1.potrjuje, da je povezljivost osnovni pogoj za svobodo gibanja, zapisano v Pogodbah; poudarja, da je močna povezljivost bistvena za uravnoteženje turizma in razširitev njegovih koristi na manj pokrita območja, zmanjšanje pritiska na preobremenjene turistične točke in podporo oživitvi lokalnih gospodarstev; poziva Komisijo in države članice, naj dostopno, cenovno sprejemljivo in zanesljivo povezljivost priznajo kot bistveno storitev, na kateri temelji svoboda gibanja, saj svoboda gibanja ni mogoča brez sredstev, ki bi omogočala gibanje; se zavzema za določitev jasnih, merljivih referenčnih vrednosti, ki se redno posodabljajo, za oceno dostopnosti, cenovne dostopnosti in kakovosti trajnostnih možnosti potovanja, vključno z napredkom pri doseganju vključujoče mobilnosti brez ovir za invalide in osebe z omejeno mobilnostjo ter za oddaljene, najbolj oddaljene, podeželske, obrobne, redko poseljene in otoške regije, s posebnim poudarkom na majhnih otokih; poudarja, da so take referenčne vrednosti ključne, da se povezljivost zagotavlja skozi vse leto, da se podpirajo lokalne skupnosti ter mala in srednja podjetja ter da se varuje dolgoročna odpornost regij, odvisnih od turizma; poleg tega poudarja pomen referenčnih vrednosti pri podpiranju Komisije in držav članic pri dajanju prednosti infrastrukturnim naložbam, povezanim s turizmom, ki so namenjene krepitvi teritorialne kohezije, porazdelitvi turističnih tokov in zmanjšanju pritiska na prenatrpanih žariščnih točkah;

2.opozarja, da je vpliv glavnih prevoznikov in digitalnih platform pri usmerjanju tržnih trendov, ki vplivajo na odločitve potrošnikov, in izpostavljanju destinacij in podjetij v gostinskem sektorju znatnim strukturnim tveganjem nesorazmerno velik; poziva Komisijo, naj izvede študijo, v kateri bo preučila odvisnost turizma od prevladujočih akterjev z močno tržno močjo v prometnem in turističnem sektorju, vključno z gostinstvom, ter ocenila grožnje za povezljivost, pravično oblikovanje cen, poštene pogoje za vse poslovne uporabnike, delovne pogoje, neprekinjenost storitev in dolgoročno odpornost destinacij, pri tem pa naj posebno pozornost nameni strukturnim tveganjem v podeželskih, oddaljenih in otoških regijah; nadalje poziva Komisijo, naj v okviru študije oceni ukrepe za obravnavo koncentracije trga in nerazumne prilagoditve cen, okrepi preglednost, pošteno konkurenco in varstvo potrošnikov ter poveča konkurenčnost malih in srednjih podjetij ter lokalnih operaterjev, po potrebi tudi z ustreznimi pravnimi, regulativnimi in finančnimi ukrepi;

3.meni, da so učinkovite prometne povezave temelj trajnostnega, konkurenčnega in odpornega turističnega sektorja EU, saj zmanjšujejo pritisk na najbolj obiskane destinacije, ki delujejo s svojimi zmogljivostmi ali zunaj njih, hkrati pa odpirajo dostop in preusmerjajo tokove obiskovalcev na manj znane, nastajajoče destinacije ter pravičneje porazdelijo gospodarske koristi; poziva k izboljšanju povezljivosti in dostopnosti, zlasti v oddaljenih in manj pokritih regijah EU, vključno z otoki, da bi spodbudili vključujočo rast s trajnostnimi potovanji, zmanjšanje sezonskosti turističnih tokov in podprli regionalni razvoj;

4.hkrati ugotavlja, da se številne nove destinacije – od najbolj oddaljenih območij do podeželskih središč, gorskih skupnosti in otoških regij – spoprijemajo z edinstvenimi izzivi na področju povezljivosti, in poudarja, da je treba v strategiji EU za trajnostni turizem opredeliti prilagojene podporne mehanizme, ki bodo odražali njihove posebne profile in ranljivosti, zlasti za izboljšanje zračnih, morskih in kopenskih povezav, ki ohranjajo njihovo povezljivost; vztraja, da morajo vsako širitev povezljivosti spremljati kakovostna infrastruktura in zanesljive storitve, ki bodo destinacijam omogočile upravljanje novih ali raznolikih turističnih tokov, ne da bi pri tem ogrozile dostopnost ali cenovno dostopnost za prebivalce, zlasti v ranljivih regijah, kot so navedene zgoraj;

5.poziva k preučitvi možnosti za obsežnejšo uvedbo obveznosti javnih storitev, vključno z multimodalnimi konfiguracijami in čezmejnimi nočnimi vlaki, ki bi služile prebivalcem in obiskovalcem, zlasti na oddaljenih, najbolj oddaljenih, obalnih in otoških regijah, pri čemer je treba poudariti njihovo vlogo pri krepitvi teritorialne kohezije;

6.opozarja na osrednjo vlogo dokončanih jedrnih, razširjenih jedrnih in celovitih vseevropskih prometnih omrežij (TEN-T), dopolnjenih z različnimi možnostmi trajnostnih prevoznih storitev, pri doseganju bolj uravnotežene teritorialne porazdelitve turizma v EU, vključno s spodbujanjem povpraševanja zunaj sezone; poudarja, da je bila prednostna obravnava čezmejnih projektov v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope ključna za doseganje napredka na področju TEN-T, in poziva k trdnemu proračunu instrumenta v naslednjem večletnem finančnem okviru, da bi podprli trajnosten, dostopen in medsebojno povezan evropski prometni sistem, ki je enako bistven za turizem v vseh regijah EU;

7.pozdravlja priložnosti, predstavljene v zakonodajnih predlogih za naslednji večletni finančni okvir (2028–2034), da bi povečali podporo EU trajnostnemu, konkurenčnemu in odpornemu turizmu; opozarja zlasti na določbe predlagane uredbe o načrtih za nacionalna in regionalna partnerstva Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Evropskega sklada za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, kmetijstvo in podeželje, ribištvo in pomorstvo ter blaginjo in varnost za obdobje 2028–2034 ter spremembi Uredbe (EU) 2023/955 in Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509, 16. julij 2025 (COM(2025)0565)., ki priznavajo trajnostne turistične storitve kot poseben cilj in odpirajo možnosti za naložbe v digitalno preobrazbo, pristope krožnega gospodarstva, trajnostno mobilnost, izpopolnjevanje znanj in spretnosti ter delovne sile, diverzifikacijo turizma, prilagajanje podnebnim spremembam in upravljanje destinacij; priznava, da predlagana uredba o ustanovitvi evropskega sklada za konkurenčnost COM(2025)0555). ustvarja možnosti za podporo trajnostnemu turizmu s čistim prehodom, razogljičenjem industrije in ukrepi za konkurenčnost malih in srednjih podjetij; vendar ugotavlja, da v novi predlog večletnega finančnega okvira ponovno nista vključena program EU in samostojna proračunska vrstica za trajnostni turizem, in ugotavlja, da še vedno ni jasna razpoložljivost sredstev EU za razvoj sekundarnih in kapilarnih prometnih omrežij, ki so potrebna za podporo trajnostnemu razvoju turističnega sektorja, diverzifikacijo turističnih tokov in podporo dostopnosti oddaljenih, obrobnih, najbolj oddaljenih in otoških regij; vztraja, da v naslednjem večletnem finančnem okviru ne bi smeli marginalizirati znatnega števila regij niti zmanjšati financiranja projektov, vključenih v svetovno omrežje, da bi preprečili teritorialne razlike ter ohranili socialno in teritorialno kohezijo EU; je zaskrbljen, ker se najbolj oddaljene regije spoprijemajo z zmanjšanim sofinanciranjem kljub njihovi izjemni oddaljenosti od celine in s tem povezani potrebi po varni povezljivosti in trajnostnih naložbah; poleg tega ponovno poudarja, da so otoki in najbolj oddaljene regije EU, ki se spoprijemajo z večjim konkurenčnim pritiskom regij zunaj EU, bistveni za regionalno turistično gospodarstvo EU ter bi morali prejeti dovolj sredstev iz instrumenta za povezovanje Evrope in drugih sredstev, da bi izboljšali infrastrukturo za povezljivost, privabili obiskovalce in poskrbeli, da bo njihova rast vse bolj trajnostna in bodo ostali konkurenčni;

8.ponovno poudarja, da bi namensko financiranje EU za trajnostni turizem lahko prineslo znatne donose, zlasti z večjo odpornostjo sektorja ter podporo njegovemu zelenemu in digitalnemu prehodu v skladu s prednostnimi nalogami politike EU, hkrati pa bi spodbujalo trajnostno, uravnoteženo in vključujočo rast, pa tudi dolgoročno konkurenčnost na vseh evropskih destinacijah, vključno z večjo teritorialno in socialno kohezijo v obrobnih, najbolj oddaljenih in otoških regijah; poudarja, da je določitev take proračunske vrstice bistvena za učinkovito izvajanje prihodnje strategije EU za trajnostni turizem; hkrati poziva k posodobitvi in reviziji vodnika o financiranju EU za turizem glede na naslednji večletni finančni okvir;

9.poziva, naj se v strategiji EU za trajnostni turizem skupaj z naslednjim večletnim finančnim okvirom prednostno obravnavajo in opredelijo jasni mehanizmi financiranja za podporo prehodu na trajnostne turistične modele v regijah, na katere vplivajo sezonskost, podnebne spremembe, demografski pritisk, stalen ali intenziven pritisk obiskovalcev, manjša privlačnost, visoka sektorska specializacija in degradacija premoženja, ter v malih in srednjih ter nastajajočih destinacijah z velikim potencialom za gostovanje; poudarja, da bi bilo treba s temi sredstvi podpreti pilotne projekte, gradnjo zmogljivosti in strukturno preobrazbo, pri tem pa prednost nameniti trajnostni infrastrukturi, čisti povezljivosti, teritorialni diverzifikaciji ter programom usposabljanja, ki krepijo lokalne talente in delavcem pomagajo pri pridobivanju novih spretnosti in prilagajanju potrebam trga;

10.Komisijo in države članice poziva, naj storijo vse za vključitev trajnostne turistične mobilnosti v prometno politiko EU z naložbami v povezave na zadnjem delu poti, vključno z javnim prometom in aktivno mobilnostjo, ter v trajnostne in cenovno sprejemljive rešitve za urbano mobilnost, kar bo koristilo obiskovalcem in prebivalcem; poziva Komisijo, naj zagotovi ciljno usmerjeno podporo za uporabo nizko- in brezemisijskih vozil v turizmu, na primer s spodbudami za zakup e-vozil in polnilno infrastrukturo zanje, zlasti v otoških, podeželskih, gorskih in najbolj oddaljenih regijah, da bi spodbudili trajnostno mobilnost in zmanjšali okoljski odtis obiskovalcev; poziva Komisijo, naj bolj promovira obstoječo turistično platformo EU ter olajša izmenjavo uspešnih modelov upravljanja obiskovalcev in dobre prakse med destinacijami;

11.opozarja, da je hitrost tega prehoda odvisna od ustrezne polnilne infrastrukture na ravni destinacije, vključno z rešitvami za hitro polnjenje, ki lahko zadostijo poslovnim in operativnim potrebam ter potrebam potniškega prometa, pri čemer poudarja, da je usmerjena finančna podpora EU, ki temelji na jasnih referenčnih vrednostih, bistvenega pomena za povečanje brezemisijskih virov energije v turističnem ekosistemu in za to, da razogljičenje mobilnosti podpira podnebne cilje in trajnostno upravljanje destinacij; poudarja, da je treba vzpostaviti tudi ustrezno logistično infrastrukturo in intermodalne povezave za podporo dobavnim verigam v turizmu ter lokalnim gospodarskim ekosistemom;

12.poziva k večji finančni podpori EU za izboljšanje storitev javnega prometa, da bi lahko bile bolj multimodalne, bolj dostopne, zanesljive in prilagodljive ter bi bile bolje prilagojene teritorialnim razmeram, zlasti na otoških in oddaljenih območjih; poudarja, da bi morale te storitve prebivalcem omogočati ustrezen dostop, hkrati pa tudi izboljševati povezanost skupnosti, socialno vključenost in dostopnost turističnih destinacij; predlaga, naj Komisija, če se izkaže, da obstoječi ukrepi ne zadoščajo za odpravo trajnih strukturnih pomanjkljivosti, predlaga druga orodja za izravnavo strukturnih pomanjkljivosti, s katerimi se spoprijemajo državljani in podjetja v obrobnih, otoških in najbolj oddaljenih regijah, ter za pravičen dostop in zaščito dolgoročne sposobnosti preživetja in kohezije teh regij;

13.priznava, da je kolesarski turizem evropski strateški sektor, kar kaže tudi Evropska deklaracija o kolesarjenju, EU pa je v tem sektorju vodilna v svetu; poudarja, kako pomembne so pobude, kot je evropska mreža kolesarskih poti na dolge razdalje EuroVelo, pri razvoju turizma s poudarkom na potovanju; poziva k spodbudam in naložbam za okrepitev teh pobud, s čimer bi še povečali njihove precejšnje gospodarske koristi v regijah, vključno s podeželskimi, obrobnimi in čezmejnimi območji; poudarja, da take pobude spodbujajo možnosti trajnostne mobilnosti, krepijo lokalne skupnosti ter mala in srednja podjetja ter povečujejo socialno in geografsko vključenost; poziva Komisijo in države članice, naj še naprej podpirajo razvoj in širitev evropskih kolesarskih turističnih poti na dolge razdalje, nadgradnjo kolesarske infrastrukture in izboljšanje prometne varnosti kolesarjev, tudi z instrumenti za namensko financiranje ter s tesnim sodelovanjem z regionalnimi in lokalnimi organi;

14.opozarja na osrednjo vlogo pomorskih povezav za otoške, obalne in obrobne regije, saj pomenijo nujno storitev tako za prebivalce kot turiste; poudarja, kako pomembne so obveznosti javne službe, sodobni vozni parki ter pametni vozni redi, ki vzpostavljajo ravnotežje med lokalnimi potrebami po mobilnosti in turističnimi tokovi ter zmanjšujejo sezonski pritisk; poziva EU, naj še naprej podpira trajnostne možnosti prevoza, kot so trajekti, ki uporabljajo ogljično nevtralna goriva in baterije, ter električni in hibridni trajekti s tehnologijami za oskrbo z električno energijo z obale, ki jih dopolnjujejo ukrepi za spodbujanje hibridnih električnih zrakoplovov, pri čemer naj imajo prednost otoki ter najbolj oddaljena in obrobna ozemlja, pod pogojem, da je dokazana tehnološka in gospodarska vzdržnost ter jih podpirajo sorazmerni ukrepi za operaterje in ozemlja, ki so močno odvisni od zračnih in pomorskih povezav;

15.poziva Komisijo, naj nadaljuje študijo o prednostih in slabostih morebitnega vzajemnega priznavanja dovoljenj za upravljanje rekreacijskih plovil ter naj predlaga regulativni ukrep, ki bi olajšal mobilnost približno 48 milijonov evropskih navtikov ter podprl trajnostni razvoj navtičnega turizma in modrega gospodarstva;

16.poudarja, da turizem po celinskih plovnih poteh in dejavnosti ob vodi, kot so kolesarjenje, hoja, gastronomija in kulturne znamenitosti, obiskovalcem omogočajo, da odkrivajo lokalno dediščino in krajino na okolju prijazen način; zato poziva k večjim naložbam v evropske reke in kanale, da bi se zaščitila biotska raznovrstnost in povečala odpornost vodnih sistemov, pri čemer opozarja na njihov precejšen potencial za trajnostni turizem ter bolj uravnoteženo razporeditev turističnih tokov po regijah;

17.priznava, da je železnica temelj trajnostnega turizma in uspešna alternativa načinom prevoza, ki povzročajo več onesnaženja; poziva k večjim naložbam v celotno železniško infrastrukturo EU, zlasti v čezmejne odseke in odseke, ki so bistveni za mednarodno povezljivost, ter k večji podpori za sekundarna in kapilarna omrežja, s čimer bi poskrbeli za dostopnost oddaljenih in obrobnih regij; opozarja, da je mogoče na otokih železnico razvijati kot trajnosten način prevoza in kot način za multimodalno povezljivost, kar podpira čezmejne projekte in železniške pobude v otoških regijah;

18.ponovno poudarja, da mora intermodalnost postati strateška prednostna naloga, pri čemer je treba spodbujati neposredne povezave med letališči, železniškimi postajami in pristanišči, hkrati pa priznava, da so železniška povezljivost in intermodalni terminali enako pomembni za dobavo blaga in opravljanje storitev, ki podpirajo tudi turistične destinacije; poleg tega poziva k preprostejšemu izdajanju železniških vozovnic, da bi povečali prožnost potovanj in privlačnost železniškega sektorja, skupaj s hitro uvedbo celovitega integriranega sistema za izdajanje vozovnic, ki bo zajemal železniške, letalske in pomorske storitve, jasnejše informacije za potnike in enostavnejše načine čezmejnih rezervacij;

19.pozdravlja vizijo za železniško omrežje za visoke hitrosti, da bi spodbudili učinkovite železniške povezave med evropskimi mesti kot alternativo letom na kratke razdalje, hkrati pa razširili turizem na obrobne regije zunaj tradicionalno najbolj obiskanih točk; vendar ugotavlja, da je še vedno treba odpraviti različne tehnične ovire, na primer tiste, povezane z razliko med nekaterimi nacionalnimi oziroma regionalnimi tirnimi širinami in standardno evropsko tirno širino; poleg tega meni, da so nočni vlaki najpomembnejše sredstvo za diverzifikacijo turizma, ki omogočajo razvoj manj pokritih turističnih destinacij ter spodbujanje bolj trajnostnih načinov turizma, kot so podeželski in kulturni turizem ter ekoturizem;

20.opozarja, da se povečuje pomen železniškega turizma z zgodovinskimi in muzejskimi vlaki, kar je inovativen način za spodbujanje trajnostnega potovanja in bogatenja kulturnih doživetij na lokalni in regionalni ravni, s katerim se tudi varuje kulturna in naravna dediščina; poudarja, da lahko obnova opuščenih ali premalo izkoriščenih tradicionalnih železniških prog in tirnih vozil in sprememba njihove namembnosti za turizem prispevata k oživljanju turističnih destinacij, ohranjanju naravne krajine in lokalnega okolja ter ustvarjanju novih turističnih priložnosti, ki bogatijo doživetja obiskovalcev ter podpirajo varstvo in trajnostni razvoj lokalnih in regionalnih območij; poziva, naj se sredstva EU namenijo za obnovo, preoblikovanje in nadgradnjo tirnih vozil in prometne infrastrukture, vključno z železnicami, cestami in kolesarskimi stezami, ki so namenjene turističnim destinacijam, da bi podprli zgodovinske, kulturne in trajnostne poti;

21.priznava, da tako promet kot turizem močno vplivata na potrebe po energiji v turističnih destinacijah EU; poziva k vključitvi turizma in vseh načinov prevoza – železniškega, cestnega, pomorskega in zračnega – v prihodnje energetske politike in ukrepe EU za podporo destinacijam pri trajnostnem prehodu in za obravnavanje njihovih specifičnih infrastrukturnih potreb; poziva Komisijo, naj bolj podpre energetsko infrastrukturo v turističnem sektorju, države članice pa, naj energetske potrebe turizma vključijo v svoje nacionalne energetske in podnebne načrte;

22.pozdravlja prihodnji naložbeni načrt za trajnostni promet (STIP) in pričakuje, da bo spodbudil naložbe v trajnostna goriva za letalski in vodni promet, vključno z obstoječo floto rekreacijskih plovil, kjer je težko zmanjšati emisije; poziva Komisijo in države članice, naj poskrbijo, da pri prehodu na neto ničelno stopnjo emisij, zlasti na trajnostna goriva, ne bo prišlo do skritih stroškov, pretirane birokracije ali da bi letalski prevozniki zaračunavali nepoštene dodatne stroške, ki zvišujejo cene vozovnic za turiste, prebivalce ter mala in srednja podjetja, ter da ne bi najbolj oddaljenim regijam, otokom in oddaljenim območjem nalagali nesorazmernih operativnih stroškov ali infrastrukturnih bremen; svari glede uvedbe novih fiskalnih ukrepov, kot je davek na gorivo, ki bi lahko ogrozili povezljivost, cenovno dostopnost in konkurenčnost turističnega sektorja;

23.poudarja, da bi lahko okoljski turistični davki („ekodavki“) prinesli oprijemljive rezultate za lokalne skupnosti, saj se z njimi financirajo projekti, ki podpirajo prebivalce in okolje; ugotavlja, da je že več mest in regij uvedlo take ekodavke s pozitivnimi rezultati, kar bi bilo treba analizirati in morda uporabiti kot primer dobre prakse; poziva Komisijo, naj te primere vključi v prihodnjo strategijo za trajnostni turizem, ki bi državam članicam in regijam ponudila dodatne smernice za podpiranje naložb v trajnostni turizem, kar bi prispevalo k uravnoteženemu teritorialnemu razvoju in skupni blaginji;

24.priznava, da je sektor križarjenj pomemben evropski sektor, ki podpira ladjedelništvo in sektor popravil, kjer EU ostaja vodilna v svetu, a obenem poudarja izzive za trajnostnost, ugotovljene na nekaterih destinacijah; poziva k sistemom spodbud in naložbam, s katerimi bi razširili razpoložljivost trajnostne oskrbe z električno energijo z obale ter spodbudili postanke čez noč ali daljše postanke v pristaniščih, zlasti v večjih potniških pristaniščih; spodbuja nadaljevanje dialoga s sektorjem, da bi vmesni in daljši postanki v pristaniščih prispevali k ustvarjanju lokalne vrednosti, trajnostni mobilnosti in zmanjšanju zasedenosti; poudarja, da je treba spodbujati trajnostno upravljanje križarjenj in prometa, da bodo gospodarske koristi uravnotežene z okoljsko celovitostjo destinacij in večjo socialno blaginjo lokalnih skupnosti;

25.meni, da bi bilo treba v zvezi s tem pri boljšem upravljanju destinacij upoštevati vse prihode plovil v pristanišča; poleg tega poudarja, da je potrebna uravnotežena in sorazmerna razporeditev načrtovanih prihodov plovil v pristanišča s pomočjo sistemov za dodeljevanje priveza, da bi zmanjšali pritisk na destinacije ob konicah ter obenem čim bolj povečali lokalne gospodarske koristi ter zmanjšali okoljske vplive na destinacije; v zvezi s tem poudarja, da je treba razviti metodologijo za izračun intenzivnosti turizma na destinacijah, kamor prihajajo obiskovalci s križark; v zvezi s tem poudarja osrednjo vlogo organizacij za upravljanje destinacij skupaj z lokalnimi organi in deležniki pri upravljanju tokov obiskovalcev ter skrbi, da turistična križarjenja prispevajo k trajnostnemu lokalnemu razvoju; Komisiji priporoča, naj zbere primere dobre prakse, ki bodo služili kot zgled za druge sektorje po vsej EU, pri čemer naj se opre na pobude, kot je poročilo iz leta 2023 z naslovom „Dobre prakse za trajnostna turistična križarjenja, da bi spodbudila trajnostnost in konkurenčnost turizma“;

26.poudarja, da morajo biti pravice potnikov trdne in izvršljive pri vseh načinih prevoza, vključno z zapletenimi multimodalnimi potovanji, da bi ohranili konkurenčno prednost Evrope v svetovnem turizmu, hkrati pa podprli inovacije, konkurenčnost in naložbe v prometni sektor; ugotavlja, da so pričakovanja potnikov glede zanesljivosti, preglednosti in zaščite med motnjami in zamudami vse večja, zlasti kadar potovanja združujejo različne načine prevoza ali prevoznike; poudarja, da je treba pripraviti strategijo EU za učinkovit turistični promet, ki bo skrajšala čas čakanja, zmanjšala podvajanje postopkov in upravne ovire ter omogočila napredek pri interoperabilnosti vozovnic in potovalnih dokumentov ter učinkovitosti mejnih kontrol; v zvezi s tem poudarja izjemen pomen trdnih pravic potnikov z invalidnostjo ali omejeno mobilnostjo, predvsem za večje vključevanje in socialno pravičnost, pa tudi za krepitev položaja Evrope kot ponudnika dostopnih, visokokakovostnih turističnih in prometnih storitev, kar bo še povečalo konkurenčnost evropskega turizma;

27.svari, da lahko neuravnotežen turizem obremeni destinacije, škoduje lokalnim skupnostim in prebivalcem ter načenja okoljsko in kulturno privlačnost Evrope; poudarja pa, da ima turizem, če je dobro načrtovan, izjemno vrednost in potencial za ustvarjanje vključujočih koristi, povečanje socialne kohezije, varovanje kulturne dediščine in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest; ponovno poudarja, da turizem kot sestavni del industrijske strategije EU potrebuje učinkovito upravljanje, tudi na ravni destinacij, in usklajene ukrepe politike za strateško porazdelitev povpraševanja med uveljavljenimi in nastajajočimi destinacijami; zato poziva Komisijo in države članice, naj ukrepajo, na primer s spodbujanjem izvensezonskega povpraševanja; poziva države članice, naj spodbujajo diverzifikacijo in promocijo manj obiskanih destinacij in dejavnosti, ter poudarja, da bi bilo treba ta prizadevanja podpreti s pobudami za načrtovanje in ozaveščanje, ki temeljijo na podatkih, da bi Evropa ohranila status vodilne svetovne destinacije;

28.je prepričan, da so za odpornost sektorja pri spoprijemanju z različnimi izzivi potrebni jasna strategija, dobro opredeljeni cilji ter participativno in z dokazi podprto oblikovanje politik in zakonodaje; pri tem pozdravlja pobudo Komisije za pripravo prve strategije EU za trajnostni turizem ter priznava, da bi lahko državam članicam, regijam in deležnikom v sektorju ponudila celovit okvir za oblikovanje bolj trajnostnega, inovativnega, uravnoteženega in vključujočega turističnega modela; meni, da bi bilo treba v strategiji na novo opredeliti vlogo turizma, ki bi presegala njegov neposredni gospodarski učinek, ter priznati njegov prispevek k skupni blaginji, socialni koheziji in uravnoteženemu regionalnemu razvoju; poziva, naj se skupaj s strategijo pripravi izvedbeni načrt, v katerem bodo ocenjene potrebe in različne ravni povezljivosti vsake turistične regije in destinacije, pri čemer je treba dati prednost turistični infrastrukturi v ranljivih destinacijah; poudarja, da bi morali ta načrt podpirati ustrezen program financiranja, jasen časovni razpored in zanesljiv postopek ocenjevanja, s čimer bi Evropi zagotovili usklajen in pravičen prehod;

29.poudarja, da Evropa za uspeh v vse bolj konkurenčni svetovni turistični krajini potrebuje večje usklajevanje na ravni EU in naložbe, da bi povečala mednarodno prepoznavnost; poziva k oblikovanju skladnega okvira „destinacija Evropa“ v okviru strategije EU za trajnostni turizem, ki bo dopolnjeval nacionalne in regionalne strategije, povečeval globalno privlačnost Evrope ter poskrbel za dosleden vtis o visoki kakovosti celine, obenem pa promoviral lokalno odličnost in podpiral prehod Evrope, da bi do leta 2030 postala svetovni model destinacije;

30.poziva Komisijo, naj ustanovi namenski generalni direktorat za trajnostni turizem;

31.poudarja, da bi se morala medsektorska narava sektorja ustrezno odražati v vseh ustreznih politikah EU in da bi bilo treba uskladiti zakonodajo na področjih prometa, okolja, regionalnega razvoja in razvoja podeželja, digitalizacije, konkurenčnosti, zaposlovanja, izobraževanja in dostopa do cenovno dostopnih stanovanj ter se pri tem opreti na izkušnje na teh področjih;

32.poudarja, kako pomembni so strukturirani modeli upravljanja na več ravneh, ki sistematično vključujejo lokalne in regionalne organe, organizacije za upravljanje destinacij ter zasebne deležnike, s čimer se zagotavljajo usklajene in vključujoče turistične strategije; poudarja strateško prednost organizacij za upravljanje destinacij pri povečanju lokalne prisotnosti, da bi razširili njihov doseg in vzpostavili partnerstva z vsemi ustreznimi deležniki v turističnem ekosistemu, tudi z malimi in srednjimi podjetji; opozarja, da številne manjše in podeželske destinacije nimajo dovolj upravnih in analitičnih zmogljivosti, da bi lahko pripravile in izvajale strategije za trajnostni turizem in bi jim koristila usmerjena podpora EU za povečanje zmogljivosti za upravljanje destinacije; poleg tega poziva države članice, naj povečajo vlogo organizacij za upravljanje destinacij s finančno podporo, tehničnimi zmogljivostmi, usklajevanjem dejavnosti in izpopolnjevanjem delavcev, kar je potrebno za učinkovito usmerjanje upravljanja destinacij;

33.poudarja, da bi bilo treba modele upravljanja turizma na več ravneh podpreti s pripravo in rednim posodabljanjem načrtov za upravljanje destinacij, ki jih v sodelovanju z regionalnimi in lokalnimi javnimi organi, deležniki v turizmu in prebivalci usklajujejo organizacije za upravljanje destinacij, kar zagotavlja skladne in vključujoče pristope, organizacijam za upravljanje destinacij pa omogoča usklajevanje in oglaševanje raznolikih lokalnih turističnih proizvodov; poudarja, da bi morali načrti za upravljanje destinacij temeljiti na jasnih kazalnikih trajnostnosti in, kjer je ustrezno, ocenah intenzivnosti turizma, kar bi zagotovilo načrtovanje na podlagi dokazov in dolgoročno konkurenčnost;

34.ugotavlja, da se lahko s širšo regionalno perspektivo turizma poveča skladnost pri načrtovanju prometa in turizma, zmanjša razdrobljenost politik ter spodbujajo večja pravičnost, povezovanje in sodelovanje med območji z različno intenzivnostjo turizma; poudarja osrednjo vlogo lokalnih in regionalnih organov pri oblikovanju strategij za trajnostni turizem, pripravi tematskih kulturnih poti, promociji lokalne identitete, varovanju kulturne in nesnovne dediščine ter podpori turističnim pobudam, ki jih vodijo skupnosti; hkrati poudarja, da je treba turizem povezati z regionalnimi strategijami za ponovno industrializacijo in pametno specializacijo, da bo turizem podpiral in dopolnjeval raznoliko produktivno osnovo in je ne nadomeščal;

35.poudarja posebno ranljivost turistično intenzivnih destinacij, kjer vse večja težava postajajo odtujitev prebivalcev, preobremenjena infrastruktura, vse večji vplivi na okolje ter ogroženost lokalne kulture in dediščine; spodbuja povečanje prepoznavnosti manj obiskanih regij in razvoj regionalnih turističnih vozlišč, ki temeljijo na dediščini, gastronomiji, naravi in lokalnih kulturnih dejavnostih, da bi povečali lokalno odličnost in spodbujali model trajnostne rasti, ki presega prenasičeno ponudbo sonca in plaže; poleg tega poziva Komisijo in države članice, naj financirajo pobude za oživitev zgodovinskih vasi in promocijo tradicionalnih lokalnih izdelkov, pa tudi oblikovanje zelenih in drugih poti v naravi ter uvedbo znaka za odličnost za priznanje izjemnih okolij v podeželskem in naravnem turizmu po zgledu tako imenovane modre zastave, ki se podeljuje kopališčem;

36.ugotavlja, da kratkoročna ter nizko- in brezemisijska potovanja povečujejo regionalno kohezijo, saj ohranjajo vrednost na lokalni ravni ter na celinskih in kmetijskih območjih krepijo turizem, ki ga vodijo mala in srednja podjetja in temelji na skupnosti; poudarja prispevek lokalnega turizma k zmanjšanju pritiska na preobremenjene destinacije ter ohranjanju celoletne gospodarske dejavnosti, stabilnosti dela in demografske odpornosti v redko poseljenih regijah; poudarja, da je treba okrepiti kratke turistične poti, ki obiskovalce povezujejo z malimi proizvajalci, kot so male pivovarne, mali vinarji, obrtniki in kulturna društva; v zvezi s tem spodbuja ustvarjanje tematskih lokalnih mrež ter njihovo priznavanje na ravni EU, da bi promovirali lokalno in regionalno dediščino ter okrepili kulturni in regenerativni turizem; opozarja na vlogo interaktivnih digitalnih orodij in tematskih digitalnih platform, tematskih interaktivnih zemljevidov in koledarjev dogodkov pri povečanju prepoznavnosti in predstavljanju lokalne odličnosti;

37.opozarja na pozitivno vlogo kohezijskih in razvojnih skladov za naložbe na področju turizma, kulture in agroživilskega sektorja; ugotavlja, da je treba regijam, ki uporabljajo ta sredstva, pomagati pri uvajanju metodologij v turizmu, ki povezujejo načrtovanje in izvajanje; poziva k večji podpori Unije podeželskemu turizmu ter pobudam „od vil do vilic“ in „od polja do mize“, s katerimi nastajajo dejanske vrednostne verige in pristna turistična doživetja; poudarja, da ti modeli krepijo podeželska gospodarstva, podpirajo lokalne pridelovalce, razširjajo turistično ponudbo ter prispevajo k trajnostnemu in kakovostnemu turizmu po vsej EU;

38.priznava, da je mogoče s športom, aktivnim turizmom in turističnimi dejavnostmi na prostem prispevati k regionalnemu razvoju, spodbujati zdrav življenjski slog ter zmanjšati sezonskost, in poziva k bolj sistematičnemu vključevanju športne infrastrukture v turistični okvir; hkrati poudarja priložnosti, ki jih ponujajo zdravstveni, zdraviliški in medicinski turizem, zlasti v starajoči se družbi, ter poziva k pripravi standardov kakovosti in čezmejnemu sodelovanju v tem rastočem sektorju; poudarja, da je treba ozaveščati o vključevanju in dostopnosti v turizmu, izboljšati ponudbo in prepoznavnost dostopnih storitev ter razviti turistično ponudbo, ki bo koristila tako prebivalcem kot obiskovalcem, zlasti starejšim in invalidom;

39.ponovno poudarja, da je gostinski sektor osrednji steber evropskega turističnega ekosistema in kulturnega tkiva, ki temelji na tesnih vezeh z lokalnimi malimi in srednjimi podjetji, kulturnimi ustanovami in regionalnimi trgi dela, ter poudarja bistveno vlogo evropskih restavracij, kavarn in barov – večinoma mikropodjetij in družinskih podjetij – pri ustvarjanju delovnih mest na vseh ravneh usposobljenosti ter ohranjanju lokalne identitete in kulturne dediščine; poziva k politikam, ki gostinska podjetja podpirajo pri ponujanju kakovostne izkušnje za goste, povečanju kulturne razgibanosti, izboljšanju kakovosti delovnih mest v sektorju ter ustvarjanju trajnostne in dolgoročne vrednosti za evropske destinacije;

40.pozdravlja uredbo v zvezi s storitvami kratkoročnega najema nastanitve Uredba (EU) 2024/1028 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. aprila 2024 o zbiranju in souporabi podatkov v zvezi s storitvami kratkoročnega najema nastanitve ter spremembi Uredbe (EU) 2018/1724 (UL L, 2024/1028, 29.4.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1028/oj)., ki se od 20. maja 2026 uporablja v vseh državah članicah, kot pozitiven korak k učinkovitejšemu upravljanju destinacij; vendar izraža zaskrbljenost zaradi neregulirane rasti kratkoročnega najema in njegovega vpliva na stanovanja, zlasti cenovno dostopnost za lokalne prebivalce in kritične delavce, na socialno kohezijo, vključno z odseljevanjem prebivalcev in skupnosti z njihovega dolgoletnega mesta v lokalnem življenju in upravljanju, ter na mestne in bistvene storitve, kar neposredno vpliva na življenje lokalnega prebivalstva; opozarja, da je Sodišče Evropske unije v sodbi v združenih zadevah C-724/18 in C-727/18 Sodba Sodišča z dne 22. septembra 2020, Cali Apartments SCI in HX/ Procureur général près la cour d’appel de Paris in Ville de Paris, združeni zadevi C-724/18 in C-727/18, ECLI:EU:C:2020:743. navedlo, da lahko urejanje kratkoročnega najema na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni upravičuje legitimen javni interes, če so sprejeti ukrepi potrebni, ustrezni in sorazmerni; poziva Komisijo, naj hitro predlaga zakonodajo, s katero bi vzpostavila skladen, na podatkih temelječ in trajnosten okvir EU za kratkoročne najeme, opredelila standarde za zagotavljanje storitev in jasne kategorije gostiteljev, državam članicam, vključno z regionalnimi in lokalnimi organi, pa omogočila uporabo sorazmernih, na dokazih temelječih ukrepov, kot so omejitev števila nočitev, sistemi dovoljenj, izravnava in določanje namembnosti na območjih, pri čemer opozarja, da je stanovanjska politika v prvi vrsti še vedno v pristojnosti držav članic;

41.ponovno poudarja, da bi bilo treba turizem obravnavati kot strateško priložnost, ki temelji na trajnostnem sobivanju obiskovalcev in prebivalcev; ugotavlja, da lahko kratkoročni najemi, ki temeljijo na izhodiščni osebni povezavi med gostiteljem in gostom, spodbudijo lokalno udeležbo v turizmu in omogočijo pristnejše izkušnje; ugotavlja, da lahko uporaba domov za turizem družinam zagotovi dodaten dohodek in pomaga financirati energijsko prenovo; vendar ugotavlja, da se je nekaj, kar se je začelo kot model sodelovalnega gospodarstva, postopoma sprevrglo v komercializirano industrijo, v kateri zdaj v veliki meri prevladujejo poklicni gostitelji, ki upravljajo več nepremičnin, ki pa pogosto nimajo enakih obveznosti kot tradicionalni ponudniki nastanitev; poziva k jasnemu razlikovanju med komercialnimi in nekomercialnimi kratkoročnimi najemi; poudarja, da bi morali vsi regulativni ukrepi ostati sorazmerni, prilagojeni lokalnim razmeram ter upoštevati lokalna turistična gospodarstva in skupnosti, hkrati pa državam članicam, regijam in lokalnim organom omogočati prožnost pri oblikovanju in izvajanju ukrepov, prilagojenih njihovim posebnim lokalnim okoliščinam in stanovanjskemu trgu;

42.poudarja, da so potrebni zanesljivi mehanizmi izvrševanja, da bo na digitalnih platformah navedena le skladna dejavnost kratkoročnega najema, saj imajo platforme osrednjo vlogo na trgu kratkoročnega najema, nezakonite kratkoročne najeme, ki so jih ugotovili organi, pa bi bilo treba nemudoma odstraniti; poleg tega poudarja, da so bistvenega pomena jasne obveznosti glede potrebne skrbnosti za platforme, vključno s preverjanjem registracijskih številk, kar morajo podpirati okrepljeni nadzorni mehanizmi za preprečevanje goljufivih ali neveljavnih registracij ter učinkoviti mehanizmi prijave, ukrepanja in odstranjevanja, da bodo neveljavne ponudbe kratkoročnega najema hitro odstranjene; poudarja, da bi moral novi zakonodajni okvir zagotoviti tudi zanesljive mehanizme za podporo izvrševanju nacionalnih ali lokalnih prepisov za upravljanje ponudbe kratkoročnega najema in skladnost z njimi, vključno z učinkovitim izvajanjem omejitev nočitev ali drugih ukrepov, kot so zahteve za zmanjšanje hrupa;

43.v zvezi s tem poudarja, da na turističnih destinacijah z nekaterimi strukturnimi in geografskimi omejitvami, kot so otoki, najbolj oddaljene regije in nekatera obalna območja, pritiski na trgu zaradi turizma skupaj s premalo cenovno dostopnimi in javnimi stanovanji povečujejo stanovanjsko krizo; poziva k ukrepom kohezijske politike, prilagojenim tem posebnim razmeram, v skladu s členoma 174 in 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

44.priznava sedanje omejitve znaka EU za okolje; ugotavlja, da je potreben enoten pristop k označevanju trajnostnosti v evropskem turističnem sektorju, ki bo omogočil oblikovanje enotnega in preglednega okvira, ki bo poganjal trajnostni razvoj, vzajemno učenje in krepitev zmogljivosti, spodbujal zaupanje potrošnikov in izboljšal konkurenčnost, učinkovitost in svetovno prepoznavnost evropskih turističnih podjetij in destinacij, tako da bo Evropa postala merilo za trajnostni turizem po vsem svetu; poudarja, da uskladitev ne pomeni uporabe enotnega certifikata, temveč uporabo skupne metodologije za pregled in določitev jasnih standardov ali meril; poudarja pomembnost akreditiranega certificiranja s strani neodvisnih tretjih organov, da bi zagotovili, da so trditve o trajnostnosti utemeljene, v skladu z regulativnim okvirom EU, vključno z direktivo o krepitvi vloge potrošnikov Direktiva (EU) 2024/825 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. februarja 2024 o spremembi direktiv 2005/29/ES in 2011/83/EU v zvezi s krepitvijo vloge potrošnikov za zeleni prehod z boljšim varstvom pred nepoštenimi praksami in boljšim obveščanjem (UL L, 2024/825, 6.3.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2024/825/oj).; odločno poziva k razširitvi pokritosti na dodatne segmente turistične vrednostne verige, vključno z družbami za križarjenje, organizatorji potovanj, storitvami v zvezi s srečanji, spodbudami, konferencami in razstavami (MICE), znamenitostmi, storitvami v zvezi s hrano in pijačo ter destinacijami in skupnosti prijaznim turizmom, ki vključuje lokalne prebivalce, da bi podprli trajnostni prehod na podlagi temeljitih ocen učinka in posvetovanj z deležniki; hkrati poudarja, da bi morala trajnostna oznaka na ravni EU ostati prostovoljna, sorazmerna, stroškovno učinkovita, enostavna za uporabo za mala in srednja podjetja ter podprta z usposabljanjem in finančnimi spodbudami, da se preprečijo nepotrebna upravna bremena za mala turistična podjetja;

45.poziva Komisijo in države članice, naj podprejo prehod turizma na model krožnega gospodarstva s spodbujanjem ukrepov, ki izboljšujejo učinkovito rabo pri gospodarjenju z vodo, energijo in odpadki, zmanjšujejo prekomerno porabo, preprečujejo degradacijo habitatov, varujejo biotsko raznovrstnost in zmanjšujejo okoljski odtis turističnih dejavnosti na destinacije prek sprejemanja odločitev, ki bo temeljilo na podatkih; hkrati poziva Komisijo, naj okrepi podporo inovacijam za zmanjšanje živilskih odpadkov in jih vključi v ustrezne programe; poleg tega poziva k spodbujanju kratkih dobavnih verig v gostinstvu, tako da se mikro, malim in srednjim podjetjem, vštevši male kmetije in obrtnike, olajša dostop do trga;

46.priznava, da si turistični sektor precej prizadeva zmanjšati svoj vpliv na okolje, tudi s postopno odpravo plastenk za vodo za enkratno uporabo, izboljšanjem energijsko učinkovite razsvetljave in sistemov za varčevanje z vodo, podaljšanjem življenjske dobe pohištva s popravili in ponovno uporabo ter zmanjšanjem količine živilskih odpadkov, in sicer s trdnim zakonodajnim okvirom iz nedavnih zakonskih aktov EU, kot sta direktiva o plastičnih proizvodih za enkratno uporabo in uredba o embalaži in odpadni embalaži Uredba (EU) 2025/40 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. decembra 2024 o embalaži in odpadni embalaži, spremembi Uredbe (EU) 2019/1020 in Direktive (EU) 2019/904 ter razveljavitvi Direktive 94/62/ES (UL L, 2025/40, 22.1.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2025/40/oj)., ki sta v fazi uvajanja; poziva Komisijo, naj izvede študijo, da bi v direktivi o plastičnih proizvodih za enkratno uporabo opredelila in ocenila vrzeli v zvezi s turizmom in gostinstvom, ter predlaga ukrepe za premostitev teh vrzeli, tudi z zagotavljanjem podpore in spodbud panogi pri uvajanju zakonodaje, da bi, kadar je to mogoče, pospešila odpravo plastike za enkratno uporabo v turistični in gostinski panogi v EU, na podlagi realističnega časovnega okvira za prehod ter ob podpori ocene učinka, znanstvenih podatkov in posvetovanj z deležniki, obenem pa zagotavljajoč, da se majhnim izvajalcem ne naložijo nesorazmerni stroški;

47.poziva Komisijo in države članice, naj preidejo z reaktivnega na proaktivno upravljanje razvoja turizma, podprto z obširnejšo izmenjavo podatkov, ter naj zbirajo, analizirajo in uporabljajo podatke za upravljanje destinacij in poročanje o trajnostnosti, pri tem pa poudarjajo, da bo ta prehod pomagal zagotoviti trajnosten in kakovosten turizem; poudarja, da usklajena izmenjava podatkov na vseh ravneh omogoča spremljanje v realnem času in inteligentno napovedovanje, kar destinacijam omogoča, da upravljajo tokove obiskovalcev kulturnih in naravnih znamenitosti, preprečijo prenatrpanost, upravljajo vire, podpirajo prizadevanja za zmanjšanje sezonske odvisnosti in se prožno prilagodijo spremembam; poudarja, da bi lahko hiter razvoj generativne umetne inteligence nagradil velike in tehnološko izpopolnjene akterje na turističnem trgu, povečal obstoječe neenakosti ter zapostavil številne destinacije ter mala in srednja podjetja, če podpora in krepitev zmogljivosti ne bosta napredovali enako hitro; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj zagotovi ciljno usmerjeno financiranje in smernice o finančnih instrumentih za mala in srednja podjetja, da bi spodbudili uporabo podatkov, digitalizacijo in uvajanje umetne inteligence v turistični panogi;

48.poziva k sistemskemu pristopu k turizmu, ki bi razdrobljeno tržno ali na proizvodih temelječo logiko nadomestil z integriranimi modeli upravljanja; podpira oblikovanje celovitih metrik, ki bodo med drugim zajemale ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, zaposlovalne pogoje, blaginjo lokalnih skupnosti, učinkovito rabo virov, degradacijo okolja in emisije ogljika na podlagi svetovno sprejemljivih metodologij izračuna, da bi spodbudili pregledno oblikovanje politik, usmerjali odgovorne naložbe in omogočili primerljivost podatkov med destinacijami; pozdravlja razvoj svetovno priznanega in usklajenega nabora kazalnikov trajnostnega turizma na ravni destinacij in ugotavlja, da metodologijo poskusno izvaja kompetenčni center EU za upravljanje podatkov na pametnih destinacijah (D3HUB) in da pri tem sodeluje 40 evropskih organizacij za upravljanje destinacij in sistem kazalnikov za evropski turizem (ETIS); vztraja, da bi moral biti pristop k kazalnikom trajnostnega turizma na ravni EU v celoti združljiv z obstoječimi okviri, kot sta statistični okvir za merjenje trajnostnosti turizma ali metodološki okvir za satelitske račune za turizem, kar bi omogočilo učinkovito standardizacijo in primerjalno analizo ter zagotovilo poenostavljene postopke poročanja, ki bi zmanjšali upravne zahteve za turistična podjetja;

49.poudarja, da je upravljanje na več ravneh, osredotočeno na podatke, bistveno za doseganje trajnostnosti in učinkovito obvladovanje nepredvidljivih kriz, kot so pandemije in druge zdravstvene krize, geopolitični pretresi, hudi podnebni in naravni krizni dogodki, krize, ki jih povzroči človek, tehnološke motnje ali upad gospodarske rasti ter vse večje strukturne krize, kot so demografsko nazadovanje, upad števila prebivalstva in stanovanjska kriza; poudarja, da je treba v orodja za pripravljenost na krize vključiti tovorni promet in logistiko glede na njuno bistveno vlogo pri zagotavljanju neprekinjenosti turističnih storitev in dobavnih verig; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da deležniki niso naklonjeni izmenjavi podatkov, in sicer zaradi pridržkov, ki jih imajo v zvezi s tehnologijo, podatkovno suverenostjo, zaupanjem, pravnimi tveganji in stroški, to pa upočasnjuje uvajanje skupnega evropskega podatkovnega prostora za turizem; poudarja, da sta preglednica turizma EU in D3HUB odlična primera, kako lahko skupna spoznanja na ravni EU usmerjajo lokalne ukrepe in ohranjajo turistične dobavne verige v času negotovosti; poudarja, da ti mehanizmi organizacijam za upravljanje destinacij ter malim in srednjim podjetjem zagotavljajo poenostavljen dostop do interoperabilnih podatkov v podporo odločanju na podlagi dokazov, s čimer krepijo in ščitijo odpornost v njihovih vrednostnih verigah; poleg tega poudarja, da platforma D3HUB turističnim destinacijam pomaga pri strateški uporabi podatkov, poudarja, da je ta pobuda bistvena za krepitev upravljanja, ki temelji na podatkih, in pripravo sektorja na digitalni prehod, ter poziva Komisijo, naj zagotovi njeno kontinuiteto po letu 2026 v skladu s strateškimi cilji EU;

50.poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo centralizirano platformo na podlagi preverljivih podatkov za evidentiranje večjih dogodkov v EU, ki bi lahko povzročili lokalne motnje, zlasti v ranljivih regijah, in vzpostavijo namenski evropski mehanizem za krizno upravljanje v turizmu, ki bo okrepil pripravljenost, preprečevanje kriz in odpornost na krize v prihodnosti; nadalje poziva Komisijo, naj mehanizem poveže z naprednimi orodji za pripravljenost na krize in ukrepe za hitro odzivanje, vključno s sistemi zgodnjega opozarjanja, načrtovanjem ravnanja v nepredvidljivih razmerah, strateško prometno infrastrukturo in koridorji ter ciljno usmerjeno podporo prek prožnih postopkov, da bi povečali odpornost in varnost turizma;

51.ugotavlja, da tehnologija in okoljska ozaveščenost spodbujata prehod s pasivnega ogledovanja znamenitosti na namenske, personalizirane in odgovorne izkušnje; poudarja potencial priporočilnih sistemov, ki pripravijo načrt potovanja, za razvoj počasnega turizma, kot je kolesarjenje in pohodništvo, ki ga vodi skupnost in koristi lokalnim malim in srednjim podjetjem, skupnostim, lokalnim proizvajalcem, tudi tistim, ki so prepoznavni po geografskih označbah, ter kulturam in proizvodom; vendar vztraja, da mora sektor, če želi izkoristiti ta potencial, lokalne skupine in državljane vključiti v vrednostno verigo turizma skupaj z velikimi korporacijami, na primer prek podpore strokovnjakov pri uporabi digitalnih orodij, vzpostavitve večdeležniških svetov, ki bi imeli posvetovalno in svetovalno vlogo v zvezi z licencami, intenzivnostjo turizma, omejitvami in načrtovanjem, in diverzifikacije svoje ponudbe, da bi zmanjšal odvisnost od trga in sezonsko odvisnost; poziva države članice, naj se spodbujajo izobraževalne pobude v šolah in širše kampanje za ozaveščanje, da bi povečali ozaveščenost v zvezi s trajnostnimi turističnimi praksami;

52.poudarja, da je usposobljena in cenjena kakovostna delovna sila hrbtenica evropskega turističnega gospodarstva; ugotavlja, da zaradi strukturnih izzivov, kot so nizke plače v določenih turističnih panogah, neformalno zaposlovanje, delo s krajšim delovnim časom in neprijavljeno delo, sezonskost, omejeno usposabljanje in ponekod slabi delovni pogoji, še vedno primanjkuje delovne sile ter veščin in spretnosti v turizmu, kar še zaostruje stalno prisotna neenakost spolov, saj ženske predstavljajo večino delovne sile v turizmu in prevladujejo v slabo plačanih, delovno intenzivnih in začasnih poklicih; priznava, da je bil v nekaterih državah članicah dosežen napredek pri izboljšanju delovnih pogojev, ureditve delovnega časa in plačila, tudi s posodobitvijo kolektivnih pogodb po pandemiji covida-19; kljub temu poziva k nadaljnjemu napredku v smeri turističnega trga dela, ki bo temeljil na kakovostnih delovnih mestih, poštenih plačah, ustrezni socialni zaščiti in stalnosti zaposlitve, tudi zunaj sezone; hkrati opozarja na vrednost plačanega usposabljanja med delovnim časom in na pomembnost tega, da so te možnosti sezonskim delavcem na voljo tudi zunaj sezone;

53.poudarja, da je vse večje povpraševanje po prilagodljivi delovni sili, ki je odporna na krize in opremljena z digitalnimi in zelenimi spretnostmi za izvajanje inovativnih rešitev, ki gospodarsko rast uravnovešajo z okoljskim upravljanjem; poudarja, da digitalni in zeleni prehod ponujata priložnosti za ustvarjanje boljših, varnejših in odpornejših delovnih mest v vseh turističnih vrednostnih verigah, in poziva, naj se te priložnosti v celoti izkoristijo, tudi s sodelovanjem z regionalnimi in lokalnimi organi pri oblikovanju specializiranih programov usposabljanja za turistične delavce;

54.poziva k usklajenemu programu na ravni EU za izpopolnjevanje in preusposabljanje turistične delovne sile v skladu s paktom za znanja in spretnosti, da bi odpravili pomanjkanje delovne sile, izboljšali delovne pogoje, odpravili ovire za mobilnost, se odzvali na spreminjajoče se povpraševanje po znanjih in spretnostih ter okrepili dolgoročno privlačnost in konkurenčnost sektorja, zagotovili trajno vrednost za evropske destinacije in promovirali evropski način življenja; predlaga uvedbo izkaznice o turističnih spretnostih, oblikovane v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji, ki bo priznana v vseh državah članicah in turističnih panogah ter bo dokumentirala akreditirano usposabljanje, znanja in spretnosti, kvalifikacije in poklicne izkušnje; predlaga, naj se usposabljanje izvaja in sofinancira v sklopu programov EU, med drugim Evropskega socialnega sklada plus, programa Erasmus+, programa enotnega trga in programa za digitalno Evropo;

55.poudarja, da morata biti izpopolnjevanje in preusposabljanje tesno povezana s spoštovanjem vseh vlog, od človeških povezav, ki so nepogrešljive za zagotavljanje kakovostnih in kulturno prilagojenih storitev, do fizično zahtevnih vlog, ki podpirajo številne turistične storitve, pri čemer je treba zagotoviti, da se pri prehodu sektorja na bolj digitalno usmerjene modele ne izgubi noben od teh vidikov; ugotavlja, da so mehke veščine in fizično delo še vedno podcenjeni v gospodarskem in političnem smislu ter pogosto niso formalno priznani, usposobljeni ali plačani v primerjavi s tehničnimi ali vodstvenimi položaji; poziva k ustreznemu priznavanju, vrednotenju in nagrajevanju teh znanj in spretnosti ter vlog, saj je to bistveno za izboljšanje kakovosti delovnih mest, spodbujanje enakosti spolov in zagotavljanje, da se v evropskem turističnem modelu v celoti prizna in spodbuja človeška razsežnost turizma;

56.spodbuja tesnejše sodelovanje med turističnimi podjetji, ponudniki izobraževanja in javnimi organi za spodbujanje kakovostnih programov usposabljanja in vajeništva ter za izpolnjevanje prihodnjih potreb po spretnostih; poudarja pomen ciljno usmerjenih pobud, kot so učni načrti, usklajeni z industrijo, jasne poklicne poti in programi mentorstva, ki bodo povečali privlačnost poklicnih poti v gostinstvu za mlade ter pomagali ustvariti močnejšo in bolj usposobljeno delovno silo v sektorju; poudarja, da morajo te pobude privesti do rezultatov na področju kakovostnega zaposlovanja, vključno z dolgoročnimi pogodbami, dejanskimi priložnostmi za poklicno napredovanje in zvišanjem plač;

57.poudarja, da je kultura, ki se globoko prepreda z našim načinom življenja, bistvena za turistično privlačnost Evrope ter nacionalno in evropsko identiteto; opozarja, da ta kulturna struktura med drugim zajema trajnostne tradicije, arheološko dediščino in lokalne jezike, katerih ohranjanje odraža resnično spoštovanje regionalne in nacionalne identitete ter kontinuiteto lokalnih skupnosti; pozdravlja prizadevanja nekaterih držav članic za vrnitev kulturnih del in artefaktov v kraje njihovega izvora; opozarja na novi strateški okvir Kulturni kompas za Evropo kot ključni instrument za krepitev kulturne razsežnosti politik EU; poziva Komisijo, naj glede na raznoliko in bogato večplastno turistično ponudbo EU pri promociji Destinacije Evropa v okviru nove strategije za trajnostni turizem v ospredje postavi spodbude EU, kot so DiscoverEU, evropska prestolnica kulture in znak evropske dediščine;

58.pozdravlja ključno vlogo poklicnih kulturnih delavcev, lokalnih organizacij in prostovoljcev kot varuhov evropske kulturne dediščine, katerih delo sega od vzdrževanja in ohranjanja znamenitosti do sodelovanja javnosti prek ozaveščanja skupnosti in vodenih ogledov; poudarja njihovo vlogo pri krepitvi razpoznavnosti in privlačnosti Evrope kot svetovne turistične destinacije; ugotavlja, da prekarni delovni pogoji in neustrezno plačilo pogosto ne odražajo vrednosti njihovega prispevka k varovanju in prenosu evropske kulturne dediščine, kar se lahko še poslabša zaradi vse večjega konkurenčnega pritiska storitev, ki temeljijo na platformah in s katerimi se znižujejo cene kulturnih izletov ter vodenja s praksami napitnin in provizij;

59.v zvezi s tem priznava izjemno zavezanost prostovoljcev, ki velik del svojega osebnega časa, tudi med letnim dopustom, namenijo podpori ohranjanju kulture v Evropi; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami predlaga smernice, s katerimi bi posameznike spodbudili in jim omogočili sodelovanje v kulturnem prostovoljstvu, tudi s podpornimi ukrepi, ki bi olajšali sodelovanje in spodbujali priznavanje kulturnih prostovoljcev po vsej EU; poudarja, da se s promocijo kulturnega prostovoljstva krepijo cilji evropskega leta spretnosti in sedanji programi EU, kot je Erasmus+, s spodbujanjem medgeneracijskega učenja, izmenjave spretnosti in poglobljenega kulturnega udejstvovanja; poudarja, da je dolgoročni cilj profesionalizacija, in poziva k uvedbi sheme Od strasti do poklica, ki bi omogočala usposabljanje, certificiranje in pravično plačilo ter bi se sofinancirala iz programov Erasmus Plus, Ustvarjalna Evropa in Evropskega socialnega sklada plus, da bi lahko tisti, ki ohranjajo našo identiteto, razvili uspešno poklicno pot po lastni izbiri; poudarja, da bi morala shema ostati prostovoljna, pri čemer kulturni dopust ne bi smel biti vezan na poklicne zaveze; spodbuja države članice, naj spodbujajo prostovoljstvo na načine, ki bogatijo kulturno življenje in dopolnjujejo poklicno zaposlovanje v kulturi, ne pa ga nadomeščajo;

60.poudarja, kako pomembno je zagotoviti, da bodo sredstva EU v naslednjem večletnem finančnem okviru na voljo za nesnovno dediščino, da bi neposredno podprli pobude za zaščito in predstavitev kulturnih tradicij – od pomorskih in navtičnih praks, kot je plovba, do lokalnih jezikov in obrtništva, vštevši geografske označbe – zagotovili njihov medgeneracijski prenos in okrepili sodelovanje skupnosti v trajnostnem in odgovornem turizmu; poudarja, da je potrebno pravično priznanje tistih, ki vlagajo v dediščino in spretnosti, ter poudarja, da je treba vključiti turistične pobude domorodnih ljudstev in skupnosti, ki varujejo znanje prednikov, ohranjajo biotsko raznovrstnost in spodbujajo pristne, kulturno spoštljive izkušnje, ki ohranjajo lokalno preživetje; nadalje poziva, naj se s sredstvi EU podprejo zlasti skupine proizvajalcev, ki želijo pridobiti geografsko označbo na podlagi Uredbe (EU) 2023/2411Uredba (EU) 2023/2411 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. oktobra 2023 o zaščiti geografskih označb obrtnih in industrijskih izdelkov ter spremembi uredb (EU) 2017/1001 in (EU) 2019/1753 (UL L, 2023/2411, 27.10.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/2411/oj)., da bi to priznali kot ključen instrument za krepitev regionalne obrtne dediščine;

61.poudarja, da bi morali financirani projekti spodbujati prenos znanja med območji in sektorji ter izkoristiti strateški potencial turizma za zaščito nesnovne dediščine ter za povečanje njegovih družbenih in gospodarskih koristi za lokalne skupnosti za njihovo enakomernejšo ozemeljsko razporeditev in bolj pošteno razporeditev vrednosti v celotni turistični vrednostni verigi; nadalje poudarja, da bi bilo treba pri financiranju dati prednost projektom, ki spodbujajo teritorialno kohezijo, zlasti v regijah, kjer je nesnovna dediščina najbolj ogrožena in kjer lahko kulturni turizem spodbudi lokalni razvoj in podpre zadrževanje prebivalstva; poudarja vlogo javno-zasebnih partnerstev pri krepitvi zmožnosti turizma za zaščito, promocijo in krepitev kulturne dediščine ter poziva, naj organi, industrija in akterji skupnosti tesneje sodelujejo, da bi dosegli čim boljše trajnostne rezultate;

62.poziva, naj se Parlamentu vsako leto poroča o napredku na področju trajnostnega turizma in se pri tem nasloni na operativno uvedbo preglednice turizma EU in merljive kazalnike, ki zajemajo okolje, povezljivost, pripravljenost infrastrukture, kakovost delovnih mest in blaginjo lokalnih skupnosti, da bi prispevali k odločitvam o financiranju in prihodnjim reformam;

63.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.