1.ugotavlja, da je proračun Sodišča Evropske unije del razdelka 7 večletnega finančnega okvira „Evropska javna uprava“, ki je v letu 2023 znašal 13,3 milijarde EUR, kar je 6,9 % celotnega proračuna Unije; ugotavlja, da proračun Sodišča Evropske unije v višini približno 0,5 milijarde EUR predstavlja približno 3,76 % vseh upravnih odhodkov Unije, kar je manj kot leta 2023, v katerem je ta delež znašal 3,9 %; poudarja, da morajo v primerih, povezanih s preiskavo proračuna Unije, vsi pristojni organi v celoti spoštovati načela dolžnega pravnega postopanja in temeljnih pravic;

2.ugotavlja, da je Računsko sodišče v svojem letnem poročilu za proračunsko leto 2024 pregledalo vzorec 70 transakcij v razdelku za upravo, kar je enako število transakcij kot v letu 2023; Računsko sodišče navaja tudi, da med upravne odhodke sodijo odhodki za človeške vire, vključno z odhodki za pokojnine, ki so leta 2024 predstavljali približno 69 % vseh upravnih odhodkov, ter odhodki za stavbe, opremo, energijo, komunikacije in informacijsko tehnologijo (IT) ter da njegovo delo že mnogo let kaže, da je pri tej porabi tveganje na splošno majhno;

3.ugotavlja, da so bile pri 16 (23 %) od 70 transakcij odkrite napake, vendar da Računsko sodišče na podlagi treh napak, ki jih je količinsko opredelilo, ocenjuje, da je stopnja napake pod pragom pomembnosti; ugotavlja, da Računsko sodišče v svojem poročilu ni opredelilo posebnih težav v zvezi s Sodiščem Evropske unije;

4.ugotavlja, da je proračun, dodeljen Sodišču Evropske unije v letu 2024, znašal 503 837 531 EUR, kar je 3,66 % več kot leta 2023; ugotavlja, da je bilo to povečanje povezano predvsem s prilagoditvami plač, napovedanimi za leto 2024;

5.ugotavlja, da odhodki za zaposlene predstavljajo skoraj 80 % proračuna Sodišča Evropske unije in da so posodobitve plač v letu 2024 presegle prvotne napovedi; poudarja, da so bila ta povečanja sicer počrpana brez dodatnih proračunskih okrepitev, vendar se zaradi njihove ponavljajoče se narave porajajo vprašanja glede srednjeročne proračunske vzdržnosti v okviru sedanjih omejitev večletnega finančnega okvira; poziva k boljšemu večletnemu načrtovanju delovne sile in odhodkov, ne da bi pri tem ogrozili neodvisnost sodstva;

6.na podlagi vprašalnika v zvezi z razrešnico za leto 2024, ki ga je izpolnilo Sodišče Evropske unije, ugotavlja, da je začasna skupna stopnja izvrševanja proračuna konec leta 2024 znašala 97,72 %, enako kot leta 2023, pri čemer bo podatek o končni stopnji izvrševanja za leto 2024 na voljo konec leta 2025; ugotavlja, da so bila proračunskemu organu v skladu s členom 29 finančne uredbe predložena tri obvestila o prerazporeditvi sredstev, in sicer za povečanje proračunskih vrstic „Nakup, delovanje, oskrbovanje in vzdrževanje opreme in programske opreme“, „Center za predšolske otroke“ in „Stavbe“, iz drugih proračunskih vrstic, zlasti proračunske vrstice za uslužbence „Osebni prejemki in dodatki“;

7.se strinja, da so sposobnost Sodišča Evropske unije za obvladovanje vse večje delovne obremenitve na eni strani ovirale smernice Komisije za pripravo proračuna, v skladu s katerimi bi bilo treba povečanje vseh odhodkov, ki niso povezani s plačami, omejiti na največ 2 % in se vzdržati zahtev za uvedbo novih delovnih mest, na drugi strani pa dejstvo, da EPSO institucijam Unije ni zagotovil ustreznega števila kandidatov, ki so bili uspešni na natečajih in med katerimi bi bilo mogoče izbirati z namenom zaposlitve; poleg tega ugotavlja, da so inflacijski učinki nezakonite ruske vojaške agresije proti Ukrajini še naprej obremenjevali proračun Sodišča Evropske unije, na primer zaradi vse višjih stroškov misij ali višjih cen naročenega blaga in storitev; izreka pohvalo Sodišču Evropske unije za ukrepe, s katerimi je ublažilo te učinke, saj je zmanjšalo število misij, omejilo porabo na področju energetike, predvsem pa pri pripravi ocen proračuna prednostno razvrstilo projekte; se zaveda, da morajo vse institucije Unije izboljšati svoje proračunsko upravljanje, pri čemer morajo pri sklepanju pogodb s ponudniki storitev upoštevati tudi nestanovitnost cen, zlasti v energetskem sektorju; poziva Sodišče Evropske unije, naj še naprej izboljšuje stroškovno učinkovitost in proaktivno proračunsko načrtovanje, da bi ohranilo kakovost sodstva v okviru razpoložljivih sredstev;

8.ugotavlja, da se je povprečni čas plačila nekoliko podaljšal, in sicer s 23,1 dneva v letu 2023 na 23,7 dneva v letu 2024, delež računov, prejetih elektronsko, pa se je povečal z 81 % v letu 2023 na 88 % v letu 2024; v zvezi s poročilom Sodišča Evropske unije o nadaljnjih ukrepih, pripravljenim na podlagi ugotovitev iz resolucije Parlamenta o razrešnici za leto 2023 (v nadaljnjem besedilu: poročilo o nadaljnjih ukrepih), ugotavlja, da se računi za storitve zunanjih prevajalcev plačajo po izvedbi revizije, ki je potrebna, da se zagotovi zahtevana visoka kakovost prevodov;

9.z zadovoljstvom ugotavlja, da se je proračun Sodišča Evropske unije za misije članov in zaposlenih že drugo leto zapored zmanjšal, in sicer s 638 000 EUR v letu 2023 na 616 000 EUR v letu 2024, kar je približno 3,44-odstotno zmanjšanje;

10.na podlagi vprašalnika v zvezi z razrešnico za leto 2024, ki ga je izpolnilo Sodišče Evropske unije, z zadovoljstvom ugotavlja, da si je prizadevalo dokončati reformo pravosodja, namenjeno delnemu prenosu pristojnosti za predhodno odločanje s Sodišča na Splošno sodišče in izvajanju novega regulativnega okvira od 1. oktobra 2024; v zvezi s tem je seznanjen z reorganizacijo strukture Splošnega sodišča, spremembo poslovnika Sodišča Evropske unije, sprejetjem novega sklopa praktičnih pravil Splošnega sodišča za izvajanje poslovnika, sprejetjem novega sklepa o vlaganju in vročanju procesnih aktov prek aplikacije e-Curia, razvojem nove programske opreme („vse na enem mestu“) za hitro analizo in obravnavo zadev, večjo učinkovitostjo in kakovostjo sodnih rezultatov ter uskladitvijo prakse sodnih tajništev Sodišča in Splošnega sodišča v letu 2024; z zadovoljstvom ugotavlja, da je bilo v prvih treh mesecih po začetku veljavnosti reforme na Splošno sodišče že preneseno sprejetje 19 predhodnih odločb, kar je prvi korak do bolj uravnotežene porazdelitve delovne obremenitve med obema sodiščema; ugotavlja, da so bili edini dodatni stroški izvajanja reforme pravosodja povezani z IT, in sicer z razvojem ureditve „vse na enem mestu“, in da so znašali približno 805 000 EUR, medtem ko je reforma v smislu uslužbencev ostala proračunsko nevtralna zaradi prerazporeditve delovnih mest in nalog znotraj institucije; poziva Sodišče Evropske unije, naj poroča o konkretnem učinku reforme pravosodja na učinkovitost, trajanje postopkov in porazdelitev delovne obremenitve med Sodiščem in Splošnim sodiščem, vključno z učinkom digitalnih orodij na čas obravnave in ravnotežje delovne obremenitve; poziva Sodišče Evropske unije, naj za naslednji postopek razrešnice predstavi celovito naknadno oceno reforme;

11.ugotavlja, da je Sodišče v letu 2024 razsodilo v dvanajstih zadevah v zvezi z načelom primarnosti prava Unije, od tega v desetih zadevah, obravnavanih na podlagi predloga za sprejetje predhodne odločbe, in dveh zadevah, povezanih s kršitvami; ponovno poudarja, da je načelo primarnosti prava Unije, ki zagotavlja enotno razlago in uporabo prava Unije v vseh državah članicah ter ščiti pravno državo kot temeljno vrednoto Unije, temeljnega pomena; odločno potrjuje, da je primarnost prava Unije temelj pravnega reda Unije, in poudarja ključno vlogo Sodišča Evropske unije pri ohranjanju pravne države po vsej Uniji; ugotavlja, da člen 4(2) Pogodbe o Evropski uniji določa, da „Unija spoštuje enakost držav članic pred Pogodbama kot tudi njihovo nacionalno identiteto, ki je neločljivo povezana z njihovimi temeljnimi političnimi in ustavnimi strukturami, vključno z regionalno in lokalno samoupravo.

12.na podlagi vprašalnika v zvezi z razrešnico za leto 2024, ki ga je izpolnilo Sodišče Evropske unije, ugotavlja, da mu je bilo v letu 2024 predloženih 920 novih zadev (v letu 2023 je bilo takih zadev 821), od katerih je bilo 62,30 % predlogov za sprejetje predhodne odločbe, 277 pa pritožb zoper odločitve Splošnega sodišča; ugotavlja, da se je število novih zadev na Splošnem sodišču med letoma 2023 in 2024 močno zmanjšalo, in sicer s 1 271 na 786, pri čemer je šlo v 35,88 % za predloge za razglasitev ničnosti aktov institucij Unije, v 34,10 % za tožbe v zvezi z intelektualno lastnino, v 9,67 % pa za spore med institucijami Unije in njihovimi uslužbenci;

13.se strinja s Sodiščem Evropske unije, da bi morala Komisija kot varuhinja Pogodb spremljati, ali države članice spoštujejo sodbe Sodišča Evropske unije; ponovno poziva Sodišče Evropske unije, naj strogo v okviru svoje vloge vzpostavi mehanizem za prepoznavanje dobrih in slabih praks med državami članicami;

14.ugotavlja, da se je med letoma 2023 in 2024 število zadev, ki jih je zaključilo Splošno sodišče, z 904 povečalo na 922, število zadev, ki jih je zaključilo Sodišče, pa s 783 na 863, pri čemer je bilo slednje povečanje posledica triletne delne zamenjave sodnikov in generalnih pravobranilcev Sodišča v letu 2024; ugotavlja tudi, da se je med letoma 2023 in 2024 število nerešenih zadev na Sodišču s 1 149 povečalo na 1 206, število nerešenih zadev na Splošnem sodišču pa s 1 438 zmanjšalo na 1 302 (vključno z nizom 404 praktično enakih zadev, ki se štejejo kot ena sama zadeva), deloma zaradi zaključka nekaterih velikih skupin zadev;

15.hkrati pozdravlja skrajšanje povprečnega časa, potrebnega za obravnavo zadev po nujnem postopku pred Sodiščem Evropske unije, ki se je s 4,3 meseca v letu 2023 skrajšal na 3,3 meseca v letu 2024;

16.ugotavlja, da so postopki v zadevah, ki jih je zaključilo Sodišče, v letu 2024 v povprečju trajali 17,7 meseca, v letu 2023 pa 16,1 meseca, pri čemer je približno šesttedensko podaljšanje posledica zapletenosti in obsega nekaterih zadev (kot so tožbe, ki so bile leta 2020 vložene zoper sveženj Unije za mobilnost in bile zaključene leta 2024); ugotavlja, da se je povprečen čas trajanja postopkov v zadevah, zaključenih s sodbo ali sklepom Splošnega sodišča, med letoma 2023 in 2024 z 18,2 meseca podaljšal na 18,5 meseca; poudarja, da mora pravočasnost sodnih postopkov ostati osrednji cilj smotrnosti, saj predolgo trajanje neposredno vpliva na pravno varnost državljanov, nacionalnih sodišč in gospodarskih subjektov;

17.poziva Sodišče, naj v sodelovanju z nacionalnimi sodišči preuči praktična usmerjevalna orodja (kot so smernice, predloge predhodnih odločb in spletna usposabljanja), da bi podprlo jasno in osredotočeno oblikovanje vprašanj, predloženih pri predhodnem odločanju, s čimer bi se zmanjšalo tveganje nepotrebnih ali predolgih postopkov;

18.izreka pohvalo Sodišču Evropske unije za povečanje uporabe aplikacije e-Curia, saj se je število računov, ki so jih odprla nacionalna sodišča, med letoma 2023 in 2024 s 451 povečalo na 566, pri čemer je delež procesnih aktov, vloženih prek aplikacije e-Curia, na Sodišču dosegel 91 %, na Splošnem sodišču pa 96 %;

19.pozdravlja pristop, ki temelji na smotrnosti in ga je razvilo Sodišče Evropske unije, da bi lahko sprejemalo odločitve na podlagi stopnje doseganja ciljev, izmerjene s sklopom kazalnikov delovne obremenitve in operativnih kazalnikov (kot so stroškovna učinkovitost, delež zaključenih projektov, zadovoljstvo uporabnikov in optimizacija virov), prilagojenih posameznim oddelkom; ugotavlja, da ključni kazalniki uspešnosti, ki jih uporablja Sodišče Evropske unije, zajemajo širok nabor posebnih področij v podporo petim ciljem upravljanja, ki se nanašajo na pravilno delovanje obeh sodišč, digitalizacijo in nastajajoče tehnologije, odprtost in preglednost, večjezičnost in upravljanje človeških virov; poudarja, da mora Sodišče Evropske unije zagotoviti, da bodo ti kazalniki pregledni, usmerjeni v rezultate in se bodo redno pregledovali, da bi podprli učinkovito upravljanje in odgovornost;

20.pozdravlja pristop Sodišča Evropske unije v zvezi z donosnostjo naložb v inovacijske pobude, ki je bil preoblikovan leta 2024 in pri katerem se upoštevata ocena stroškov na podlagi parametrov, kot so izvedbena prizadevanja in kadrovski vložki, letno vzdrževanje, stroški izvajalcev in druge vrste stroškov, in ocena koristi na podlagi parametrov, kot so predvidene koristi, strateške prednosti in število uporabnikov, na katere pobuda vpliva; ugotavlja, da je Sodišče Evropske unije leta 2024 temeljito revidiralo tudi svoj sistem za spremljanje upravljanja projektov in finančnega spremljanja projektov, da bi do leta 2025 zagotovilo popolno poročanje o svojih svetovalnih storitvah na področju digitalizacije, ki temeljijo na času in nadzor nad njimi; poziva Sodišče Evropske unije, naj organ za podelitev razrešnice obvešča o tej zadevi;

21.na podlagi notranjega revizijskega poročila Sodišča Evropske unije za leto 2024 (v nadaljnjem besedilu: notranje poročilo) ugotavlja, da so bile glavne revizijske dejavnosti, ki jih je oddelek za notranjo revizijo izvedel v letu 2024, revizija projekta Sodišča Evropske unije za nadgradnjo ukrepov za varnost infrastrukture in projektov vodenja evidence premoženja ter izvedba treh študij: študije o spremembah potreb Sodišča Evropske unije po človeškem kapitalu v dobi generativne umetne inteligence, študije o kompetencah organizacij in njihovih zaposlenih v spreminjajočem se okolju ter študije o dobrem počutju zaposlenih in nastajajočih tehnologijah; na podlagi notranjega poročila z zadovoljstvom ugotavlja, da so zadevni oddelki pogosto pred zaključkom revizij sprejeli ukrepe, da bi upoštevali revizijska priporočila; ugotavlja tudi, da so se v zvezi s programom za leto 2024 v letu 2025 nadaljevala prizadevanja za revizijo licenc IT in zaključek revizije upravljanja nakupov pohištva in opreme; ugotavlja, da je sporočeno stanje slednje revizije dve zaporedni obdobji poročanja ostalo nespremenjeno; poziva Sodišče Evropske unije, naj v prihodnje v obliki preglednice predstavi najnovejše informacije o poteku ukrepov, sprejetih na podlagi priporočil, ki so bila pripravljena med notranjo revizijo, z navedbo stanja izvajanja posameznih ukrepov in priporočil;

22.ugotavlja, da se je med letoma 2023 in 2024 skupno število uradnikov ob koncu leta s 1 340 (58 %) povečalo na 1 354 (60 %), število začasnih uslužbencev s 765 (33 %) zmanjšalo na 740 (33 %), število pogodbenih uslužbencev pa s 198 (9 %) zmanjšalo na 173 (7 %); ugotavlja, da se je med letoma 2023 in 2024 stopnja zasedenosti delovnih mest nekoliko zmanjšala, in sicer s 97,11 % na 96,70 %, letna fluktuacija zaposlenih pa se je s 6,54 % zmanjšala na 6,32 %, pri čemer je bilo 41 % odhodov upokojitev;

23.ugotavlja, da Sodišče sestavlja 27 sodnikov in 11 generalnih pravobranilcev, Splošno sodišče pa 54 sodnikov; ugotavlja tudi, da je zaradi delne zamenjave v letu 2024 na Sodišču funkcijo nastopilo devet novih sodnikov, na Splošnem sodišču pa dva; obžaluje, da je zastopanost spolov na Sodišču in Splošnem sodišču še vedno zelo neuravnotežena; izraža zadovoljstvo, da je predsednik Splošnega sodišča v letu 2024 poslal pismo predsedniku konference predstavnikov vlad držav članic, v katerem je države članice pozval, naj pri imenovanju kandidatov za zamenjavo sodnikov in generalnih pravobranilcev upoštevajo uravnoteženo zastopanost spolov; ponovno poziva države članice, naj pri imenovanju kandidatov za zamenjavo sodnikov upoštevajo uravnoteženo zastopanost spolov in pri tem poskrbijo za to, da bodo imenovanja temeljila na zaslugah, kvalifikacijah in neodvisnosti;

24.ugotavlja, da je bilo na Sodišču Evropske unije v letu 2024 zaposlenih 60,70 % žensk in 39,30 % moških; ugotavlja, da je bila zastopanost žensk najvišja v razredih strokovno-tehničnih uslužbencev (69,14 %) in žal najnižja na višjih vodstvenih položajih (35,71 %); ugotavlja tudi, da se je delež žensk na srednjih vodstvenih položajih med letoma 2023 in 2024 s 43,33 % povečal na 51,61 %; na podlagi poslovnega poročila odredbodajalca na podlagi prenosa pooblastil za leto 2024 z zadovoljstvom ugotavlja, da se zastopanost žensk na vodstvenih položajih na splošno povečuje, pri čemer se je njihov delež med letoma 2018 in 2024 s 37,50 % povečal na 48,70 %; poudarja, da je še vedno premajhna zastopanost žensk na višjih vodstvenih položajih zaskrbljujoča, in spodbuja sodišče, naj še naprej krepi ciljno usmerjene ukrepe, namenjene podpiranju poklicnega napredovanja in vodstvenih poti za ženske, ob polnem spoštovanju načel zaslug in preglednosti;

25.pozdravlja oblikovanje akcijskega načrta za Konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija), ki usklajuje ukrepe, daje priporočila ter organizira obveščanje in usposabljanje za vse zaposlene, da bi preprečili primere nadlegovanja; je seznanjen z napovedanimi nadaljnjimi ukrepi, ki vključujejo nadaljnje sodelovanje z nacionalnimi organizacijami, ki delujejo na področju preprečevanja nasilja nad ženskami, dodatne pobude za ozaveščanje in usposabljanja, ki poudarjajo zlasti učinek mikroagresije in pristranskosti na podlagi spola; v zvezi s tem obžaluje, da ni obveznih usposabljanj za člane Sodišča Evropske unije, kot je Sodišče Evropske unije odgovorilo v vprašalniku za razrešnico za leto 2024; zato poziva k vključitvi vseh posameznikov, tako uslužbencev kot članov Sodišča Evropske unije, v obvezna usposabljanja na področju preprečevanja nasilja nad ženskami;

26.z zadovoljstvom ugotavlja, da si Sodišče Evropske unije na različne načine in z različnimi ukrepi za zaposlene prizadeva za enakost, vključevanje, vzajemno spoštovanje in raznolikost, tudi v fazi zaposlovanja; ugotavlja zlasti, da se je leta 2024 začelo novo usposabljanje o raznolikosti in vključevanju s poudarkom na preprečevanju mikronasilja, leta 2025 pa sta bili uvedeni dve novi usposabljanji o postavljanju zdravih meja za izboljšanje uspešnosti oziroma o okolju brez nadlegovanja, ki sta bili organizirani na podlagi priporočil medresorske delovne skupine Sodišča Evropske unije za Istanbulsko konvencijo; z zadovoljstvom ugotavlja, da Sodišče Evropske unije od leta 2022 izvaja prilagojene podporne ukrepe (v zvezi z nalogami, delovnim časom in delovnimi prostori) za zaposlene, ki so invalidi, da je sodelovalo pri tednu ozaveščanja o invalidnosti, organiziranem leta 2024, in da se je leta 2025 začel razvijati pilotni program za praktikante, ki so invalidi; poziva Sodišče Evropske unije, naj organ za podelitev razrešnice obvesti o rezultatih slednjega programa;

27.pozdravlja, da so med zaposlenimi Sodišča Evropske unije zastopani vsi državljani Unije; sicer ugotavlja, da so nekatere države bolj zastopane od drugih, pri čemer je nekaj prekomerno zastopanih; podpira Sodišče Evropske unije pri krepitvi prizadevanj za čim širše obveščanje o razpisanih prostih delovnih mestih prek medinstitucionalnih spletišč, družbenih medijev in urada EPSO; na podlagi poročila o nadaljnjih ukrepih ugotavlja, da se je Sodišče Evropske unije zavezalo, da bo analiziralo ustrezne podatke z namenom izvedbe ciljno usmerjenih ukrepov za izboljšanje geografske zastopanosti zaposlenih, vključno s praktikanti; pozdravlja njegova prizadevanja za ozaveščanje nacionalnih uprav in stalnih predstavništev premalo zastopanih držav članic o programih prakse; z zadovoljstvom ugotavlja, da je Sodišče Evropske unije za prakso v okviru Evropske mreže institucij za izobraževanje v pravosodju (EJTN) v letu 2024 prejelo prijave iz treh novih držav članic, ki so prvič sodelovale v njegovem dolgoročnem programu usposabljanja nacionalnih pravosodnih delavcev;

28.pozdravlja ukrepe Sodišča Evropske unije na področju (pravne) večjezičnosti v letu 2024, kot so dokončanje in vzpostavitev spletišča o večjezičnosti, soorganizacija prve poletne šole skupaj z drugimi institucijami Unije, tesno sodelovanje z državami članicami pri oblikovanju nabora zunanjih strokovnjakov v odziv na večji obseg besedil, ki jih je treba prevesti, in pokritje vseh jezikovnih kombinacij, ukrepi ozaveščanja samostojnih zunanjih izvajalcev ter nadaljnje nadgrajevanje postopkov in spretnosti v zvezi z uporabo digitalnih orodij (vključno z orodji umetne inteligence) za prevajanje;

29.pozdravlja ukrepe Sodišča Evropske unije za reševanje izzivov pri zaposlovanju osebja in promocijo Luxembourga med mladimi diplomanti kot kraja dela; z zadovoljstvom ugotavlja, da je Sodišče Evropske unije prispevalo k pripravi in uvedbi stanovanjskega dodatka, ki se z retroaktivnim učinkom od 1. januarja 2025 izplačuje zaposlenim v nižjih razredih, pripravi natečajev urada EPSO, posebej namenjenih uslužbencem, ki bodo zaposleni v Luxembourgu, ter organizaciji informativnih srečanj in poletnih šol; spodbuja okrepljeno sodelovanje z uradom EPSO in drugimi institucijami, da bi razširili nabor kvalificiranih kandidatov in okrepili konkurenčne izbirne postopke na specializiranih področjih; na podlagi poročila o nadaljnjih ukrepih ugotavlja, da je Sodišče Evropske unije v imenu medinstitucionalne skupine na visoki ravni poskusno izvedlo projekt/raziskavo, da bi ugotovilo, ali bi bilo mogoče po tržni (ali nižji) ceni začasno najeti stanovanja, ki bi jih plačevali neposredno uslužbenci; ugotavlja tudi, da je bila raziskava uspešna in da je zato delovna skupina sodelujočim institucijam predložila sporazum o ravni storitve, na podlagi katerega je Sodišče Evropske unije pooblaščeno za izvedbo postopka pogajanj o nepremičninah s subjekti, ki so predložili ustrezne projekte; poziva Sodišče Evropske unije, naj organ za podelitev razrešnice obvešča o novostih v zvezi s tem;

30.ugotavlja, da je Sodišče Evropske unije v okviru splošnega programa (plačane) prakse zaposlilo 201 praktikanta; ugotavlja tudi, da je 34 % prvotno izbranih kandidatov ponudbo Sodišča Evropske unije zavrnilo zaradi visokih življenjskih stroškov v Luxembourgu;; ponovno poudarja, da bi morala biti praksa plačana v skladu z njegovo resolucijo z dne 14. junija 2023 o kakovostnih pripravništvih v Uniji (2020/2005(INL)), v kateri je pozval k plačilu vseh pripravništev v Uniji; pozdravlja, da trenutno vsi praktikanti na Sodišču Evropske unije prejemajo nadomestilo, predvsem od Sodišča Evropske unije, v nekaterih posebnih primerih pa iz drugih virov; ugotavlja, da Sodišče Evropske unije sprejme malo praktikantov (sedem v letu 2024), plačanih iz drugih virov, in sicer za kratka obdobja;

31.ugotavlja, da je bilo v letu 2024 dokumentiranih 17 primerov izgorelosti, od tega osem novih primerov iz leta 2024 in devet primerov iz leta 2023, pri čemer so zadevni zaposleni prejeli strokovno podporo in svetovanje; z zadovoljstvom ugotavlja, da je Sodišče Evropske unije v letu 2024 ohranilo vodilno vlogo pri pobudah, ki spodbujajo telesno in duševno dobro počutje zaposlenih ter obravnavajo izgorelost in psihosocialna tveganja, kot so posvetovanje s socialnim delavcem ali psihologom, predavanja o čuječnosti in digitalnem ravnovesju, specialistične delavnice in ozaveščanje o zdravstvenih vprašanjih, usposabljanje za prvo pomoč in zaposlitev dveh psihologov s krajšim delovnim časom; je seznanjen z uspehom prožnih ureditev dela, vključno s shemo Sodišča Evropske unije za delo na daljavo, katere končni cilj je boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja zaposlenih;

32.ugotavlja, da se je v letu 2023 začela upravna preiskava domnevnega primera spolnega nadlegovanja v zvezi z uslužbencem in da je bil ta primer leta 2024 zaključen s sankcijo; ugotavlja, da se v letu 2024 ni začela nobena nova upravna preiskava v zvezi z nadlegovanjem;

33.ugotavlja, da je bil marca 2024 sprejet nov kodeks ravnanja za uradnike in druge uslužbence Sodišča Evropske unije, ki odraža njegove vrednote in zavezanost visokim etičnim standardom, kot je bilo zahtevano v prejšnjih priporočilih o razrešnici, in ugotavlja, da kodeks ravnanja vključuje določbe o nasprotju interesov, dolžnosti lojalnosti, dolžnosti zaupnosti in diskretnosti, zunanjih dejavnostih, poklicnih dejavnostih po prenehanju delovnega razmerja in publikacijah ter določbe proti nadlegovanju, uporablja pa se tudi za napotene nacionalne strokovnjake in sodnike pripravnike, ki gostujejo v okviru EJTN; z zadovoljstvom ugotavlja, da je Sodišče Evropske unije sprejelo ukrepe za čim širšo predstavitev in razlago kodeksa ravnanja ter za to, da bi uslužbenci v celoti razumeli nova pravila in širši pravni okvir, katerega del so, ter da je usposabljanje o kodeksu ravnanja ter pravicah in obveznostih uslužbencev obvezno za novince in zelo priporočljivo za vse uslužbence Sodišča Evropske unije, pri čemer se je teh usposabljanj leta 2024 udeležilo 561 oseb (tj. 24,75 % skupnega števila uradnikov in uslužbencev Sodišča Evropske unije); ugotavlja tudi, da je bilo v letu 2024 podobno usposabljanje ponujeno tudi novim članom Sodišča Evropske unije; pozdravlja mrežo zaupnikov Sodišča Evropske unije, ki zaposlenim pomagajo v primeru nadlegovanja, pa tudi program za upravljanje talentov, ki je na voljo upravnim uslužbencem z velikim potencialom in med drugim zajema etično vodenje; spodbuja Sodišče Evropske unije, naj postopoma razširi usposabljanje o kodeksu ravnanja na vse uslužbence brez izjeme, da bi zagotovilo enotno razumevanje etičnih standardov po vsej instituciji;

34.ugotavlja, da se po sprejetju kodeksa ravnanja za člane in nekdanje člane Sodišča Evropske unije izjava o interesih članov Sodišča Evropske unije objavi na spletu, da bi se izognili morebitnemu nasprotju interesov pri obravnavi zadev; na podlagi poročila o nadaljnjih ukrepih z zadovoljstvom ugotavlja, da je Sodišče Evropske unije leta 2024 podpisalo sporazum o ustanovitvi medinstitucionalnega organa EU za etiko, ki je med drugim zadolžen za pripravo skupnih minimalnih standardov glede ravnanja članov institucij podpisnic; je seznanjen, da ima Sodišče Evropske unije pri tem organu status opazovalca, da bi se ohranila neodvisnost sodstva;

35.je seznanjen z zanesljivo politiko odkrivanja in preprečevanja nasprotij interesov znotraj Sodišča Evropske unije in pojava vrtljivih vrat, pri čemer so v novem kodeksu ravnanja opredeljena posebna, strožja pravila za vodstvene in strokovne sodelavce; ugotavlja, da so bile v letu 2024 obravnavane tri izjave zaposlenih o morebitnem nasprotju interesov, pri čemer pa v nobenem primeru niso bili potrebni popravni ukrepi; ugotavlja tudi, da je 57 zaposlenih v letu 2024 navedlo, da se nameravajo pa odhodu s Sodišča Evropske unije zaposliti drugje, vendar za nikogar ni bilo odrejeno obdobje mirovanja; sicer ugotavlja, da se je obdobje mirovanja v zvezi z izjavo, ki jo je leta 2023 predložil nekdanji višji uslužbenec, v letu 2024 nadaljevalo; ugotavlja, da v letu 2024 ni bilo primerov žvižgaštva;

36.na podlagi poročila o nadaljnjih ukrepih ugotavlja, da je politika izločanja sodnikov v primeru dejanskega ali navideznega nasprotja interesov že obvezna in da Sodišče Evropske unije uporablja preizkušen mehanizem za preprečevanje nasprotja interesov, ki zajema postopek izbire članov Sodišča Evropske unije in se v celoti operacionalizira ob njihovem nastopu funkcije;

37.ugotavlja, da so v letu 2024 vsi člani Sodišča Evropske unije v skladu s členom 14 Statuta prebivali v Luksemburgu;

38.ugotavlja, da je seznam zunanjih dejavnosti, ki jih izvajajo člani Sodišča in Splošnega sodišča, od leta 2018 objavljen na spletišču Sodišča Evropske unije in da se take dejavnosti odobrijo le, če so skladne z zahtevami kodeksa ravnanja za člane Sodišča Evropske unije in obveznostjo, v skladu s katerimi morajo biti na voljo za sodne dejavnosti; na podlagi poročila o nadaljnjih ukrepih pozdravlja zavezo Sodišča Evropske unije, da bo analiziralo možnosti zboljšanja kakovosti in berljivosti objavljenih informacij o zunanjih dejavnostih;

39.opozarja na svoje priporočilo iz leta 2023, v skladu s katerim bi se morale vse institucije Unije dogovoriti o enotnem sistemu uporabe uradnih vozil, ki bi se uporabljal horizontalno; v zvezi s tem na podlagi poročila o nadaljnjih ukrepih ugotavlja, da so Sodišče Evropske unije, Računsko sodišče, Parlament in Komisija leta 2024 ustanovili medinstitucionalno delovno skupino, namenjeno izmenjavi informacij o zadevnih praksah in opredelitvi možnosti za uskladitev pravil ob spoštovanju avtonomije in posebnosti vsake institucije; opozarja na svoje stališče, da se vozni park v nobenem primeru ne sme uporabljati, če ne gre za strogo opravljanje dolžnosti članov Sodišča Evropske unije; na podlagi poročila o nadaljnjih ukrepih ugotavlja tudi, da je delovna skupina glede tega vprašanja izvedla primerjalno analizo in preučuje tudi druge teme, povezane z upravljanjem voznega parka; poziva delovno skupino, naj v zvezi s tem hitro ukrepa in organ za podelitev razrešnice čim prej obvesti o rezultatih svojega dela in ugotovitvah;

40.ugotavlja, da Sodišče Evropske unije v letu 2024 ni poročalo o primerih goljufije, korupcije ali zlorabe sredstev Unije; ugotavlja, da je strategija Sodišča Evropske unije za boj proti goljufijam sestavni del njegovega integriranega okvira notranje kontrole in obvladovanja tveganj, s posebnim poudarkom na tveganjih nepravilnega razkritja informacij; ugotavlja, da notranji regulativni okvir Sodišča Evropske unije vključuje sklep o preiskavah v zvezi z goljufijami, korupcijo ali nezakonitimi dejavnostmi, ki so v nasprotju z interesi Unije, ter sklep in smernice o žvižgaštvu, ki vsebuje določbe o obveščanju in zaščiti žvižgačev;

41.pozdravlja prizadevanja Sodišča Evropske unije za povečanje preglednosti, dostopa do pravnega varstva in odprtosti javnosti, s katerimi prispeva h krepitvi zaupanja javnosti v institucije Unije, hkrati pa vzpostavlja ravnovesje z drugimi temeljnimi vprašanji, kot so neodvisnost sodstva, zaupnost postopkov in varstvo osebnih podatkov; poudarja, da mora večja preglednost prispevati tudi h krepitvi zaupanja javnosti v sodno prakso Sodišča Evropske unije; spodbuja Sodišče Evropske unije, naj si še naprej prizadeva za večjo jasnost, dostopnost in predvidljivost svoje sodne prakse, zlasti v zadevah z znatnim ustavnim ali družbenim učinkom; ugotavlja, da je Sodišče Evropske unije v letu 2024 konsolidiralo storitev pretočnega predvajanja obravnav Sodišča in Splošnega sodišča na spletišču Curia, s čimer je državljanom olajšalo dostop do svojih sodnih dejavnosti; v zvezi s tem pozdravlja večjo preglednost postopka predhodnega odločanja, ki je posledica reforme pravosodja iz leta 2024, pri čemer je bilo omogočeno, da se pisne pripombe v razumnem času po zaključku zadeve objavijo na spletišču Sodišča Evropske unije;

42.na podlagi poročila o nadaljnjih ukrepih z zadovoljstvom ugotavlja, da je Sodišče Evropske unije po uspešnem pilotnem projektu, ki se je začel leta 2022, in posodobitvi poslovnika leta 2024 med vsebine pretočnega predvajanja vključilo tudi pomembne zadeve, ki jih obravnava senat petih sodnikov, ter omogočilo prenos ustnih navedb z manjšim zamikom in neposredni prenos razglasitve sodb in predstavitve sklepnih predlogov generalnih pravobranilcev; ugotavlja tudi, da so od 1. septembra 2024 videoposnetki obravnav za razglasitev sodb in predstavitev sklepnih predlogov stalno na voljo na spletišču Sodišča Evropske unije, videoposnetki ustnih navedb pa so dostopni en mesec po obravnavi; z zadovoljstvom ugotavlja, da je Splošno sodišče sprejelo podobne ukrepe, da bi javnosti zagotovilo širši dostop do svojih postopkov;

43.ugotavlja, da je Sodišče Evropske unije v letu 2024 evidentiralo 20 prošenj za dostop javnosti do upravnih dokumentov, pri čemer je dostop do njih odobrilo v 15 primerih; ugotavlja, da Evropski varuh človekovih pravic ni obravnaval zadev, ki bi bile povezane s Sodiščem Evropske unije;

44.ugotavlja, da so se med letoma 2023 in 2024 proračunski odhodki za projekte IT zmanjšali za 9 %, za projekte kibernetske varnosti pa za 69 %, medtem ko so se proračunski odhodki za opremo IT povečali za 16 %, za storitve, licence in opremo na področju kibernetske varnosti pa za 2 %; ugotavlja, da se je število projektov IT znatno zmanjšalo zato, ker se je v letu 2024 začela operativna faza nekaterih projektov kibernetske varnosti, s tem povezani odhodki pa so vključeni v standardni operativni proračun;

45.pozdravlja napredek, ki ga je Sodišče Evropske unije v letu 2024 doseglo v okviru različnih digitalnih projektov, kot so uvedba posodobljenega programa SIGA za integrirano upravljanje podatkov in vodenje zadev, večja in izboljšana uporaba aplikacije HAN/Ares (sistem Sodišča Evropske unije za elektronsko registracijo in upravljanje dokumentov), uporaba sistema EU Sign (za digitalno podpisovanje) ter prenova spletišča Curia in iskalnega orodja InfoCuria; se zaveda, da je treba povečati uporabo aplikacije e-Curia za elektronsko vlaganje in vročanje procesnih aktov;

46.ugotavlja, da je Sodišče Evropske unije v letu 2024 nadaljevalo avtomatizacijo svojih postopkov z uporabo robotske programske opreme za ponavljajoče se naloge, kot sta transkripcija obravnav in plačilo računov; pričakuje, da bo uporaba robotskih rešitev za avtomatizacijo procesov pripomogla k optimizaciji virov v vseh enotah Sodišča Evropske unije; se zaveda koristi medinstitucionalnega sodelovanja za Sodišče Evropske unije, zlasti v smislu učinkovitosti, ki jo omogoča uporaba glavnih sistemov IT za upravljanje dokumentov in evidenc (HAN/Ares), kadrovske zadeve (Sysper in Staff Matters) in upravljanje finančnih evidenc (SAP) ter drugih (umetnointeligenčnih) sistemov Komisije, na primer za prevajalske storitve (eTranslation);

47.z zanimanjem ugotavlja, da se je v letu 2024 začel pilotni projekt, ki bo vsem oddelkom Sodišča Evropske unije omogočil dostop do virtualnih pomočnikov; poudarja, kako pomembno je spoštovati etična načela pri uporabi umetnointeligenčnih orodij, zlasti smernic Sodišča Evropske unije o umetni inteligenci, sprejetih leta 2024, ter zagotoviti človeški nadzor v skladu z načelom neodvisnosti sodnih postopkov; poudarja, da uporaba orodij umetne inteligence v pravosodnem okolju nikoli ne sme nadomestiti človeške pravne presoje ali sodne diskrecije ali ogroziti osebne odgovornosti sodnikov; v zvezi s tem poudarja nadzorno vlogo upravnega odbora Sodišča Evropske unije za umetno inteligenco; pozdravlja celovit program usposabljanja, ki ga je Sodišče Evropske unije vzpostavilo v letu 2024 in se je začel z mesecem ozaveščanja o umetni inteligenci, ki je vključevalo usposabljanje, okrogle mize, ki so jih vodili strokovnjaki za umetno inteligenco, spletne seminarje in delavnice, s čimer je bil narejen prvi in pomemben korak k ozaveščanju zaposlenih o strategiji in smernicah Sodišča Evropske unije glede umetne inteligence ter o umetni inteligenci na splošno; ugotavlja, da se zaposleni udeležujejo tudi tečajev o upravljanju sprememb, prenosu znanja, mentorstvu in umskih spretnostih, ki pomagajo pri prilagajanju nastajajočim tehnologijam; poziva Sodišče Evropske unije, naj take programe usposabljanja in ozaveščanja organizira tudi v prihodnje;

48.na podlagi poročila o nadaljnjem ukrepanju ugotavlja, da je Sodišče Evropske unije po začetku veljavnosti nove uredbe o kibernetski varnosti v začetku leta 2024 pripravilo akcijski načrt za kibernetsko varnost in da izvaja s tem povezane projekte infrastrukture IT; ugotavlja, da letno izvede vsaj tri preskuse vnovične vzpostavitve delovanja po nepredvidljivih dogodkih, ki zajemajo lokalne sisteme, telekomunikacijske storitve in samodejni preklop na drugega ponudnika internetnih storitev;

49.ugotavlja, da so bile operativne zmogljivosti za kibernetsko varnost v letu 2024 dodatno okrepljene z namenom uskladitve z Uredbo (EU, Euratom) 2023/2841 in odziva na vse večje število kibernetskih napadov; ugotavlja, da v letu 2024 ni bilo večjih kibernetskih napadov; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bilo v povprečju zabeleženih in analiziranih 142 varnostnih incidentov na mesec in da je bilo pri nekaterih potrebno človeško posredovanje; poudarja, da je kibernetska varnost strateška naložba, ki je bistvena za zaščito neodvisnosti sodstva, celovitosti podatkov in neprekinjenosti sodne dejavnosti, zato poudarja potrebo po trajnih in predvidljivih naložbah v zmogljivosti kibernetske varnosti, usposabljanje osebja in medinstitucionalno sodelovanje;

50.ugotavlja, da je bila preiskava Evropskega nadzornika za varstvo podatkov (ENVP) o tem, kako institucije, organi in agencije Unije uporabljajo storitve v oblaku Amazon Web Services in Microsoft na podlagi pogodb Cloud II, zaključena leta 2025; ugotavlja tudi, da Sodišče Evropske unije po tej preiskavi ni prejelo priporočil;

51.ugotavlja, da je Sodišče Evropske unije v okviru svoje celovite pobude za povečanje dostopnosti in vključevanja ranljivih oseb še naprej izvajalo pristop „vgrajene dostopnosti“ pri vseh spremembah in razvoju sistemov IT; ugotavlja, da na podlagi revizije spletišča Curia, izvedene leta 2023, uvaja tehnologije za izboljšanje dostopnosti spletišča za najrazličnejše uporabnike, kot so slepe in slabovidne osebe, osebe z okvarami sluha ali osebe z učnimi težavami; poziva Sodišče Evropske unije, naj organ za podelitev razrešnice obvešča o tej zadevi;

52.na podlagi poročila o nadaljnjih ukrepih ugotavlja, da je bilo v letu 2024 v okviru dveh pilotnih projektov v zvezi z optimizacijo uporabe prostorov Sodišča Evropske unije organiziranih več delavnic, na katerih sta bili pripravljeni dve tlorisni postavitvi, prilagojeni potrebam posameznih služb; ugotavlja, da je bilo nadaljnje ukrepanje v zvezi z navedenima projektoma prekinjeno, da bi bilo mogoče najprej oceniti učinek, ki bi ga lahko imelo vključevanje umetne inteligence na delovne metode Sodišča Evropske unije ter navsezadnje tudi na uporabo prostorov in pisarn;

53.ugotavlja, da je Sodišče Evropske unije v letu 2024 še naprej izvajalo celovito pobudo za povečanje dostopnosti za invalide in izboljšanje njihovega vključevanja; ugotavlja zlasti, da je pripravilo dolgoročni akcijski načrt za to, da bodo njegove stavbe v skladu z luksemburško zakonodajo do 1. januarja 2032 izpolnjevale zakonske standarde glede dostopnosti; pozdravlja, da je popisalo problematične točke nekaterih delov svoje infrastrukture in da je naročilo arhitekta za izvedbo študije izvedljivosti, v kateri bodo določeni ukrepi, ki jih je treba sprejeti; poziva Sodišče Evropske unije, naj organ za podelitev razrešnice obvešča o tej zadevi;

54.pozdravlja nadaljnja prizadevanja Sodišča Evropske unije in znaten napredek, ki ga je v letu 2024 doseglo pri zmanjševanju svojega okoljskega odtisa in se kaže v rezultatih v primerjavi z izhodiščno vrednostjo v okviru sistema za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) iz leta 2015, pri čemer je bilo zmanjšanje na ekvivalent polnega delovnega časa (EPDČ) doseženo na področju številnih vrst porabe/emisij (ogrevanje: - 37,5 %; električna energija: -29,3 %; papir: –64,2 %; odpadki iz pisarn in menz: -40,4 %; emisije toplogrednih plinov: -26,7 %); ugotavlja vsesplošno izboljšanje v primerjavi z vrednostmi, sporočenimi za leto 2023; je seznanjen, da so ti rezultati v kombinaciji s tržnimi pogoji privedli do 18-odstotnega zmanjšanja odhodkov za energijo v primerjavi z napovedmi; v zvezi s tem pozdravlja, da je Sodišče Evropske unije v skladu z zahtevami iz certifikata EMAS trajnostnost učinkovito vključilo v svoj okvir za obvladovanje tveganj in odgovornost;

55.pozdravlja znatne naložbe, ki so bile v letu 2024 izvedene za izboljšanje energijske učinkovitosti stavb Sodišča Evropske unije, vključno s skoraj 1,5 milijona EUR za obsežna dela namestitve svetil LED in več kot 0,4 milijona EUR za izolacijo stavb; z zadovoljstvom ugotavlja, da je bila vsa kupljena električna energija proizvedena iz obnovljivih virov in da imajo stavbe sistem daljinskega ogrevanja na biomaso; pozdravlja zavezo Sodišča Evropske unije, da bo na podlagi predvidenega sklepanja pogodb o nakupu električne energije poskrbelo, da bo njegova oskrba z zeleno energijo kos izzivom prihodnosti;

56.pozdravlja, da je Sodišče Evropske unije strogo zavezano trajnostnemu javnemu naročanju, in sicer z razvrščanjem javnih razpisov na podlagi učinka njihovih okoljskih klavzul (v kategorije nizke, srednje visoke ali visoke ravni prijaznosti do okolja), sistematično uporabo orodij, kot je obvezna samoocena prijaznosti do okolja, in posvetovanjem z medinstitucionalno službo za pomoč v zvezi s trajnostnim javnim naročanjem; ugotavlja, da je bilo v letu 2024 osem večjih razpisov v vrednosti nad 60 000 EUR zelenih nakupov, od katerih jih je šest vključevalo pomembne okoljske klavzule; pozdravlja zlasti uspešno izvajanje novega naročila gostinskih storitev, ki zahteva uporabo trajnostnih živilskih praks in posedovanje certifikata ISO 14001, ter dejstvo, da je bil delež razpisov z nizko ravnjo prijaznosti do okolja precej nižji od ciljnih 50 %;

57.pozdravlja celovito in učinkovito strategijo Sodišča Evropske unije za trajnostno mobilnost zaposlenih in članov; v zvezi s tem je seznanjen z nadaljnjim subvencioniranjem čezmejnega javnega prevoza na delo in sistema koles Vel’Oh!, pa tudi z znatnimi izboljšavami infrastrukture, vključno z namestitvijo številnih polnilnih mest za električna in hibridna vozila v letu 2024;

58.ugotavlja, da je prišlo do precejšnjega premika k trajnostnim delovnim metodam in da člani Sodišča Evropske unije veliko pogosteje uporabljajo videokonference, da bi se izognili potovanjem, pri čemer je bilo v letu 2024 takih videokonferenčnih srečaj 131, v letu 2019 pa samo tri; pozdravlja tudi aktualno digitalizacijo postopkov, ki je skupaj z odstranitvijo 80 % osebnih tiskalnikov ključni dejavnik pri drastičnem zmanjšanju porabe papirja na Sodišču Evropske unije;

59.je seznanjen s sodelovanjem med Sodiščem Evropske unije in drugimi institucijami in zlasti s skupnimi aplikacijami in storitvami gostovanja na podlagi sporazumov o ravni storitve, sklenjenih s Komisijo, pa tudi s sodelovanjem v medinstitucionalnih postopkih javnega naročanja, ki so Sodišču Evropske unije omogočili optimizacijo stroškov in virov; se zaveda pomena medinstitucionalnega sodelovanja Sodišča Evropske unije s Službo za kibernetsko varnost za institucije, organe, urade in agencije Unije (CERT-EU) in Agencijo Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA), vključno s sodelovanjem v tehničnih svetovalnih skupinah za orodja, metodologije in ozaveščanje, pa tudi v pobudi službe CERT-EU za generativno umetno inteligenco;

60.ugotavlja, da je Sodišče Evropske unije sklenilo več sporazumov o ravni storitve za vzdrževanje infrastrukture IT, uporabo kadrovskih orodij, plačevanje posameznih pravic in uporabo sistema za upravljanje dokumentov HAN/Ares; pozdravlja podaljšanje letnega sporazuma o financiranju, sklenjenega s prevajalskimi službami drugih institucij Unije; ugotavlja, da je Sodišče Evropske unije v letu 2024 s Komisijo in Parlamentom sklenilo dva memoranduma o soglasju: memorandum o soglasju o delitvi finančnega bremena v zvezi z uporabo orodja za preizkušanje na daljavo v okviru preizkusa za medinstitucionalno akreditacijo in memorandum o soglasju o delitvi stroškov za skupne dejavnosti ozaveščanja, ki jih izvajajo službe za tolmačenje;

61.pozdravlja, da Sodišče Evropske unije v celoti sodeluje z Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF), Računskim sodiščem, ENVP in Evropskim varuhom človekovih pravic; je seznanjen s partnerstvom med Sodiščem Evropske unije in mrežo EJTN, ki Sodišču Evropske unije pomaga pri spodbujanju skupne pravosodne kulture po vsej EU, zagotavljanju dosledne in enotne uporabe prava Unije v vseh državah članicah ter krepitvi zaupanja med nacionalnimi sodišči in Sodiščem Evropske unije; v zvezi s tem pozdravlja organizacijo letnih srečanj s korespondenti nacionalnih sodišč, tematskih skupin, spletnih seminarjev ter obiskov predstavnikov Sodišča Evropske unije na nacionalnih sodiščih in obratno; je seznanjen zlasti, da so bili v letu 2024 organizirani letno srečanje korespondentov mreže EJTN, ki je potekalo v Bruslju, obisk delegacije Splošnega sodišča v Varšavi in letno srečanje sodnikov, ki je vključevalo posebno konferenco na Sodišču Evropske unije ob 20. obletnici širitve leta 2004; na podlagi poročila o nadaljnjih ukrepih ugotavlja tudi, da se je v letu 2024 seminarjev udeležilo večje število sodnikov, na dolgoročne programe usposabljanja Sodišča Evropske unije pa so se prijavili nacionalni pravosodni delavci iz treh novih držav članic, ki v programu še niso sodelovale;

62.pozdravlja odločitev Sodišča Evropske unije in Parlamenta, da organizirata letna srečanja, zasnovana kot dialog o temah skupnega interesa, kot so uprava, možnosti za izboljšanje pravosodnega sistema ali dojemanje pravne države s strani državljanov; ugotavlja, da je prvo tako srečanje potekalo marca 2024;

63.ugotavlja, da Sodišče Evropske unije redno organizira obiske, pri čemer je bilo v letu 2024 registriranih 16 319 obiskovalcev; ugotavlja, da se je v navedenem letu dneva odprtih vrat udeležilo približno 2 500 obiskovalcev; ugotavlja tudi, da Sodišče Evropske unije poleg rednih obiskov organizira virtualne obiske; ugotavlja, da je bilo v letu 2024 7 % obiskovalcev virtualnih, 43 % pa jih je bilo študentov;

64.ugotavlja, da si je Sodišče Evropske unije v letu 2024 bolj prizadevalo za komunikacijo z državljani Unije, tako da je povečalo navzočnost v družbenih medijih; ugotavlja, da se je konec leta 2024 število sledilcev računa Sodišča Evropske unije na platformi LinkedIn v primerjavi s prejšnjim letom povečalo za 26 %, število sledilcev dveh računov Sodišča Evropske unije na platformi X (prej Twitter) za 2,5 %, število ogledov na kanalu YouTube za 137 %, število naročnikov na platformi YouTube pa za več kot 329 %; ugotavlja, da je skokovito povečanje števila ogledov in naročnikov deloma posledica promocijske kampanje, ki jo je organiziralo Sodišče Evropske unije;

65.ugotavlja, da je Sodišče Evropske unije leta 2024 začelo študijo o povečanju prisotnosti v družbenih medijih, na podlagi katere je leta 2025 odprlo račune v omrežjih Instagram, Bluesky, Threads in WhatsApp;

66.pozdravlja druge ključne ukrepe in načrte Sodišča Evropske unije za povečanje preglednosti in dostopnosti ter izpolnjevanje potreb pravosodnih delavcev, medijev in splošne javnosti (vključno z mlajšimi generacijami), kot so prenova spletišča z uvedbo novega (enotnega) iskalnika, uvedba nove večjezične spletne televizijske platforme, na kateri se predvajajo vsebine v zvezi z delom in odločitvami Sodišča Evropske unije, objava videoposnetkov v družbenih medijih, poenostavitev jezika, ki se uporablja v sporočilih za javnost, in revizija letnih poročil, namenjena jasnejši predstavitvi sodne prakse in statističnih podatkov.