; ugotavlja, da ta okvir sestavljajo jamstva in nepovratna sredstva za evropske in druge institucije za razvojno financiranje in da sta najmanj 2 milijardi EUR od razpoložljive podpore namenjeni posojilom EIB za javni sektor;

34.ugotavlja, da je EIB še vedno zavezana preprečevanju in odzivanju na goljufije in korupcijo v zvezi s projekti skupine EIB, ki se izvajajo v Ukrajini; pozdravlja ureditev EIB za sodelovanje z ukrajinskimi protikorupcijskimi in preiskovalnimi organi in banko poziva, naj v poročilo Parlamentu vključi informacije o varovalkah glede integritete, obvladovanju tveganja goljufij in mehanizmih za izterjavo za operacije, povezane z Ukrajino, ob tem pa zagotovi operativno varnost in zaupnost; znova poziva k temu, da naj bo uporaba finančne pomoči pospremljena z učinkovitimi nadzornimi mehanizmi, in vztraja, da bi morala biti EIB pri projektih, ki jih podpira oziroma jim pomaga, zmožna jasno, ves čas in brez omejitev nadzorovati vse svoje naložbe zunaj EU;

35.je seznanjen s tem, da je svet direktorjev EIB sprejel globalni strateški načrt EIB; je seznanjen tudi z vlogo banke v strategiji Global Gateway in njenim partnerstvom z Ekipo Evropa in partnerji iz OZN, da bi dosegla čim večji učinek na terenu; poziva EIB in države članice, naj okrepijo vlogo evropskih spodbujevalnih bank in drugih mednarodnih finančnih institucij, da bi še naprej spodbujale javne in zasebne naložbe; poziva EIB, naj se v svojih projektih zunaj EU osredotoči tudi na najbolj bistvene javne storitve;

36.se zaveda, da se Ukrajina brani pred nezakonito rusko agresijo in da si je treba ob upoštevanju teh izrednih okoliščin odločno prizadevati v boju proti korupciji; poudarja, da so strogi ukrepi proti goljufijam in korupciji nujni za ohranjanje zaupanja davkoplačevalcev in nadaljnjo javno podporo Ukrajini; poziva EIB, naj zagotovi, da bodo za sredstva instrumenta za Ukrajino veljali strogi revizijski standardi; vztraja, da bi morala imeti EIB neomejen nadzor nad vsemi svojimi naložbami zunaj EU;

37.poziva EIB, naj zlasti za vse svoje dejavnosti zunaj EU v vseh sporazumih s posredniki, partnerskimi institucijami in izvajalskimi subjekti zagotovi dejanske pravice dostopa za Računsko sodišče, Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropsko javno tožilstvo (EJT) ter razpoložljivost revizijskih sledi vse do končnih prejemnikov, kjer je to izvedljivo, v skladu s pravili EU o zaščiti finančnih interesov EU;

38.ugotavlja, da je sedanja raven odgovornosti skupine EIB posledica tega, da EIB deluje po dvojni ureditvi, v skladu s katero Komisija, Računsko sodišče in Parlament v sklepu o razrešnici glede proračuna EU posredno nadzorujejo operacije, podprte iz proračuna EU, medtem ko operacije, ki se financirajo iz lastnih sredstev EIB, ki jih vplačajo države članice – takih je več kot tri četrtine operacij EIB – večinoma niso predmet sistematične zunanje revizije ter nacionalnega in evropskega parlamentarnega nadzora; ugotavlja tudi, da EIB v nasprotju z Evropsko centralno banko, ki je pod nadzorom enotnega nadzornega mehanizma, ni podvržena zunanjemu bančnemu nadzoru;

39.ugotavlja, da ima EIB gosto strukturirano notranjo odgovornost in da njene operacije in računovodski sistem nadzira zunanji revizor; se strinja, da je ta struktura na splošno v skladu z mednarodno prakso; poudarja, da se tradicionalna vloga EIB sočasno z vse pogostejšo uporabo kompleksnih finančnih instrumentov in kombiniranih operacij širi, zato sta preglednost in razkritje v EIB pogosto pod vprašajem, njen etični okvir ni optimalen, poročanje Parlamentu je občasno, sodelovanje z Evropskim varuhom človekovih pravic se je spremenilo, vloga Računskega sodišča pa je omejena z obstoječimi pravili in izvedbenimi ureditvami; poudarja, da mora EIB sprejeti oprijemljive ukrepe za reševanje te situacije v skladu z dosedanjimi pozivi iz resolucij Parlamenta ter pripravljenostjo za dialog in sodelovanje, ki jo je evropski proračunski organ in organ za podelitev razrešnice že izrazil;

40.opozarja na ugotovitve iz izjave odbora za stike CC 1/2025, v kateri so bile uradno ugotovljene kritične vrzeli v zunanji javni reviziji EIB; meni, da je paradoksalno, da se mandat EIB in proračunska jamstva EU širijo, revizijska pooblastila pa ostajajo omejena; poziva EIB, naj v ta proces dejavno vključi nacionalne vrhovne revizijske institucije, da bi zagotovila odgovornost za operacije, ki jih Računsko sodišče trenutno ne pokriva, ter zanesljivo odgovornost in nadzor, tudi z redno izmenjavo informacij o tveganih področjih in nadaljnjim ukrepanjem na podlagi revizijskih priporočil; ponavlja, da je potrebna sprememba Pogodbe, da se Računskemu sodišču pri uresničevanju njegovega mandata omogoči popoln in neomejen dostop do vseh operacij EIB in se demokratična odgovornost uskladi z razvijajočo se finančno izpostavljenostjo EIB;

41.izraža zaskrbljenost, ker je proizvajalec baterij Northvolt AB 12. marca 2025 vložil predlog za stečaj na Švedskem, potem ko je prejel obsežen sveženj posojil EIB v višini nekaj več kot 942,6 milijona EUR, podpisan leta 2020 v okviru dolžniškega financiranja, pridobljenega za razširitev gigatovarne; ugotavlja, da podobna tveganja očitno obstajajo pri podobnih velikih podjetjih, kot je Stegra (H2 Green Steel); poziva k razkritju ocen tveganja EIB in ocen po operacijah, vključno z oceno finančne izpostavljenosti in ustreznosti kazalnikov zgodnjega opozarjanja, takoj ko bodo tekoči procesi to omogočali; zahteva, naj se pregledajo izkušnje, pridobljene v zadevi Northvolt; poziva Komisijo in svet direktorjev EIB, naj vzpostavita mehanizme za zgodnje odkrivanje sistemskih tveganj pri vodilnih naložbah, da bi preprečili ponovitev podobnih situacij; poziva EIB, naj na ustrezno razčlenjen način in ob spoštovanju zaupnosti razkrije profile ocene tveganja za te in druge podobne obveznosti, vključno s tveganji pri upravljanju, koncentracijah in tehnologiji; znova jo poziva, naj posreduje podrobnosti o postopku ocenjevanja in odločanja, ki je potekal pred naložbo v podjetje Northvolt AB, in pojasni, kako je lahko tak ključni projekt spodletel kljub njenim trditvam, da ustrezno in stalno spremlja upravičence do finančne podpore;

42.poziva EIB, naj uvede izboljšane stresne teste in omeji koncentracijo tveganja za velike strateške projekte ter Parlamentu poroča o skupni izpostavljenosti posameznim posojilojemalcem z visokim tveganjem;

43.poziva EIB, naj sistematično ocenjuje pogostost zamud pri plačilih in stečajev upravičencev v svojem posojilnem portfelju ter o tem javno poroča; vztraja, da bi morala ta ocena vključevati analizo temeljnih vzrokov, da bi ugotovili, ali so neuspehi posledica neustrezne potrebne skrbnosti, zunanjih pretresov ali sistemskih težav v metodologijah za izbiro projektov; poudarja, da je pregledno poročanje bistveno za oceno stroškovne učinkovitosti in ohranjanje zaupanja davkoplačevalcev;

44.odločno vztraja, da je treba glede na nedavne primere vrtljivih vrat in priporočila Evropskega varuha človekovih pravic odločneje preprečevati nasprotje interesov; poziva k reviziji kodeksa ravnanja, da bi uveljavili strožja obdobja mirovanja za podpredsednike EIB, pooblastili odbor za etiko in skladnost, da bo lahko sprejemal ukrepe za zmanjšanje tveganja, in določili jasnejša pravila za sodelovanje podpredsednikov EIB pri odločitvah v zvezi z njihovimi državami izvora; opozarja na nedavno objavljene informacije, da je bilo od leta 2019 pet primerov vrtljivih vrat, v katere so bili vpleteni nekdanji člani organov odločanja EIB, med drugim podpredsednik EIB, ki je bil imenovan za člana upravnega odbora subjekta, kateremu je odobril posojilo EIB; ugotavlja, da je bilo obdobje mirovanja podaljšano na 24 mesecev; spominja, da morajo člani upravnega odbora obvestiti odbor za etiko in skladnost ter pridobiti soglasje za vsa pogajanja v zvezi z morebitno zaposlitvijo; se strinja s stališčem Evropskega varuha človekovih pravic, da bi morala biti vloga odbora EIB za etiko in skladnost večja; opozarja, da blažilni ukrepi, kot so namensko omejevanje in obdobja mirovanja, ne bi smeli biti sporni;

45.z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je prišlo do razkritja notranje revizije EIB, v kateri je bilo ugotovljeno, da določbe o nasprotju interesov „potrebujejo znatne izboljšave“, med drugim ker očitna in morebitna nasprotja interesov niso pokrita; poudarja, da so izjave o interesih upravnih in revizijskih organov EIB in Evropskega investicijskega sklada neusklajene z drugimi multilateralnimi razvojnimi bankami in Evropsko centralno banko ter jih je treba nemudoma popraviti; poudarja, da službi EIB in EIS za zagotavljanje skladnosti z etičnimi standardi nimata ustreznih pooblastil, neodvisnosti in obsega in da kompleksne linije poročanja prinašajo tveganje, saj razkrivajo občutljive osebne podatke; poziva EIB, naj svoja pravila uskladi z mrežo večstranskih organizacij za etiko in poroča o sprejetih nadaljnjih ukrepih;

46.se zaveda, da se Uredba (ES) št. 1049/20015 Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2001/1049/oj). uradno ne uporablja za EIB in da naj bi politika preglednosti EIB, ki temelji na „domnevi razkritja“, delovala ločeno od te uredbe, vendar usklajeno z njo; poziva EIB, naj ob reviziji politike preglednosti v letu 2026 izjeme pri „domnevi razkritja“ omeji na nujno potrebne in utemeljene primere; poziva jo, naj objavlja podrobnejše zapisnike sej sveta direktorjev, vključno z evidencami glasovanja in utemeljitvami za posamezne projekte, ter obenem spoštuje legitimno zaupnost, kjer je to potrebno;

47.je seznanjen, da število primerov, ki jih obravnava pritožbeni mehanizem EIB, narašča (113 v letu 2024, 104 v letu 2023 in 97 v letu 2022); poudarja, da pritožbeni mehanizem ostaja samoreferenčni postopek reševanja sporov, ki je v celoti vključen v strukturo EIB na račun svoje neodvisnosti, njegove ugotovitve pa pregledujejo in potrjujejo prav tiste upravljavske strukture, ki naj bi jih nadzoroval; ugotavlja, da imenovanja potekajo interno brez zunanjega nadzora; obžaluje, da mehanizem upravnemu odboru ne poroča o posameznih primerih, temveč le o zbirnih povzetkih v polletnih poročilih; poziva EIB, naj pritožbeni mehanizem reformira, da bi zagotovila resnično neodvisnost in zunanjo odgovornost;

48.je seznanjen s povečano delovno obremenitvijo oddelka za preiskave v letu 2024 (244 novih obtožb, od katerih jih je bilo 49 posredovanih uradu OLAF in Evropskemu javnemu tožilstvu); obžaluje, da v letnem poročilu tega oddelka še vedno ni ustreznih informacij o finančnem obsegu, zadevnih sredstvih in mandatih, vrstah projektov, blažilnih ukrepih in zadevnih državah članicah; ponovno poziva generalnega inšpektorja EIB in vodjo oddelka za preiskave, naj izboljšata kakovost podatkov in sodelujeta s Parlamentom, da bi prispevala k zaščiti udeleženih finančnih interesov, pri čemer naj si prizadevata za ustrezno ravnovesje med preglednostjo in zaupnostjo; poudarja, da bi moralo to poročilo vsebovati analizo temeljnih vzrokov, da bi ugotovili, ali so neuspehi posledica neustrezne potrebne skrbnosti, zunanjih pretresov ali sistemskih težav v metodologijah za izbiro projektov;

49.pozdravlja sodelovanje skupine EIB z uradom OLAF, Evropskim javnim tožilstvom in Europolom ter je seznanjen, da je v letu 2024 poročala o 29 napotitvah uradu OLAF in 20 napotitvah Evropskemu javnemu tožilstvu; pozdravlja, da se EIB zanima za uporabo orodja Komisije za oceno tveganja ARACHNE; poziva Komisijo, naj ji uporabo nemudoma olajša, da bi prispevala k odkrivanju in preprečevanju goljufij pri vseh operacijah EIB;

50.z zaskrbljenostjo ugotavlja, da avtonomni sistem EIB za izključitev in sistem Komisije za zgodnje odkrivanje in izključitev (EDES) nista popolnoma enakovredna in ne delujeta avtomatično vzajemno; poziva EIB, naj svojo politiko izključitev v celoti uskladi s sistemom EDES v smislu standardov odločanja, rezultatov in pravnih sredstev, med drugim sistematičnega navzkrižnega priznavanja odločitev o izključitvi, kadar je to pravno mogoče; ponovno poziva skupino EIB in Komisijo, naj skupaj odkrijeta morebitne vrzeli in predlagata rešitve, tudi hitri postopkek za izvrševanje odločitev EIB o izključitvi prek sistema EDES;

51.pozdravlja program EIB za skladnost s sankcijami in poziva k rednemu poročanju o pregledih sankcij in zaščitnih ukrepih proti izogibanju pri operacijah, ki jih financira EIB; poziva skupino EIB, naj izboljša postopke pregleda kapitalskih naložb prek finančnih posrednikov, med drugim skladov tveganega kapitala;

52.ugotavlja, da je EIB 10. junija 2024 objavila prilogo XII k svojim kadrovskim pravilom z naslovom Okvir za priznavanje sindikatov v Evropski investicijski banki; je seznanjen s stalnimi prizadevanji EIB za dobro počutje zaposlenih, tudi duševno zdravje, in enake možnosti; poziva EIB, naj izpopolni politike raznolikosti in vključevanja, med drugim ukrepe za vključevanje invalidov in enake možnosti; opozarja na pomen pravične geografske zastopanosti in uravnotežene zastopanosti spolov pri zaposlovanju in na vodstvenih položajih, hkrati pa ponovno potrjuje, da bi moral biti izbor na podlagi dosežkov glavno merilo, in poziva EIB, naj poroča o geografski zastopanosti in zastopanosti spolov na vseh ravneh;

53.opozarja, da je treba zaščititi žvižgače in uvesti zanesljive protikorupcijske okvire;

54.priznava, da so glavne zadevne revizijske naloge zaupane revizijskemu odboru EIB; meni, da bi sodelovanje usposobljenih zunanjih predstavnikov pri določenih nalogah revizijskega odbora lahko povečalo objektivnost njegovih analiz;

55.ugotavlja, da sta se preglednost in dostop do informacij v zadnjih letih izboljšala, na primer zaradi boljšega dokumentiranja odločanja, vključno z navedbo zahtevane večine, kjer je to ustrezno; ugotavlja, da so razkritja in sledljivost na ravni projektov še vedno neenakomerna, zlasti pri operacijah, ki vključujejo finančne posrednike in kompleksne jamstvene strukture; poziva EIB, naj svoje notranje kazalnike bolje uskladi s trajnostnimi standardi na ravni EU (na primer z odpravo neskladja med količnikom EIB za podnebne ukrepe in metrikami deleža zelenih sredstev EU); opozarja, da je ustrezno poročanje nujen pogoj za preglednost, in obžaluje, da je poročanje Parlamentu omejeno na prostovoljne občasne nastope predsednika EIB, bodisi na plenarnem zasedanju bodisi na sestanku z odborom s sektorskimi pristojnostmi;

56.je seznanjen z ugotovitvami iz indeksa preglednosti institucij za financiranje razvoja za leto 2025, ki kažejo, da je EIB pri splošnih metrikah preglednosti uvrščena nižje kot druge multilateralne razvojne banke, kot so Svetovna banka, Azijska razvojna banka in Afriška razvojna banka; vseeno priznava, da ima EIB pomembne prednosti, kot je razvidno iz poročila „Behind the Billions (Za milijardami)“6 Publish What You Fund, Behind the Billions: Tracking the missing pieces of MDB climate finance data (Za milijardami: Spremljanje manjkajočih podatkov multilateralne razvojne banke o podnebnem financiranju), november 2025. iz novembra 2025, v katerem je razkritje EIB označeno za „dobro prakso“, ki omogoča skoraj popolno sledljivost podnebnega financiranja; poudarja, da bi morala EIB zdaj izkoristiti svojo dokazano vodilno vlogo pri pokritosti s podatki, da bi dala na voljo podrobne podatke o učinku in standardizirane metodologije, potrebne za preverjanje smotrnosti in stroškovne učinkovitosti svojih naložb;

57.se zaveda, da za posojila EIB ne veljajo enake obveznosti glede prepoznavnosti kot za nepovratna sredstva; vendar poziva EIB, naj z veljavnimi pogodbenimi in pravnimi okviri zagotovi preglednost pri vseh projektih, ki se financirajo s podporo EIB, in jasno navede, da se financirajo s podporo državljanov držav članic, da bi povečala ozaveščenost javnosti o oprijemljivih koristih naložb EU in poglobila zaupanje davkoplačevalcev v uporabo javnih sredstev;

58.ponavlja svoje ugotovitve o pomenu celovitega izvajanja politike o davčnih goljufijah, utajah in izogibanju davkom; pozdravlja testiranje novega orodja za ocenjevanje tveganja davčne celovitosti v letu 2024, ki se bo uporabljal za projekte, in z zanimanjem pričakuje oceno izvajanja na ravni skupine v letu 2025; ponovno poziva EIB, naj ne financira upravičencev ali finančnih posrednikov, za katere je bilo ugotovljeno ali obstaja veliko tveganje, da so vpleteni v davčne zlorabe, in poudarja, da dvojno obdavčevanje čezmejnih naložb in zapletena davčna okolja omejujejo naložbe;

59.obžaluje zamudo EIB pri nadaljnjem ukrepanju na podlagi letnega poročila Parlamenta o nadzoru njenih finančnih dejavnosti za leto 20237 Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. maja 2025 o nadzoru nad finančnimi dejavnostmi Evropske investicijske banke – letno poročilo za leto 2023 (UL C, C/2026/574, 24.2.2026, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2026/574/oj)., ki se običajno izvede v skladu s prakso iz številnih prejšnjih let; poudarja, da bi bolj strukturirano in predvidljivo sodelovanje koristilo obema stranema; vztraja, da je memorandum o soglasju ali medinstitucionalni sporazum bistven za vzpostavitev takšnega sodelovanja pri izmenjavi informacij, predstavitvah in nadaljnjem ukrepanju, s čimer bi se uradno uvedle prakse, ki so z EIB večinoma že vzpostavljene; pozdravlja izjavo EIB, da je pripravljena na dialog z namenom, da bo sodelovanje temeljilo na predvidljivih institucionalnih zavezah, in ne na neformalnih ureditvah; ponovno poziva, naj se ta ureditev hitro doreče; poziva k iskanju nadaljnjih načinov za boljše usklajevanje med Parlamentom, nacionalnimi parlamenti in vrhovnimi revizijskimi institucijami ter k okrepljeni izmenjavi s civilno družbo in akademskimi krogi, kar bi spodbudilo večjo preglednost;

60.poziva EIB, naj pravočasno ukrepa na podlagi priporočil Parlamenta ter poroča o doseženih rezultatih in učinkih ukrepov, s katerimi uresničuje svoje prednostne naloge in politike EU, predvsem kar zadeva:(a)učinke (gospodarske, okoljske in socialne) naložbene strategije in rezultate, dosežene s prispevanjem k uravnoteženemu in stabilnemu razvoju notranjega trga v interesu EU;(b)ukrepe, sprejete za okrepitev boja proti nasprotju interesov, goljufijam, korupciji in drugim možnim oblikam kršitev;(c)nove ukrepe za večjo preglednost;(d)ukrepe za povečanje podpore za mala in srednja podjetja ter upravičene gospodarske subjekte med izvajanjem politik EU;

61.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, Svet in svet direktorjev EIB pa poziva, naj razpravljata o stališčih, ki jih je v njej predstavil Parlament.