1.ugotavlja, da je proračun Sveta del razdelka 7 večletnega finančnega okvira „Evropska javna uprava“, ki je v letu 2023 znašal 13,3 milijarde EUR (kar je 6,9 % celotnega proračuna Unije); ugotavlja, da je proračun Sveta znašal približno 0,7 milijarde EUR oziroma 5,26 % skupnih upravnih odhodkov Unije;

2.ugotavlja, da je Računsko sodišče v letnem poročilu za proračunsko leto 2024 preučilo vzorec 70 transakcij v razdelku za upravo, torej enako število kot leta 2023; je seznanjen tudi z navedbo Računskega sodišča, da med upravne odhodke sodijo odhodki za človeške vire, vključno z odhodki za pokojnine, ki so leta 2024 znašali približno 69 % vseh upravnih odhodkov, ter odhodki za stavbe, opremo, energijo, komunikacije in informacijsko tehnologijo ter da njegovo delo že vrsto let kaže, da je pri tej porabi tveganje na splošno majhno;

3.ugotavlja, da je 16 (23 %) od 70 transakcij vsebovalo napake, vendar je Računsko sodišče na podlagi treh količinsko opredeljenih napak ocenilo, da je stopnja napake pod pragom pomembnosti; ugotavlja, da v svojem poročilu ni opredelilo posebnih težav v zvezi s Svetom;

4.močno obžaluje, da je moral Parlament od leta 2009, kot tudi za proračunsko leto 2023, zavrniti podelitev razrešnice Svetu, saj Svet še naprej zavrača sodelovanje s Parlamentom pri postopku razrešnice kljub večkratnim prizadevanjem Parlamenta za vzpostavitev konstruktivnega sodelovanja, zaradi česar ta ne more sprejeti informirane odločitve na podlagi resnega in temeljitega nadzora nad izvrševanjem proračuna Sveta;

5.ugotavlja, da so ustrezne službe Parlamenta 22. septembra 2025 v imenu poročevalca za postopek razrešnice sekretariatu poslale vprašalnik s 103 vprašanji, pomembnimi za Parlament, da bi se omogočil temeljit nadzor nad izvrševanjem proračuna Sveta in upravljanjem Sveta; ugotavlja tudi, da so bili podobni vprašalniki poslani vsem drugim institucijam, ki so Parlamentu posredovale podrobne odgovore na vsa vprašanja;

6.obžaluje, da je sekretariat 3. oktobra 2025 ponovno obvestil Parlament, da na ta vprašalnik ne bo odgovoril in da Svet ne bo sodeloval na predstavitvi, ki je bila v okviru postopka razrešnice organizirana 6. novembra 2025 in na kateri so sodelovale vse druge povabljene institucije;

7.ponovno poudarja, da ima Parlament na podlagi člena 319 PDEU ter veljavnih določb finančne uredbe in svojega poslovnika posebno pravico, da v skladu s sedanjo razlago in prakso podeli razrešnico, da se ohranita preglednost in demokratična odgovornost do davkoplačevalcev Unije;

8.poudarja, da člen 59(1) finančne uredbe določa, da Komisija na druge institucije Unije prenese potrebna pooblastila za izvrševanje oddelkov proračuna, ki se nanašajo nanje, zato ne more razumeti stališča Sveta, da bi se lahko razrešnica za izvrševanje proračuna Sveta podelila Komisiji;

9.poudarja dobro uveljavljeno in spoštovano prakso podeljevanja razrešnice vsem institucijam, organom, uradom in agencijam Unije, vključno s Svetom, ki jo Parlament izvaja že več kot 20 let; opozarja, da je Komisija izjavila, da ne more nadzorovati izvrševanja proračunov drugih institucij Unije; poudarja večkrat izraženo stališče Komisije, da bi moral Parlament nadaljevati prakso podeljevanja razrešnice institucijam Unije v zvezi z upravnimi odhodki in izvrševanjem proračuna Unije, da bi ohranili skladnost z načelom dobrega finančnega poslovodenja; opozarja, da vse druge institucije, organi, uradi in agencije Unije v postopku razrešnice v celoti sodelujejo s Parlamentom, in meni, da je zavrnitev Sveta, da bi to storil, neupravičena in nezdružljiva z načelom institucionalne lojalnosti iz Pogodb;

10.poudarja, da lahko Parlament v takih okoliščinah preveri le poročila Računskega sodišča in Varuha človekovih pravic ter javno dostopne informacije na spletnem mestu Sveta, zaradi česar Parlament ne more sprejeti informirane odločitve o podelitvi razrešnice; poudarja, da nesodelovanje Sveta ogroža pravico Parlamenta, da učinkovito opravlja svojo nadzorno vlogo;

11.obžaluje, da Svet že več kot desetletje ni pokazal politične volje za sodelovanje s Parlamentom v okviru letnega postopka razrešnice, kar ustvarja strukturno slepo točko v sistemu zavor in ravnovesij Unije, in da je to trajno negativno vplivalo na obe instituciji ter diskreditiralo upravljanje in demokratični nadzor proračuna Unije ter omajalo zaupanje državljanov v preglednost Unije; poudarja, da takšno vztrajno institucionalno oviranje ogroža načelo lojalnega sodelovanja, ki je določeno v Pogodbah; meni, da bi lahko nadaljnje zavračanje sodelovanja še bolj spodkopalo legitimnost okvira Unije za upravljanje proračuna; poudarja, da mora Svet spoštovati enake standarde odgovornosti in preglednosti kot druge institucije Unije;

12.ponovno poudarja, da je to, da Svet vztrajno zavrača sodelovanje v postopku razrešnice, nesprejemljiva kršitev demokratične odgovornosti; poziva k uvedbi konkretnih in učinkovitih ukrepov, s katerimi bi zagotovili, da bodo vse institucije Unije, ki ne bodo izpolnjevale obveznosti glede preglednosti, v celoti odgovarjale za svoja dejanja, in sicer s preučitvijo praktičnih ukrepov v skladu s členom 59(1) finančne uredbe in načelom dobrega finančnega poslovodenja, ki spodbujajo sodelovanje, vključno z okrepljeno pogojenostjo v upravnih ureditvah in zahtevah glede poročanja;

13.izpostavlja sodno prakso Sodišča Evropske unije v zvezi s tem, da imajo davkoplačevalci in javnost pravico biti seznanjeni, kako se uporabljajo javni prihodki; zato zahteva polno spoštovanje pristojnosti in vloge Parlamenta kot poroka za načelo demokratične odgovornosti; poziva Svet, naj ustrezno upošteva priporočila, ki jih Parlament sprejme v zvezi s postopkom razrešnice, in vztraja, da je treba v celoti izvajati člen 14(1) PEU;

14.ugotavlja, da je predstavnik predsedstva Sveta 6. maja 2025 med govorom na plenarnem zasedanju Parlamenta izrazil pripravljenost, da se pri podeljevanju razrešnice v zvezi z oddelkom proračuna Unije za Svet vzpostavi smiselno in pragmatično sodelovanje med institucijama, in poziva, naj se ta namera pretvori v konkretne in takojšnje ukrepe; zato poziva Svet, naj čim prej nadaljuje pogajanja na najvišji ravni s Parlamentom, v katera bodo vključeni generalna sekretarja in predsednika obeh institucij, da bi se premaknili z mrtve točke in našli rešitev, ki bo ohranila institucionalne pristojnosti Parlamenta in Sveta v postopku razrešnice ter zagotovila preglednost in trden demokratični nadzor nad izvrševanjem proračuna; ponovno poziva pravni službi Komisije in Sveta, naj predložita mnenje o morebitnih rešitvah na podlagi Pogodb, s katerimi bi dosegli, da bi Svet v postopku razrešnice prevzel odgovornost;

15.poudarja, da je sicer treba razmere izboljšati s tesnejšim medinstitucionalnim sodelovanjem v okviru Pogodb, vendar bi lahko z njuno spremembo postopek razrešnice jasneje opredelili, da bi bil preglednejši, Parlamentu pa podelili izrecno pristojnost za podelitev razrešnice vsem institucijam, organom, uradom in agencijam Unije posamično; poudarja pa tudi, da je treba, dokler tak pregled ne bo opravljen, sedanje razmere izboljšati z okrepljenim medinstitucionalnim sodelovanjem; v zvezi s tem poziva Svet, naj dejavno sodeluje s Parlamentom;

16.ugotavlja, da Parlament kljub dolgoletni nepripravljenosti Sveta za sodelovanje v postopku razrešnice v tem poročilu izpostavlja nekatere politične prednostne naloge in navaja nekatere ugotovitve v zvezi z upravljanjem proračuna in finančnim poslovodenjem Sveta ter druge ugotovitve, pomembne za postopek razrešnice, na način, ki spoštuje nacionalno suverenost, Pogodbi in načelo dobrega finančnega poslovodenja;

17.ugotavlja, da zaradi nesodelovanja Sveta s Parlamentom ugotovitve v naslednjih oddelkih temeljijo predvsem na združenih informacijah, objavljenih na spletnem mestu Sveta, ki pa niso dovolj podrobne;

18.opozarja, da se je Unija leta 2024 dogovorila, da bo Ukrajini zagotovila predvidljivo finančno podporo prek instrumenta za Ukrajino za obdobje 2024–2027; v zvezi s tem poudarja, da imata Svet in sekretariat večjo odgovornost za zagotavljanje preglednosti, integritete in dobrega finančnega poslovodenja pri vseh upravnih odhodkih Sveta, povezanih z odločanjem, sestanki in logistično ureditvijo v zvezi z Ukrajino, vključno z jasnim poročanjem o povezanih stroških in upravljanju pogodb;

19.obžaluje, da Svet uveljavlja svoje pristojnosti v postopkih imenovanja v številne institucije, organe, urade in agencije Unije, ne da bi upošteval mnenj zainteresiranih strani ali priporočil Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF);

20.je zaskrbljen zaradi prakse Sveta, da posamezne države članice imenujejo kandidate za večino delovnih mest, kar lahko omeji obseg preverjanja poklicnih kvalifikacij kandidatov; zato vztraja, da je treba izvajanje te pristojnosti Sveta pregledati, da bi zagotovili in okrepili udeležbo zadevnih institucij, organov, uradov in agencij ter povečali legitimnost teh imenovanj; predlaga, da bi lahko za zagotovitev, da bodo imeli kandidati potrebne kvalifikacije, kot eno od možnosti uporabili enako vrsto preverjanja zunanje strokovne skupine, kot se uporablja za imenovanje sodnikov in generalnih pravobranilcev Sodišča Evropske unije;

21.opozarja, da Svet na podlagi člena 286(2) PDEU imenuje člane Računskega sodišča po posvetovanju s Parlamentom; opozarja, da Parlament na podlagi tega poda mnenje o kandidatih; obžaluje, da Svet pri imenovanju članov Računskega sodišča večkrat ni upošteval priporočil, ki jih je Parlament podal v svoji posvetovalni vlogi; opozarja, da mnenje Parlamenta za Svet sicer ni zavezujoče, a so kandidati, ki so prejeli negativno mnenje, sprejeli odločitev Parlamenta in umaknili svojo kandidaturo, s čimer so priznali vlogo Parlamenta kot demokratičnega nadzornega organa, povezanega z zaščito proračuna Unije; poziva Svet, naj sodeluje pri postopku razrešnice ter tako prizna vlogo Parlamenta;

22.poudarja, da stalno neravnovesje med spoloma med člani Računskega sodišča ogroža cilje Unije na področju enakosti spolov; ponovno poziva Svet, naj to vprašanje obravnava tako, da ponovno preuči postopek imenovanja in sprejme konkretne ukrepe, kot je zahteva, da države članice predlagajo vsaj dva kandidata različnih spolov, s čimer bi zagotovili bolj uravnoteženo in reprezentativno sestavo Računskega sodišča, pri tem pa bi spoštovali načela zaslug, odličnosti in enakih možnosti;

23.ponovno poziva k ustanovitvi Sveta ministrov za obrambo kot institucionalnega foruma za politično in strateško usklajevanje; meni, da bi stalna in namenska sestava Sveta v sestavi ministrov za obrambo odražala potrebo po tem, da Unija prevzame večjo odgovornost za lastno varnost in obrambo, kar bi dopolnilo ustanovitev Odbora za varnost in obrambo v Parlamentu ter imenovanje komisarja za obrambo in vesolje v Komisiji;

24.obžaluje, da Svet še ni upošteval resolucije Parlamenta z dne 17. decembra 2020 o tem, da je treba oblikovati namensko sestavo Sveta za enakost spolov, in vztraja, da bi tak namenski institucionalni forum zagotovil boljše vključevanje enakosti spolov v politike in strategije Unije ter bistveno usklajevanje in napredek pri glavnih vprašanjih, povezanih z enakostjo spolov;

25.opozarja, da vlade držav članic sporazumno imenujejo sodnike in generalne pravobranilce Sodišča Evropske unije po posvetovanju z odborom, ki je pristojen za mnenje o ustreznosti kandidatov za opravljanje zahtevanih nalog;

26.ugotavlja, da je varuhinja v svojem sklepu z dne 9. septembra 2024 o strateški pobudi o sponzorstvih predsedstva Sveta pozvala Svet, naj preuči dosedanje izvajanje nezavezujočih pravil, ki jih je Svet sprejel v zvezi s sponzorstvi svojih predsedstev (v nadaljnjem besedilu: smernice), in razišče, ali so možni drugi ukrepi, ki bi pomagali ublažiti tveganja, povezana z uporabo sponzorstev, vključno s tveganjem nasprotja interesov in tveganjem izgube ugleda; na podlagi letnega poročila varuhinje za leto 2024 z zaskrbljenostjo ugotavlja, da Svet še vedno ni v celoti obravnaval pomislekov javnosti glede uporabe korporacijskega sponzorstva, saj se vedno znova pojavlja pomanjkanje preglednosti glede identitete sponzorjev, narave njihove podpore in tega, kaj pridobijo v zameno, sponzorji pa so logotip predsedstva še vedno lahko uporabljali v komercialne namene; poziva Svet, naj zagotovi, da bodo smernice zavezujoče; zato ponovno poziva Svet, naj poskrbi za proračun svojih predsedstev, da bi zagotovil ustrezne in enotne standarde uspešnosti in učinkovitosti pri delu Sveta na splošno;

27.poziva rotirajoča predsedstva Sveta, naj v skladu s sklepi delavnice, ki jo je 27. junija 2023 organiziral Odbor Parlamenta za proračunski nadzor, opustijo uporabo korporacijskega sponzorstva za kritje svojih stroškov, saj to lahko pomeni nevarnost nastanka nasprotij interesov;

28.je seznanjen z vse večjo vključenostjo Evropskega sveta v zakonodajne dosjeje, ta vloga pa zahteva nadzor in okrepljeno sodelovanje s proračunskim organom v okviru postopka razrešnice; poziva Svet, naj poskrbi, da se bodo njegovi ukrepi izvajali pregledno in odgovorno ter v skladu s standardi, ki se uporabljajo za druge institucije Unije, da bi ohranili zaupanje državljanov;

29.globoko obžaluje, da je madžarska vlada zlorabila svojo vlogo v šestmesečnem predsedovanju Svetu leta 2024 s sodelovanjem na mednarodnih srečanjih na visoki ravni, ki so ogrozila temeljne vrednote Unije in dogovorjena skupna stališča; poziva Svet, naj odločno obsodi vsako ravnanje države članice, ki predseduje Svetu, ki ni v skladu z vrednotami Unije, in sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da bodo prihodnja predsedstva svoje naloge opravljala popolnoma v skladu z načeli Unije, s čimer bi zaščitili celovitost in verodostojnost Unije;

30.poudarja, da je glasovanje s soglasjem sicer še vedno temeljno načelo Pogodb, vendar lahko njegova uporaba v nekaterih okoliščinah in na kritičnih področjih politike vpliva na pravočasnost in učinkovitost Unije, tudi z ohromitvijo postopka odločanja Unije, zaradi česar je dovzetno za izsiljevanje držav članic, zlasti tistih, ki ne spoštujejo pravne države; v zvezi s tem ponovno izraža obžalovanje zaradi obstruktivnega stališča madžarske vlade v Evropskem svetu; ugotavlja, da sedanji politični zastoj še naprej zmanjšuje zaupanje v Evropski svet in njegovo učinkovitost; poziva k ciljno usmerjenim reformam Pogodb oziroma praktičnim izboljšavam v obstoječem okviru Pogodb, da bi okrepili preglednost, demokratično odločanje, odgovornost in učinkovitost dela Evropskega sveta; v zvezi s tem ponovno poziva Svet ministrov, naj preide z glasovanja s soglasjem na glasovanje s kvalificirano večino za odločitve na področjih, ki so v strateškem interesu Unije; ugotavlja tudi, da je bila zahteva po soglasju bistvena ovira za učinkovit odziv na delovanje Rusije, zlasti za uvedbo sankcij, ki se obnavljajo vsake tri mesece, kar bi lahko oslabilo sposobnost Unije za odločno in pregledno ukrepanje ter zmanjšalo zaupanje državljanov in verodostojnost Unije kot geopolitičnega akterja; poziva Svet, naj na kritično pomembnih področjih, zlasti za režime sankcij, preide na glasovanje s kvalificirano večino, da bi mogla Unija učinkovito ukrepati glede na svetovne izzive;

31.opozarja, da ima Evropski svet na podlagi člena 15 Pogodbe o Evropski uniji osrednjo strateško vlogo pri zagotavljanju potrebne spodbude Uniji za njen razvoj ter pri opredeljevanju njenih splošnih političnih usmeritev in prednostnih nalog, ne da bi opravljal zakonodajno funkcijo; poudarja edinstveno dodano vrednost Evropskega sveta kot foruma za politično usklajevanje na visoki ravni med državami članicami;

32.ponovno obžaluje, da proračun Evropskega sveta in Sveta ni razdeljen na dva jasno ločena proračuna, kot je Parlament priporočil v predhodnih resolucijah o razrešnici, da bi se povečali preglednost in odgovornost, predvsem ko gre za Evropski svet, od katerega je aktualno nemogoče pridobiti zanesljive informacije o stroških delovanja; poziva, naj ta ločitev vključuje ločene proračunske vrstice za odhodke, povezane s sejami, potne stroške, stroške komuniciranja in reprezentančne stroške, da bo lahko organ za podelitev razrešnice razlikoval med dejavnostmi Evropskega sveta in Sveta ter ocenil trende skozi čas;

33.ugotavlja, da je proračun Sveta v letu 2024 znašal 676 881 123 EUR, kar je 4,47 % več kot leta 2023; ugotavlja, da je to povečanje povezano predvsem z revizijo parametrov posodobitve plač zaradi inflacije;

34.ugotavlja, da je stopnja izvrševanja odobritev za prevzem obveznosti Sveta v tekočem letu v letu 2024 znašala 96,40 % (v primerjavi s 97,01 % v letu 2023), stopnja izvrševanja odobritev plačil v tekočem letu v letu 2024 pa 87,95 % (v primerjavi s 86,39 % v letu 2023); ugotavlja, da je bilo konec leta 2024 razveljavljenih približno 24 milijonov EUR odobritev, od katerih jih je približno 62 % izviralo iz proračunskih vrstic, povezanih z odhodki za zaposlene; ugotavlja, da je stopnja izvrševanja skupnega zneska, prenesenega iz leta 2023 v leto 2024, znašala 91 %, tj. 85 520 696 EUR;

35.ugotavlja, da so odobritve, prenesene iz leta 2024 v leto 2025, skupaj znašale 78,6 milijona EUR (zmanjšanje s približno 85,5 milijona EUR v prejšnjem letu) in so zajemale predvsem računalniške sisteme, stroške tolmačenja, zagotovljenega v letu 2024, za katere računi ob zaključku še niso bili dogovorjeni s službami Komisije, stavbe, informacijske in javne dogodke, tehnično opremo, varnost in zaščito, sestanke in konference, večinoma v zvezi z računi, ki še niso bili prejeti za organizacijo zasedanj in vrhov Evropskega sveta, zasedanj Sveta v letu 2024, pohištvo in druge odhodke za zaposlene;

36.ugotavlja, da je Svet v letu 2024 izvedel 42 proračunskih prerazporeditev v skladu s členom 29 finančne uredbe, da bi okrepil različne proračunske vrstice, vključno z „Opremljanjem in instalacijskimi deli“, „Storitvami varovanja“, „Nabavo strojne in programske opreme“ ter „Nakupom ter zamenjavo tehničnih naprav in opreme“; ugotavlja, da so tri od teh prerazporeditev, o katerih je bilo treba obvestiti proračunski organ v skladu s členom 29(2) finančne uredbe, skupaj znašale približno 12,8 milijona EUR;

37.ugotavlja, da se je povprečni čas za plačila računov med letoma 2023 in 2025 povečal s 13 na 15 dni, kar je precej pod najdaljšim rokom 30 dni, s čimer se preprečijo zamudne obresti;

38.ugotavlja, da so se stroški službenih potovanj, ki zajemajo stroške službenih potovanj sekretariata in stroške službenih potovanj uslužbencev, povezanih z Evropskim svetom, zmanjšali za 18,50 %, in sicer s približno 5,2 milijona EUR v letu 2023 na približno 4,3 milijona EUR v letu 2024, potni stroški delegacij predsedstev in nacionalnih delegacij pa so se zmanjšali za 2,61 %, in sicer s približno 15,3 milijona EUR v letu 2023 na približno 14,9 milijona EUR v letu 2024;

39.poziva Svet, naj objavi letno razčlenitev potnih stroškov in stroškov za reprezentanco visokih uradnikov, vključno s predsednikom Evropskega sveta, visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter sekretariatom, v uporabniku prijazni obliki in dostopno javnosti;

40.izraža zaskrbljenost, ker ni dovolj nadzornih mehanizmov v zvezi s tem, kako Svet uporablja svetovalne storitve in zunanje izvajalce; poziva k popolnemu razkritju vseh naročil, ki presegajo 50 000 EUR, pri čemer je treba navesti podroben opis obsega, rezultatov in dodeljenih subjektov, da bi preprečili morebitno zlorabo javnih sredstev;

41.izraža zaskrbljenost zaradi omejene preglednosti pri tem, kako Svet uporablja svetovalne storitve in zunanje izvajalce; poziva k proaktivni objavi vseh pogodb visoke vrednosti in okvirnih pogodb, vključno s spremembami pogodb, rezultati in kazalniki uspešnosti; poziva k preglednosti na podlagi tveganja s posebnim nadzorom pogodb, povezanih z informacijsko tehnologijo, komunikacijami in storitvami za ohranjanje ugleda, ter poziva k letnemu poročanju o zanašanju na zunanje izvajalce v primerjavi z notranjimi zmogljivostmi;

42.ugotavlja, da so dejavnosti sekretariata temeljile na večletnih ciljih, sprejetih leta 2022, in sklopu posebnih ciljev, ki zagotavljajo tekoče postopke odločanja v Svetu ter se pregledujejo vsako leto; je seznanjen s prednostnimi nalogami sekretariata v letu 2024, ki vključujejo optimizacijo delovnega okolja, spodbujanje kulture, usmerjene v stranke, vodenje zelene preobrazbe, izkoriščanje prednosti digitalne preobrazbe in povečanje splošne organizacijske učinkovitosti; ceni, da je sekretariat v letu 2024 podprl organizacijo šestih zasedanj Evropskega sveta, dveh neformalnih srečanj voditeljev držav ali vlad in enega vrha držav euroobmočja;

43.pozdravlja uporabo podatkov pri odločanju, zlasti na podlagi mesečne finančne preglednice, ki prikazuje ključne kazalnike smotrnosti po službah sekretariata, in preglednice vodstvenih delavcev s ključnimi vpogledi iz podatkov o človeških virih za lažje vsakodnevno upravljanje in odločanje na področju človeških virov;

44.ugotavlja, da je sekretariat v letu 2024 pomagal organizirati 4 164 sej Sveta (v primerjavi s 4 429 sejami v letu 2023) in 152 sej/obiskov/misij za predsednika Evropskega sveta (v primerjavi s 124 sejami v letu 2023);

45.pozdravlja izvajanje in delovanje notranje kontrole sekretariata, ki temelji na mednarodno sprejetih standardih in je namenjena zagotavljanju uspešnosti, učinkovitosti in gospodarnosti operacij, zanesljivosti poročanja, varovanju sredstev in informacij, preprečevanju in odkrivanju nepravilnosti ter ustreznemu obvladovanju tveganja; ugotavlja, da se je ločevanje nalog v finančnih procesih ohranilo, da so se registri tveganj redno spremljali ter da so avtomatizirane kontrole in finančno usposabljanje uslužbencev v letu 2024 prispevali k zanesljivemu okolju kontrol;

46.ugotavlja, da je Svet v skladu s členom 118 finančne uredbe organu za podelitev razrešnice posredoval svoje letno poročilo o notranjih revizijah, opravljenih v letu 2024; ugotavlja, da je bilo ob koncu leta 2024 izvedenih 82 % priporočil, podanih v obdobju 2022–2024, 17 % je bilo še odprtih, pri 1 % priporočil pa je vodstvo sprejelo tveganje oziroma priporočila niso več veljala; ugotavlja, da so bile leta 2024 zaključene štiri notranje revizije; ugotavlja, da je notranji revizor za dve od teh revizij (eno o podpori evropskemu mirovnemu instrumentu in drugo o računovodskih postopkih v zvezi z neopredmetenimi sredstvi sekretariata) izdal več prednostnih priporočil, ki so jih revidirane službe sprejele; poziva Svet, naj organu za podelitev razrešnice posreduje javni povzetek prednostnih priporočil in jasen časovni razpored izvajanja, zlasti kadar revizije zadevajo podporo evropskemu mirovnemu instrumentu in upravljanje neopredmetenih sredstev, glede na povečan javni interes in občutljivost take porabe za ugled;

47.ugotavlja, da je imel sekretariat ob koncu leta 2024 3 124 zaposlenih (v primerjavi s 3 115 v letu 2023); je seznanjen z razčlenitvijo uslužbencev po funkcijah, saj je sekretariat v letu 2024 zaposloval 2 720 stalnih uslužbencev, 401 začasnega uslužbenca, 222 pogodbenih uslužbencev in 26 napotenih nacionalnih strokovnjakov; ugotavlja, da je porazdelitev stalnih in začasnih uslužbencev med kategorijami delovnih mest ostala stabilna, saj je bilo leta 2024 zaposlenih 1 497 upravnih uslužbencev (AD) (1 474 leta 2023), 1 146 strokovno-tehničnih uslužbencev (AST) (1 159 leta 2032) in 232 tajnikov (SC) (295 leta 2023); ugotavlja, da je stopnja zasedenosti delovnih mest v kadrovskem načrtu konec leta 2024 znašala 97,4 % (v primerjavi s 97,10 % leta 2023);

48.obžaluje pomanjkanje javno dostopnih informacij o spolu in geografski porazdelitvi uslužbencev v sekretariatu; poziva Svet, naj Parlamentu posreduje informacije o uravnoteženi zastopanosti spolov, geografski porazdelitvi in invalidnosti uslužbencev ter o povezanih internih politikah; poziva Svet, naj spodbuja geografsko uravnoteženost uslužbencev, tako da ponudi širši nabor kandidatov iz manj zastopanih držav članic;

49.pozdravlja prizadevanja sekretariata v letu 2024, da bi privabil, obdržal in motiviral uslužbence; ugotavlja, da je sekretariat sodeloval na kariernih dnevih, kariernih sejmih, dogodkih v zvezi s človeškimi viri za stalna predstavništva in informativnih srečanjih za predstavnike držav članic, okrepil izmenjave z uslužbenci drugih institucij z medinstitucionalnim sledenjem na delovnem mestu, pri čemer je dejavno sodelovalo 23 uslužbencev sekretariata, prispeval k posodobitvi delovanja urada EPSO, organiziral 518 izbirnih postopkov in 127 razgovorov ter notranje natečaje za vse vrste funkcij;

50.z zadovoljstvom ugotavlja, da sekretariat ponuja vrsto usposabljanj in kampanj za ozaveščanje o posebnih temah, kot so med drugim finance, varnostni ukrepi in bonton; je seznanjen zlasti z izboljšano metriko v zvezi s kampanjo sekretariata za ozaveščanje o etiki, medtem ko se je sodelovanje uslužbencev pri etičnih vprašanjih v letu 2024 znatno povečalo;

51.je seznanjen z različnimi ukrepi, ki jih je Svet leta 2024 sprejel za izboljšanje zdravja in dobrega počutja svojih uslužbencev; v zvezi s tem ugotavlja, da je sekretariat nudil podporo, med drugim prek poklicnih in kliničnih psihologov ter tečajev usposabljanja za ohranjanje duševnega zdravja in obvladovanje stresa; pozdravlja, da je sekretariat oktobra 2024 sodeloval pri organizaciji medinstitucionalnega tedna zdravja in varnosti ter na svojih internetnih straneh objavil vse svoje storitve in dejavnosti, ki podpirajo dobro počutje in zdravje; ugotavlja, da je sekretariat pripravil preglednico s kazalniki v zvezi s psihosocialnimi tveganji, katere cilj je bolje usmeriti preventivne ukrepe, in vzpostavil večdisciplinarno skupino, ki razvija sistem upravljanja zdravja in varnosti, da bi sekretariat lahko lažje nadzoroval vsa tveganja na delovnem mestu;

52.z zadovoljstvom ugotavlja, da ima sekretariat več skupin ali mrež, kot so skupina in mreža sekretariata za pomoč pri raznolikosti in vključevanju, mreža Olympia (za uslužbenke), mreža LGBTI in mreža za pravice invalidov;

53.z zadovoljstvom ugotavlja, da je sekretariat v okviru svojih dejavnosti sprejel ukrepe za invalide; ugotavlja, da je vzpostavil poenostavljen postopek za obravnavo prošenj pripravnikov, uslužbencev in invalidnih kandidatov za razumne prilagoditve; ugotavlja tudi, da so bila leta 2024 organizirana nadaljnja usposabljanja za vratarje o sprejemu in spremljanju obiskovalcev z različnimi oblikami invalidnosti; ugotavlja, da je sekretariat v letu 2024 sprejel 115 pripravnikov, od katerih jih je bilo pet sprejetih v okviru programa pozitivnih ukrepov sekretariata za invalidne pripravnike; opozarja, da bi morala biti pripravništva plačana v skladu z resolucijo Parlamenta z dne 14. junija 2023 o kakovostnih pripravništvih v EU (2020/2005(INL)), v kateri je pozval, naj bodo vsa pripravništva v Evropi plačana; poudarja, da je neplačano pripravništvo oblika izkoriščanja mladih delavcev in ovira za enake možnosti;

54.ugotavlja, da je sekretariat uvedel nova pravila o delovnem času, delu na daljavo in dopustu ter uvedel nov informacijski modul (Sysper-TIM) za upravljanje delovnega časa; z zadovoljstvom ugotavlja, da so bila v zvezi z novimi pravili in novim modulom organizirana usposabljanja in komunikacijske dejavnosti, kot so video navodila, pogosta vprašanja, spletni seminarji itd.;

55.znova poudarja, da etično ravnanje prispeva k dobremu finančnemu poslovodenju in povečuje zaupanje javnosti ter da je, kot je poudarilo Računsko sodišče v posebnem poročilu 13/2019, mogoče izboljšati etične okvire institucij Unije; opozarja zlasti na priporočilo Računskega sodišča v zvezi z izboljšanjem etičnega okvira Sveta; je zaskrbljen, ker ni skupnega etičnega okvira Unije, ki bi urejal delo predstavnikov držav članic v Svetu, kot je ugotovilo Računsko sodišče; poudarja, da nobena institucija Unije ne bi smela biti izvzeta iz jasnih, zavezujočih in izvršljivih etičnih pravil, kadar sodeluje pri odločanju Unije, ki vključuje javno porabo;

56.obžaluje, da sta na spletnem mestu Sveta dostopna dva ključna elementa etičnega okvira Sveta, in sicer „vodnik po etiki in ravnanju“ za uslužbence sekretariata ter „kodeks ravnanja za predsednika Evropskega sveta“, brez dodatnih navodil ali datuma objave; kritizira, da kodeks ravnanja za predsednika Evropskega sveta kljub številnim zahtevam Parlamenta ni bil usklajen s kodeksoma Parlamenta in Komisije, zlasti kar zadeva dejavnosti po prenehanju funkcije predsednika;

57.ugotavlja, da sekretariat objavlja letno poročilo z informacijami o poklicnih dejavnostih nekdanjih visokih uradnikov sekretariata, potem ko prenehajo delati za institucijo, v skladu s členom 16, tretji in četrti odstavek, Kadrovskih predpisov za uradnike Unije; na podlagi poročila za leto 2024 ugotavlja, da je en nekdanji visoki uradnik več kot 12 mesecev po odhodu iz sekretariata izjavil, da namerava opravljati poklicne dejavnosti; ugotavlja, da je bilo pred sprejetjem odločitve v tej zadevi opravljeno posvetovanje s skupnim odborom (commission paritaire); z obžalovanjem ugotavlja, da na spletnem mestu Sveta ni informacij o tem, ali je bila sprejeta odločitev za odobritev ali proti izdaji dovoljenja za opravljanje zahtevane dejavnosti; ponovno poziva Svet, naj na podlagi obstoječega pravnega okvira določi jasna, sorazmerna in izvršljiva pravila zaposlovanja po izteku mandata za višje uradnike ter zagotovi ustrezno preglednost, po potrebi tudi z javnim razkritjem povezav z zasebnim sektorjem, ob polnem spoštovanju temeljnih pravic in načel sorazmernosti;

58.obžaluje, da je sodelovanje stalnih predstavnikov držav članic v obveznem registru za preglednost, ki je bil vzpostavljen z medinstitucionalnim sporazumom z dne 20. maja 2021 med Parlamentom, Svetom in Komisijo, popolnoma prostovoljno, saj je uporaba načela pogojenosti prepuščena presoji stalnega predstavništva vsake države članice; ugotavlja, da le omejeno število držav članic in institucij Unije v svojih regulativnih okvirih spoštuje dobro prakso uporabe obvezne široke opredelitve lobistov, in vztraja, da bi morala vsa stalna predstavništva dejavno sodelovati v obveznem registru za preglednost pred in med predsedovanjem njihove države članice Svetu ter po njem; opozarja na stališče Parlamenta, da predstavniki držav članic, ki neposredno prejemajo subvencije Unije prek podjetij, katerih lastniki so, ne bi smeli sodelovati v razpravah in pri glasovanju o politikah in proračunskih sredstvih, povezanih s temi subvencijami; obžaluje, da Svet obveznega registra za preglednost ne uporablja v celoti in ne sprejema predlogov za njegovo izboljšanje; ponovno poziva Svet, naj se vzdrži sodelovanja z neregistriranimi lobisti in zagotovi, da bodo njegovi visoki uradniki, vključno s stalnimi predstavniki in vodji delegacij, javno razkrili svoja srečanja z interesnimi skupinami in lobisti v standardiziranem registru za preglednost, podobno kot velja za obveznosti poslancev Parlamenta in članov Komisije;

59.obžaluje, da postopek odločanja v Svetu še zdaleč ni popolnoma pregleden, kar vpliva na zaupanje državljanov v Unijo kot transparenten subjekt in s tem ogroža ugled Unije kot celote; opominja na priporočila varuhinje o preglednosti zakonodajnega postopka v Svetu v strateški preiskavi OI/2/2017/TE in jih podpira; poziva Svet, naj sprejme vse ukrepe, potrebne za takojšnjo izvajanje priporočil varuhinje in ustreznih sodb Sodišča Evropske unije; opozarja, da je Sodišče Evropske unije v sodbi v zadevi T-163/21, De Capitani proti Svet, poudarilo, da bi moral Svet zagotoviti jasnejšo zakonodajno preglednost, da bi se omogočil dostop do zakonodajnih dokumentov, kar je zgolj obveznost Sveta v smislu javnega nadzora in odgovornosti sozakonodajalcev kot temelja demokratične legitimnosti;

60.ugotavlja, da je varuhinja v zvezi s tem, kako Svet obravnava zahteve za dostop javnosti do zakonodajnih dokumentov, leta 2023 začela novo preiskavo na lastno pobudo in jo leta 2024 zaključila; je seznanjen z zaključki te preiskave, v katerih je bilo ugotovljeno, da je Svet varstvo tekočih postopkov odločanja uporabil kot razlog za zavrnitev dostopa do dokumentov z argumenti, ki so bili „nejasni, abstraktni in neutemeljeni“; opozarja, da je Sodišče Evropske unije zavrnilo argumente, ki so vključevali potrebo po preprečevanju zunanjega pritiska ali napačne razlage javnosti ali potrebo po zaščiti pravnih nasvetov; ga zato skrbi, da Svet ne spoštuje sodne prakse Unije; poziva Svet, naj te pomanjkljivosti odpravi s takojšnjim razkritjem zakonodajnih dokumentov, tudi če bi to povzročilo zunanji pritisk, saj je to dejavnik v demokratičnem zakonodajnem postopku, dostop do zakonodajnih dokumentov pa naj zavrne le v resnično izjemnih okoliščinah; poziva Svet, naj nemudoma začne izvajati sklepe varuhinje in ustrezno sodno prakso ter zagotovi, da bodo zavrnitve zaradi varstva tekočih postopkov odločanja strogo utemeljene za vsak primer posebej, konkretno obrazložene in predmet temeljite notranje revizije; poziva k proaktivni objavi ključnih zakonodajnih dokumentov (vključno z dokumenti delovnih skupin in pogajalskimi stališči) kot privzetih dokumentov ter k letnemu javnemu poročanju o uporabljenih razlogih za zavrnitev;

61.ugotavlja, da je skupina za dostop do dokumentov poročala, da je v letu 2024 prejela in odgovorila na veliko število prošenj za dostop javnosti do dokumentov, in sicer 2 872 začetnih prošenj za dostop do dokumentov (zmanjšanje s 3 732), ki zahtevajo analizo 10 096 dokumentov (zmanjšanje s 13 912 dokumentov v letu 2023), in 30 potrdilnih prošenj (zmanjšanje s 40 v letu 2023); priznava, da se je tovrstna delovna obremenitev verjetno zmanjšala zaradi ustavitve zakonodajnega dela Unije v zvezi z evropskimi volitvami leta 2024;

62.kar zadeva začetne prošnje za dostop ugotavlja, da je bil odobren popoln dostop do 7 323 dokumentov (72,5 %) in delni dostop do 1 181 dokumentov (11,70 %), medtem ko je bil zavrnjen dostop do 1 592 dokumentov (15,80 %); kar zadeva potrdilne prošnje ugotavlja, da je bil odobren popoln dostop do 36 dokumentov in delni dostop do 45 dokumentov, medtem ko je bil zavrnjen dostop do 45 dokumentov; ugotavlja, da je bilo za obravnavo začetnih prošenj v povprečju potrebnih 17 delovni dni, za obravnavo potrdilnih prošenj pa 31 delovnih dni;

63.ugotavlja, da je bilo v okviru izvajanja sklepa generalnega sekretarja št. 23/2021 o psihičnem in spolnem nadlegovanju na delovnem mestu v letu 2024 sprejetih več ukrepov, kot so obvezna usposabljanja o preprečevanju nadlegovanja in neprimernega vedenja za novince, nove vodstvene delavce in pripravnike; ugotavlja, da ima sekretariat skupino zaupnih svetovalcev za boj proti nadlegovanju, ki je v letu 2024 obravnavala 13 prošenj za zaupno svetovanje v zvezi z morebitnim nadlegovanjem ali neprimernim vedenjem;

64.pozdravlja, da glede na javno dostopna letna poročila odgovorni odredbodajalci na podlagi prenosa pooblastil v letu 2024 niso bili obveščeni o primerih goljufij ali nepravilnosti niti takšnih primerov nista obravnavala posebna komisija iz člena 145 finančne uredbe oziroma urad OLAF;

65.ugotavlja, da si je sekretariat v letu 2024 še naprej prizadeval za uresničitev svojega cilja digitalne preobrazbe v skladu s prednostnimi nalogami iz digitalne strategije za obdobje 2022–2025; ugotavlja, da je bilo od 103 projektov, povezanih z informacijsko tehnologijo, v letnem delovnem načrtu za leto 2024 ob koncu leta zaključenih 11 %, 3 % pa so bili preklicani ali združeni, pri čemer večina projektov (62 %) še ni končanih;

66.z zadovoljstvom ugotavlja, da je bilo leta 2024 98 % računov predloženih elektronsko (v primerjavi s 97 % leta 2023), 49 % pogodb in naročilnic sekretariata pa je bilo podpisanih z elektronskim podpisom; ugotavlja tudi, da so bili vsi novi postopki javnega naročanja, ki presegajo 143 000 EUR, upravljani z orodjem Komisije za upravljanje javnih naročil;

67.je seznanjen z glavnimi prednostnimi nalogami sekretariata v zvezi z medinstitucionalnimi sinergijami in usklajevanjem postopkov na področju poslovnih kadrovskih procesov s pomočjo enotnega storitvenega portala (HR-IT); ugotavlja, da je sekretariat leta 2024 s Komisijo podpisal memorandum o soglasju za večletni program preoblikovanja človeških virov, ki se mu je sekretariat pridružil julija 2024;

68.pozdravlja nadaljnji napredek, ki ga je sekretariat dosegel v letu 2024 na področju informacijske tehnologije in digitalizacije, kot so uvedba novega orodja za upravljanje terminov za zdravljenje in cepljenje, nova platforma za upravljanje prijav za pripravništvo, prva faza projekta POMME, ki izboljšuje aplikacijo za potek dela v zvezi z načrtovanjem sej in načrtovanjem tolmačenja, platforma (PreSY) za celovit pregled dejavnosti spremljanja v treh stavbah Sveta, platforma (e-Resto catering) za dejavnosti in zahteve, povezane s pripravo in dostavo hrane, ter orodje Collab Conseil, namenjeno shranjevanju vseh logističnih dokumentov, potrebnih za priprave ministrskega sveta;

69.ugotavlja, da je sekretariat testiral različna orodja, ki temeljijo na umetni inteligenci, da bi odgovoril na vprašanja o kadrovskih predpisih, pripravil učno gradivo (strukturirano vsebino, študije primerov, kvize ali videoposnetke na podlagi določenega vnosa) ali pomagal vodstvenim delavcem pri preučevanju življenjepisov; poudarja, da je treba umetno inteligenco uporabljati ob zagotavljanju strogih načel etične uporabe, preglednosti, varstva podatkov, človeškega nadzora in zaščite pred algoritemsko pristranskostjo ali zlorabo;

70.ugotavlja, da je Evropski nadzornik za varstvo podatkov leta 2024 v ključnih evropskih institucijah, vključno s sekretariatom, izvedel revizijo obdelave zdravstvenih podatkov, zlasti hrambe teh podatkov; poziva sekretariat, naj izvaja priporočila Evropskega nadzornika za varstvo podatkov v zvezi z zagotavljanjem ustreznih politik hrambe podatkov;

71.je seznanjen z dejavnostmi sekretariata prek strukture digitalnih storitev, katerih cilj je skladnost z novo uredbo o kibernetski varnosti, ki je začela veljati na začetku leta 2024; v zvezi s tem ugotavlja, da je sekretariat leta 2024 vzpostavil notranje postopke za poročanje o incidentih na področju kibernetske varnosti, zagotovil prispevke za vse smernice Službe za kibernetsko varnost za institucije, organe, urade in agencije Unije (CERT-EU) ter uvedel storitev za upravljanje skladnosti na področju kibernetske varnosti, medtem ko je bilo v tem letu zaključenih 11 poročil o skladnosti; pozdravlja prizadevanja sekretariata za dokončanje začetnega pregleda kibernetske varnosti vseh njegovih digitalnih omrežij in informacijskih sistemov; izreka pohvalo Svetu za njegovo sodelovanje pri pripravi evropskega meseca kibernetske varnosti 2024, ki je bil osredotočen na socialni inženiring;

72.ugotavlja, da so bili leta 2024 izvedeni ključni projekti, kot je prenova sejnih sob Sveta, vključno z novim pohištvom, pisarniških hodnikov in akreditacijske pisarne v stavbi Justus Lipsius;

73.ugotavlja, da je sekretariat začel pripravljalne dejavnosti za prenovo stavb, vključno s stavbo Justus Lipsius in glavno upravno stavbo; je obveščen, da je bila izražena potreba po popolni prenovi teh stavb, da bi zagotovili učinkovito delovanje in popolno skladnost z regulativnim okvirom Unije v zvezi z okoljsko učinkovitostjo;

74.ugotavlja, da so bila s proračunsko prerazporeditvijo leta 2024 za 33 % povečana sredstva v proračunski vrstici 2011 „Voda, plin, elektrika in ogrevanje“; ugotavlja, da je sekretariat še naprej zmanjševal porabo energije, na primer z zmanjšanjem ogrevanja stavb in zamenjavo kotlov v stavbi Justus Lipsius;

75.ugotavlja, da so bili v letu 2024 izvedeni ključni projekti, in sicer prenova nekaterih sejnih sob v stavbah LEX in Justus Lipsius, nadaljevanje prenove pisarniških hodnikov v stavbi Justus Lipsius, izboljšanje objektov in infrastrukture za kolesa v prostorih Generalnega sekretariata Sveta Evrope ter posodobitev recepcij v stavbi Justus Lipsius;

76.obžaluje, da Svet še vedno ni uvedel poenostavljenega postopka akreditacije, da bi uslužbencem drugih institucij Unije olajšal dostop do svojih prostorov; poziva Svet, naj v duhu medinstitucionalnega sodelovanja hitro sprejme in začne brez nadaljnjega odlašanja uporabljati ta postopek;

77.ugotavlja, da je bilo po zunanji reviziji, opravljeni leta 2024, ohranjeno certificiranje sekretariata v okviru sistema za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS);

78.ugotavlja, da je sekretariat leta 2024 dosegel prihranke energije z izboljšanjem energijske učinkovitosti svoje tehnične infrastrukture, kot so sistemi razsvetljave v stavbah, ki jih uporablja; ugotavlja, da se je poraba energije v sekretariatu med letoma 2018 in 2024 zmanjšala za 24,40 %, poraba vode med letoma 2023 in 2024 pa za 17 %; pozdravlja pobude sekretariata za nadaljnje zmanjšanje porabe papirja;

79.pozdravlja trajnostne prakse sekretariata, ki so del nekaterih njegovih dejavnosti; med drugim ugotavlja, da več postopkov javnega naročanja in okvirnih pogodb vključuje merila za zmanjšanje količine odpadkov in recikliranje opreme, da se sekretariat posvetuje z zelenim uradom o projektih javnega naročanja visoke vrednosti in da so njegove restavracije leta 2024 pridobile certifikat „Good Food“; pozdravlja, da je sekretariat leta 2024 revidiral priročnik za službena potovanja uslužbencev, ki je začel veljati leta 2025 in zajema nove spodbude za zmanjšanje ogljičnega odtisa zaradi potovanj uslužbencev; z zadovoljstvom ugotavlja, da se je delež uslužbencev, ki so za prihod na delo uporabljali trajnostna sredstva, kot sta javni prevoz ali kolo, povečal s 67 % leta 2023 na 78 % leta 2024;

80.pozdravlja dejstvo, da je sekretariat razvil okoljsko strategijo, ki določa pot od leta 2025 do leta 2030 za izboljšanje okoljske uspešnosti sekretariata, in izvedel komunikacijske ukrepe za povečanje ozaveščenosti uslužbencev, delegatov in obiskovalcev o ukrepih, povezanih z okoljem, ki jih je mogoče sprejeti;

81.ugotavlja, da je sekretariat kupil več trajnostnih prevoznih sredstev, tj. eno električno limuzino in tri hibridne kombije; ugotavlja tudi, da so bili izboljšani infrastruktura in objekti za kolesa pred stavbo Justus Lipsius;

82.poudarja, da je treba člen 319 PDEU revidirati, da se izrecno določi, da Parlament poleg podelitve razrešnice Komisiji podeli razrešnico tudi drugim institucijam, organom, uradom in agencijam Unije glede izvrševanja njihovih oddelkov proračuna ali njihovih proračunov, da bi zagotovili pravno jasnost, doslednost in enako obravnavo med institucijami Unije; poziva Svet, naj pravočasno sprejme konkretne ukrepe za premostitev medinstitucionalnega spora in nadaljuje pogovore s Parlamentom, da bi dosegli skupni dogovor za nemoteno nadaljevanje postopka razrešnice, ki bo skladen s Pogodbama;

83.poziva Svet, naj nadaljuje pogajanja na najvišji ravni za rešitev dolgotrajnega zastoja pri podelitvi razrešnice; poziva Komisijo in pravno službo Sveta, naj pripravita pravno mnenje o morebitnih rešitvah na podlagi Pogodb za uveljavljanje odgovornosti Sveta v postopku razrešnice;

84.ugotavlja, da je skupni proračun za komuniciranje v letu 2024 ob upoštevanju prerazporeditev, izvedenih med letom, znašal 12 518 610 EUR, kar je bilo 5,45 % več kot v proračunu za leto 2023;

85.ugotavlja, da je sekretariat leta 2024 zagotavljal komunikacijske storitve predsedniku Evropskega sveta, predsedniku Euroskupine, šestmesečnima predsedstvoma (Belgija in Madžarska), podpredsednici Komisije/visoki predstavnici za zunanje zadeve in varnostno politiko, državam članicam in sekretariatu; ugotavlja, da je sekretariat leta 2024 poskrbel za stalne odnose z mediji, podporo družbenim medijem in spletni prisotnosti med prehodom nosilcev funkcij, organiziral avdiovizualno poročanje in pretakanje ključnih mednarodnih dogodkov ter ohranil visokokakovostno operativno podporo, vključno z oddajanjem dogodkov v živo, tiskovnimi storitvami in znamčenjem za institucionalna vrhunska srečanja in seje;

86.ugotavlja, da je bilo glede na spletno anketo, izvedeno v zadnjem četrtletju leta 2024, 68,30 % uporabnikov (več kot 67 % leta 2023) zadovoljnih s splošno izkušnjo s spletnim mestom Sveta, ki je leta 2024 imelo več kot 26 milijonov obiskov (7 % več kot leta 2023), in imelo 71 400 naročnikov, v primerjavi s 57 900 leta 2023;

87.ugotavlja, da je generalni direktorat za komuniciranje (GD COMM) v letu 2024 izvajal obsežne tiskovne in medijske dejavnosti, vključno s 76 tiskovnimi konferencami, 771 sporočili za javnost, 84 tiskovnimi konferencami ter celovito podporo za akreditacijo in poročanje medijev; ugotavlja tudi, da sta se tiskovno središče in spletno mesto Sveta široko uporabljala, pri čemer je razdelek spletnega mesta Sveta za medije pritegnil več kot 6,4 milijona obiskov, spletne strani o sejah pa skoraj 2 milijona obiskov, kar kaže na trajno zanimanje javnosti in medijev za odločanje v Svetu;

88.ugotavlja, da so digitalne ekipe sekretariata v letu 2024 v tesnem sodelovanju s predsedstvi spremljale in izboljševale spletna mesta belgijskega in madžarskega predsedstva, pri čemer so zabeležile približno 407 000 obiskov in 1,2 milijona ogledov strani skupaj, ter stalno izboljševale glavno spletno mesto Sveta z 19 sklopi uporabniško usmerjenih izboljšav; je seznanjen tudi z uvedbo funkcij strojnega prevajanja in nadgradnjami dostopnosti, skupaj z obsežnimi uporabniškimi raziskavami za izboljšanje jasnosti in za lažje krmarjenje po spletnih vsebinah v vseh uradnih jezikih Unije, s čimer se krepita digitalni doseg Sveta ter sodelovanje z deležniki in državljani.