1.ugotavlja, da je proračun Računskega sodišča del razdelka 7 večletnega finančnega okvira „Evropska javna uprava“, ki je v letu 2024 skupaj znašal 13,3 milijarde EUR (kar je 6,9 % proračuna Unije); ugotavlja, da je proračun Računskega sodišča znašal približno 0,2 milijarde EUR oziroma 1,5 % skupnih upravnih odhodkov Unije;

2.ugotavlja, da je Računsko sodišče v letnem poročilu za proračunsko leto 2024 preučilo vzorec 70 transakcij v razdelku za upravo, torej enako število kot leta 2023; ugotavlja, da Računsko sodišče navaja tudi, da med upravne odhodke sodijo odhodki za človeške vire, vključno z odhodki za pokojnine, ki so leta 2024 znašali približno 69 % vseh upravnih odhodkov, ter odhodki za stavbe, opremo, energijo, komunikacije in informacijsko tehnologijo, ter da njegovo delo že mnogo let kaže, da je pri tej porabi tveganje na splošno majhno;

3.ugotavlja, da je 16 (23 %) od 70 transakcij vsebovalo napake, vendar je Računsko sodišče na podlagi treh količinsko opredeljenih napak ocenilo, da je stopnja napake pod pragom pomembnosti;

4.ugotavlja, da računovodske izkaze Računskega sodišča revidira neodvisni zunanji revizor, da bi bila upoštevana ista načela preglednosti, odgovornosti in neodvisnosti, kot jih Računsko sodišče uporablja za revidirane subjekte;

5.pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča št. 24/2024 ter njegove ugotovitve in priporočila o okviru za zaposlovanje javnih uslužbencev Unije; znova poudarja, da je po njegovem mnenju pomembno temeljiteje preiskati upravne odhodke, in ponovno poziva, naj se v njegovo delo vključijo izčrpni podatki o vseh institucijah, da bi zagotovili skladno podlago za dosleden postopek podelitve razrešnice; poziva Računsko sodišče, naj organ za podelitev razrešnice obvešča o morebitnih pobudah v zvezi s tem;

6.je seznanjen, da je Računsko sodišče 1. oktobra 2025 napovedalo uvedbo spremenjenega pristopa k reviziji za skupna podjetja, ki se bo začel uporabljati za proračunsko leto 2025; ugotavlja, da je ta sprememba med drugim posledica omejenih kadrovskih zmogljivosti in dejstva, da je služba Komisije za notranjo revizijo prenehala revidirati skupna podjetja v okviru programa Obzorje Evropa, zaradi česar so bile možnosti za dopolnilno revizijsko zagotovilo omejene; ugotavlja tudi, da novi pristop predvideva ustrezno velikost revizijskega vzorca, konsolidacijo revizijskega dela v vseh skupnih podjetjih in izdajo dveh ločenih izjav o zanesljivosti, podprtih z dodatnimi tematskimi in posebnimi poročili; poziva Računsko sodišče, naj poskrbi, da se bo spremenjena metodologija uvedla pravočasno in da bo še naprej izpolnjevala najvišje standarde revizijske kakovosti, zanesljivosti in zagotovila za zaščito finančnih interesov Unije;

7.ugotavlja, da je skupni proračun (odobrena sredstva C1) Računskega sodišča za leto 2024 znašal 185 655 890 EUR, kar je 6,05 % več kot leta 2023, ko je znašal 175 059 922 EUR; ugotavlja, da je bilo povečanje predvsem posledica prilagoditve plač; ugotavlja, da je bilo v letu 2024 89,50 % sredstev (povečanje z 88,50 % leta 2023) porabljenih za člane in zaposlene, 10,50 % pa za stavbe, opremo in razne odhodke (zmanjšanje z 11,60 % leta 2023);

8.ugotavlja, da je stopnja izvrševanja obveznosti in plačil za leto 2024 ostala visoka, skoraj enaka kot leta 2023, medtem ko je stopnja uporabe sredstev znašala 97,30 %, plačila pa 94,81 % vseh obveznosti v letu 2024; ugotavlja, da so se stornirana sredstva ob koncu leta povečala s približno 3,4 milijona EUR v letu 2023 na 4,4 milijona EUR v letu 2024; želi pohvaliti Računsko sodišče, ker je v letu 2024 povprečni čas za plačilo računov ostal krajši kot 11 dni; spodbuja ga, naj ohrani strogo stroškovno disciplino, še naprej daje prednost operativni učinkovitosti in dodatno omeji stornacije ob koncu leta, s čimer bo izboljšalo učinkovitost in gospodarno porabo svojih sredstev;

9.ugotavlja, da je Računsko sodišče med letom redno izvajalo proračunske preglede, na podlagi katerih je bilo leta 2024 izvedenih 29 proračunskih prerazporeditev v skupnem znesku približno 4,5 milijona EUR, kar je manj kot leta 2023, ko je ta znesek znašal približno 5,7 milijona EUR; ugotavlja, da so bile te prerazporeditve potrebne za povečanje proračunskih vrstic, med drugim povezanih s projekti IT (+20,28 %), opremljanjem prostorov (+560,18 %) ter tehnično opremo in instalacijami (73,53 %); na podlagi odgovorov Računskega sodišča na vprašalnik, ki ga je Odbor za proračunski nadzor pripravil za postopek podelitve razrešnice za leto 2024 (v nadaljnjem besedilu: vprašalnik), ugotavlja, da so bile prerazporeditve potrebne tudi, ker je bila stopnja inflacije višja, kot pa je bilo predvideno v proračunu, in je posledično prišlo do indeksacije cen, ki je vplivala na nove in obstoječe pogodbe;

10.ugotavlja, da je po podatkih iz vprašalnika Računsko sodišče čutilo posledice nezakonite ruske vojaške agresije proti Ukrajini, saj so se v letu 2024 zaradi inflacije povečali stroški blaga, storitev in logistike; pozdravlja ukrepe, s katerimi se Računsko sodišče zoperstavlja tem posledicam, pri čemer pripravlja podrobnejše analize pred dajanjem na trg, da poskrbi za realistično načrtovanje in učinkovito javno naročanje; z zadovoljstvom ugotavlja tudi, da so se stroški Računskega sodišča za porabljeno energijo (proračunska postavka št. 2024) občutno zmanjšali, in sicer z 1 556 671 EUR v letu 2023 na 887 827 EUR v letu 2024, predvsem zaradi znižanja fiksne cene električne energije v skladu z medinstitucionalno pogodbo z zadevnim ponudnikom; priznava, da morajo vse institucije Unije izboljšati svoje upravljanje proračuna, tako da pri sklepanju pogodb s ponudniki storitev upoštevajo volatilnost cen, zlasti v energetskem sektorju;

11.ugotavlja, da so bile obveznosti v skupnem znesku približno 9,9 milijona EUR v proračunskem naslovu 1 in približno 8,4 milijona EUR v proračunskem naslovu 2 samodejno prenesene iz leta 2024 v leto 2025 za kritje stroškov, med drugim za službena potovanja, usposabljanje in prevajanje; ugotavlja, da je bil s sklepom prenesen znesek 602 000 EUR, povezan s proračunsko prerazporeditvijo, ki sta jo proračunska organa odobrila za zamenjavo dvigal v stavbi K1 Računskega sodišča;

12.ugotavlja, da so proračunska sredstva (C1) za službena potovanja članov in uslužbencev Računskega sodišča v letu 2024 znašala 2 860 000 EUR (povečanje glede na leto 2023, ko so znašala 2 722 000 EUR); ugotavlja, da so bile od teh sredstev prevzete obveznosti v znesku 2 469 344 EUR, od katerih je bilo v letu 2024 plačanih 2 184 344 EUR (stopnja izvrševanja 88,46 %);

13.z zadovoljstvom ugotavlja, da so se po podatkih iz vprašalnika proračunska sredstva v proračunski postavki Računskega sodišča za publikacije zaradi pogosteje notranje pripravljenih poročil in virtualne promocije publikacij zmanjšala z 810 000 EUR v letu 2014 na 300 000 EUR v letu 2024; ugotavlja, da so se predvideni odhodki Računskega sodišča za to proračunsko postavko v naslednjih proračunskih letih še zmanjšali; je prav tako seznanjen z željo Računskega sodišča, da bi zmanjšalo proračun za tolmačenje in storitve strokovnjakov (posvetovanje, študije itd.) ter da bi opustilo fiksno telefonijo in tako ustvarilo dodatne prihranke;

14.pozdravlja, kot je razvidno iz odgovora Računskega sodišča na različne pripombe organa za podelitev razrešnice v postopku razrešnice za leto 2023 (v nadaljnjem besedilu: poročilo o nadaljnjem ukrepanju), tekoče delo Računskega sodišča za revizijo napotkov za službena potovanja, da bi proaktivno (tj. v času organizacije službenega potovanja) obravnavalo zadeve, kot so stroškovna učinkovitost in načini za zmanjšanje vpliva na okolje; poziva Računsko sodišče, naj organ za podelitev razrešnice še naprej obvešča o napredku v zvezi s tem;

15.z zadovoljstvom ugotavlja, da je zunanji revizor izjavil, da so bila dodeljena sredstva porabljena za predvideni namen in da kontrolni postopki, ki so jih uvedli odredbodajalci, zagotavljajo potrebna jamstva za to, da so bile finančne transakcije v skladu z veljavnimi pravili in predpisi;

16.poudarja, da je Računsko sodišče zunanji revizor Unije in temelj neodvisne finančne odgovornosti za njen proračun; poudarja, da je treba glede na doslej največjo rast odhodkov Unije, tako po obsegu najemanja posojil kot po zapletenosti novih finančnih instrumentov, Evropskemu računskemu sodišču zagotoviti vire, ki bodo sorazmerni z obsegom in kompleksnostjo njegovega revizijskega mandata; podpira stalno stroškovno disciplino Računskega sodišča; poziva proračunska organa, naj pri sprejemanju naslednjih proračunov poskrbita, da ima Računsko sodišče dovolj virov za skrbno pregledovanje vse večje finančne arhitekture Unije;

17.ugotavlja, da je Računsko sodišče v državah članicah in državah zunaj Unije skupaj preživelo 3 176 dni, medtem ko je bilo leta 2023 takih dni 4 897, v institucijah, agencijah in organih Unije ter drugih mednarodnih organizacijah in zasebnih revizijskih podjetjih pa se je v letu 2024 mudilo 1 244 dni, medtem ko je bilo leta 2023 takih dni 1 370;

18.ugotavlja, da je Računsko sodišče v letu 2024 predstavilo dve letni poročili, tri posebna letna poročila, 28 posebnih poročil, 4 preglede in 3 mnenja, torej skupno 40 poročil (manj kot leta 2023, ko jih je bilo 45); pozdravlja, da se je v letu 2024 s posebnimi poročili in pregledi osredotočilo na pereče izzive, s katerimi se spoprijema Unija na ključnih področjih, kot so finančni instrumenti v kohezijski politiki, transparentnost financiranja nevladnih organizacij s strani Unije, organi Unije, ki se borijo proti goljufijam, zanesljivost oskrbe s plinom, naložbe v umetno inteligenco, prilagajanje podnebnim spremembam, črpanje sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost, prehod na brezemisijske avtomobile, podpora beguncem v Turčiji in industrijska politika Unije na področju vodika; pozdravlja tudi načrtovana poročila Računskega sodišča o mehanizmu za okrevanje in odpornost na področjih, kot sta preglednost in sledljivost, pa tudi o strukturi in strategiji Unije v boju proti goljufijam ter podpori Unije Ukrajini, Moldaviji in Gruziji; ugotavlja, da se je zadovoljstvo deležnikov z delom Računskega sodišča izboljšalo, saj je anketa leta 2024 pokazala, da je 89 % anketirancev (v primerjavi s 85 % leta 2023) menilo, da so poročila Računskega sodišča koristna, 82 % (v primerjavi z 78 % leto poprej) pa, da ima delo Računskega sodišča učinek;

19.poziva Računsko sodišče, naj posreduje podrobnejše in bolj sistematične ocene učinkov prelivanja programov, ki jih financira Unija, na države članice, tako tiste z visoko kot tiste z nizko stopnjo črpanja sredstev Unije; poudarja, da bi celovita analiza gospodarskih, socialnih, upravnih in teritorialnih učinkov prelivanja, vključno s čezmejnimi in distribucijskimi učinki, izboljšala oceno dolgoročnega učinka, dodane vrednosti in vzdržnosti porabe Unije ter podprla bolj informirano oblikovanje politik na ravni Unije in nacionalni ravni;

20.ugotavlja, da Računsko sodišče uporablja sklop ključnih kazalnikov uspešnosti za merjenje napredka pri doseganju svojih strateških ciljev v skladu s svojo strategijo za obdobje 2021–2025; je seznanjen s strateškimi cilji Računskega sodišča za leto 2024: izboljšanje ureditve na področju odgovornosti, preglednosti in revizije, osredotočanje na področja in teme, pri katerih lahko revizije prinesejo največjo dodano vrednost, ter priprava zanesljivega revizijskega zagotovila v zahtevnem in spreminjajočem se okolju; poziva Računsko sodišče, naj v prihodnje na kratko (v obliki preglednice) predstavi svoje ključne kazalnike uspešnosti, stopnjo doseženega napredka in cilje; poziva ga tudi, naj še naprej razvija ključne kazalnike uspešnosti na podlagi uspešnosti in rezultatov evropskih politik, da bi jasno izmerilo učinek politik, ki jih izvaja Komisija;

21.poziva Računsko sodišče, naj svoje ugotovitve združi v primerjalno analizo uspešnosti in razvije metodologijo za kompas uspešnosti programov Unije; meni, da bi tak instrument ob upoštevanju raznolikosti politik organu za podelitev razrešnice, nosilcem odločanja in splošni javnosti dal jasne smernice o tem, kateri programi učinkovito uporabljajo sredstva in kateri bi bili lahko kandidati za opustitev ali temeljito prestrukturiranje;

22.pozdravlja, da Računsko sodišče meri izvajanje svojih priporočil na podlagi spremljanja s strani svojih revizorjev; ugotavlja, da je v letu 2024 analiziralo priporočila, ki jih je v poročilih za leto 2020 dalo Komisiji in drugim institucijam; ugotavlja, da je bilo 93 % od 19 priporočil, ki jih je Računsko sodišče podalo v letnem poročilu za leto 2020, in 88 % od 186 priporočil, ki jih je podalo v posebnih poročilih v letu 2020, izvedenih v celoti, deloma ali večinoma;

23.na podlagi poročila o nadaljnjem ukrepanju ugotavlja, da se je Komisija strinjala, da bo Računskemu sodišču posredovala ročni izvleček podatkov iz orodja ARACHNE; obžaluje pa, da je dostop Računskega sodišča do orodja FENIX za poročanje o mehanizmu za okrevanje in odpornost še vedno nerešeno vprašanje, saj mu je Komisija omogočila le delni dostop do nekaterih modulov orodja FENIX, podatki, ki jih vsebuje, pa se ne posodabljajo pravočasno; pozdravlja poročilo o povečanju števila uporabnikov Računskega sodišča, ki imajo dostop do orodja FENIX; kljub temu podpira zahtevo Računskega sodišča, naj mu Komisija čim prej omogoči popoln dostop; opozarja, da si je generalni direktorat Komisije za ekonomske in finančne zadeve prizadeval, da bi v dveh tednih od odobritve zahtevka za plačilo Računskemu sodišču omogočil dostop do dokumentacije v orodju FENIX; vendar je zaskrbljen, ker v praksi ta rok v številnih primerih ni bil spoštovan in ker je ponekod prišlo do 2,5-mesečnega zaostanka, kar je znatno upočasnilo predložitev ugotovitev Računskega sodišča ali škodovalo učinkovitosti in pravočasnosti njegovega revizijskega dela, zlasti pri visoko tveganih odhodkih mehanizma za okrevanje in odpornost; glede na to opozarja Komisijo, da ima v skladu s členom 263 finančne uredbe obveznost, da Računskemu sodišču omogoči popoln dostop do vseh bistvenih sistemov in podatkovnih zbirk (med drugim ARACHNE, FENIX, ARES); zato jo poziva, naj nemudoma popravi to stanje, tudi s sklenitvijo medinstitucionalnega dogovora, s katerim bo Računsko sodišče dobilo popoln, sistematičen in sproten dostop do vseh pomembnih podatkovnih zbirk, vključno z orodjema ARACHNE in FENIX; poziva Računsko sodišče, naj organu za podelitev razrešnice poroča o konkretnih izboljšavah, ki so bile dosežene;

24.ugotavlja, da je imelo Računsko sodišče konec leta 2024 961 uslužbencev (zmanjšanje z 969 v letu 2023), vključno z začasnimi uslužbenci (192 v letu 2024, zmanjšanje z 204 v letu 2023), pogodbenimi uslužbenci (84 v letu 2024, zmanjšanje s 86 v letu 2023) in napotenimi nacionalnimi strokovnjaki (26 v letu 2024, enako kot v letu 2023); poudarja, kako pomembno je zaposlovanje uslužbencev za nedoločen čas, da bo mogoče ohraniti znanje in spretnosti ter vzpostaviti nemoteno poslovanje in produktivno delovno okolje;

25.ugotavlja, da je bilo leta 2024 na Računskem sodišču 54 % zaposlenih žensk (v primerjavi s 53 % leta 2023), 46 % pa moških; obžaluje, da je v višjem vodstvu Računskega sodišča le 30 % žensk, kar je enako kot leta 2023; obžaluje tudi, da se je delež žensk na srednjih vodstvenih položajih leta 2023 s 40 % zmanjšal na 37,30 %; opozarja, da je enakost spolov načelo, ki temelji na ustanovnih pogodbah in bi ga morale spoštovati vse institucije, zato Računsko sodišče poziva, naj si še naprej prizadeva za uravnoteženo zastopanost spolov na srednjih in višjih vodstvenih položajih;

26.na podlagi vprašalnika ugotavlja, da je Računsko sodišče zaposlovalo 64 praktikantov, od katerih jih je 59 v letu 2024 prejemalo mesečno nadomestilo; pozdravlja novi program Računskega sodišča z naslovom „TraineEca Career Development“, katerega cilj je ponuditi zaposlitveno možnost najbolj zaslužnim praktikantom; je prav tako seznanjen z načrtom Računskega sodišča, da novim univerzitetnim diplomantom in doktorandom na področju umetne inteligence ponudi posebno prakso na tem področju; znova poudarja, da bi morala biti praksa plačana v skladu z resolucijo Parlamenta z dne 15. junija 2023 o kakovostnih pripravništvih v Uniji (2020/2005(INL)), v kateri je pozval, naj bo vsa praksa v Evropi plačana; poudarja, da je neplačana praksa oblika izkoriščanja mladih delavcev in ovira za enake možnosti;

27.ugotavlja, da je po podatkih iz vprašalnika zaposlovanje uradnikov zaradi premajhne privlačnosti Luksemburga kot kraja dela ali premajhnega zanimanja za revizijska in kontrolna delovna mesta med mladimi delavci za Računsko sodišče tudi v letu 2024 predstavljalo izziv; z zadovoljstvom ugotavlja, da se je Računsko sodišče tega problema lotilo z organizacijo rednih izbirnih postopkov za obstoječe praktikante, organizacijo notranjih natečajev, da bi zadržalo najbolj talentirane posameznike, in obsežnejšim ozaveščanjem; spodbuja Računsko sodišče, naj si še naprej prizadeva, da bi ohranilo kontinuiteto dejavnosti; v zvezi s tem priznava, da je potrebna klavzula o konkurenci, da bi bilo mogoče natečaje urada EPSO organizirati tudi izključno za Luksemburg; želi pohvaliti Računsko sodišče, ker se je pridružilo medinstitucionalnemu sporazumu, v skladu s katerim uslužbenci, ki jih zaposlijo institucije Unije s sedežem v Luxembourgu, od leta 2025 prejemajo stanovanjski dodatek, s katerim se ublažijo visoki življenjski stroški v Luksemburgu;

28.se zaveda, da Računsko sodišče v izbirnem postopku za člane v skladu s členom 286(2) PDEU nima nikakršne vloge; kljub temu opozarja, da je med člani Računskega sodišča še vedno veliko neravnovesje med spoloma, saj je med 27 računskimi sodniki le 10 žensk; obžaluje, da 12 držav članic za položaj na Računskem sodišču nikoli ni imenovalo ženske; ponovno poziva države članice, naj si pri predlaganju kandidatov za računske sodnike prizadevajo za bolj uravnoteženo zastopanost spolov na Računskem sodišču, ob tem pa še naprej upoštevajo zasluge, kvalifikacije in neodvisnost kandidatov;

29.še vedno obžaluje prakso Sveta, da imenuje člane Računskega sodišča, čeprav jih je Parlament zavrnil; znova poziva k reviziji postopka imenovanja, da bi Parlament dobil zavezujočo vlogo pri ocenjevanju ustreznosti kandidatov za Računsko sodišče;

30.ceni obsežno ureditev dela na daljavo, ki jo ponuja Računsko sodišče, da bi ublažilo izzive pri zaposlovanju, in sicer do 10 dni na mesec, od katerih je mogoče pet dni delati na daljavo zunaj kraja zaposlitve, pri čemer je zgornja meja 30 dni na leto; na podlagi vprašalnika ugotavlja, da je Računsko sodišče leta 2024 revidiralo svoja pravila za hibridno delo, pri tem pa je drugim upoštevalo prejete povratne informacije; poziva ga, naj izvaja redne preglede, ali se ta pravila spoštujejo; z zadovoljstvom ugotavlja, da skuša po podatkih iz vprašalnika Računsko sodišče z različnimi ukrepi poskrbeti za telesno in duševno dobro počutje svojih uslužbencev;

31.ugotavlja, da sta se delež prostih delovnih mest in stopnja fluktuacije povečala, in sicer z 2,27 % oziroma 6,60 % v letu 2023 na 2,49 % oziroma 7,90 % v letu 2024, pri čemer se pri stopnji fluktuacije število zaposlenih, ki odhajajo, navaja kot delež vseh zaposlenih;

32.ugotavlja, da je med uslužbenci Računskega sodišča kar nekaj narodnosti premalo zastopanih, zlasti iz nordijskih držav članic; ugotavlja, da bi se utegnile razmere še poslabšati, saj se osebje stara, kandidati iz teh držav članic pa se ne zaposlujejo; spominja, da je Računsko sodišče to neravnovesje že večkrat poskusilo odpraviti z ukrepi, kot so dejavnejše obveščanje o natečajih in razpisih prostih delovnih mest v državah članicah, ki so občutno premalo zastopane, sodelovanje s člani Računskega sodišča pri razširjanju obvestil in navezovanje stikov s potencialnimi kandidati na poklicnih sejmih v nekaterih državah članicah; poleg tega na podlagi poročila o nadaljnjem ukrepanju ugotavlja, da je Računsko sodišče prav tako pripravilo akcijski načrt z desetimi ukrepi v naslednjih petih letih, da bi odpravilo premajhno zastopanost nekaterih držav članic; poziva ga, naj organ za podelitev razrešnice obvešča o napredku in rezultatih pri izvajanju akcijskega načrta;

33.spominja, da je bilo konec leta 2023 zapolnjenih vseh 29 dodatnih delovnih mest (začasni uslužbenci), potrebnih za revizijo mehanizma za okrevanje in odpornost v višini 723,8 milijarde EUR; vendar se zaveda, da so pomembnost, kompleksnost in visoki zneski ter hitra izplačila iz mehanizma za okrevanje in odpornost še vedno izziv in da sedanji viri ne zadostujejo za sistematično zagotavljanje skladnosti odhodkov mehanizma za okrevanje in odpornost s pravili Unije in nacionalnimi pravili ter za odzivanje na povečane dejavnosti Unije; vseeno pozdravlja dosedanja prizadevanja Računskega sodišča, da bi kljub nezadostnim razpoložljivim sredstvom opravljalo svoje naloge v zvezi z mehanizmom za okrevanje in odpornost; glede na to podpira njegovo zahtevo, da se delovna mesta 29 začasnih uslužbencev, zaposlenih za revizije mehanizma za okrevanje in odpornost, preoblikujejo v stalna delovna mesta; poudarja, kako pomembno je, da ima Računsko sodišče na voljo ustrezno število zaposlenih in strukturne zmogljivosti, da bo lahko izpolnjevalo svoj mandat in izvajalo dodatne naloge, ki jih bo imelo zaradi prihodnjih na smotrnosti temelječih finančnih instrumentov, med drugim večletnega finančnega okvira;

34.z zadovoljstvom ugotavlja, da je Računsko sodišče tudi v letu 2024 preseglo ciljne za poklicno usposabljanje, tj. pet dni nejezikovnega usposabljanja na leto za revizorje, kar je skladno s priporočili Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov, in dva dneva za uslužbence, ki ne delajo v reviziji (5,8 oziroma 3,9 dneva);

35.ugotavlja, da je povprečna odsotnost zaradi bolezni v letu 2024 znašala 9,9 dneva na zaposlenega, kar je skoraj enako kot v letu 2023; ugotavlja tudi, da so bili leta 2024 trije uslužbenci (štirje leta 2023) odsotni zaradi dolgotrajne bolezni, ki po opredelitvi traja več kot 200 dni na leto;

36.ugotavlja, da je bilo leta 2024 prijavljenih 13 primerov izgorelosti, kar je več kot leta 2023, ko jih je bilo sedem; je zaskrbljen, ker se je v letu 2024 znatno povečalo število prijavljenih primerov izgorelosti; poziva Računsko sodišče, naj skrbno analizira razloge za to znatno povečanje, med drugim porazdelitev delovne obremenitve, organizacijske dejavnike in strukturna tveganja, ter naj ugotovitve, podprte z dokazi, upošteva pri načrtovanju in upravljanju človeških virov, da bi učinkovito preprečilo izgorelost in izboljšalo delovno okolje; pozdravlja dejstvo, da je Računsko sodišče sprejelo več ukrepov za zmanjšanje tveganja izgorelosti, in sicer je uvedlo celovit program za dobro počutje, ponudilo usposabljanje za odpornost, objavilo in izvajalo smernice glede vrnitve na delo po dolgotrajni bolniški odsotnosti, nudilo prvo pomoč na področju duševnega zdravja in finančno podporo osebju, tako da je krilo stroške desetih obiskov psihologa po lastni izbiri; ugotavlja tudi, da je v letu 2024 za vodstvene delavce organiziralo štiri obvezna usposabljanja o dobrem počutju zaposlenih, uspešnosti, usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja ter preprečevanju izgorelosti;

37.pozdravlja dejavnosti Računskega sodišča za ozaveščanje ter ankete in usposabljanje o politiki proti nadlegovanju in o spoštljivem delovnem okolju, ki so bili leta 2024 na voljo njegovim uslužbencem in članom; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je leta 2024 potekala upravna preiskava zaradi obtožb o spolnem in psihičnem nadlegovanju, ki so ji sledili disciplinski ukrepi, saj je bilo ugotovljeno, da je preiskovana oseba ravnala neprimerno;

38.na podlagi vprašalnika ugotavlja, da je Računsko sodišče v letu 2024 v skladu z akcijskim načrtom za raznolikost in vključevanje za obdobje 2021–2025 sprejelo več ukrepov na različnih področjih, kot so zaposlovanje, usposabljanje, poklicni razvoj, delovni pogoji in ozaveščenost osebja; ugotavlja, da je raznolikost in vključevanje uvedlo v svoje postopke upravljanja uspešnosti, ocenjevanja, certificiranja in napredovanja, pa tudi v programe usposabljanja, pri čemer je 13 vodstvenih delavcev leta 2024 izvedlo prostovoljno oceno raznolikosti in vključevanja; pozdravlja specializirano usposabljanje z naslovom „Ženske na vodilnih položajih v vzponu: usposabljanje za uspeh“, s katerim želi Računsko sodišče ženske navdušiti za vodilne položaje; pozdravlja tudi nove pozitivne ukrepe Računskega sodišča za zaposlovanje invalidov kot praktikantov in pogodbenih uslužbencev, pri čemer se vsako leto dve praksi ponudita osebam s priznano invalidnostjo; z zadovoljstvom ugotavlja, da je Računsko sodišče leta 2024 organiziralo četrti teden ozaveščanja o invalidnosti ter začelo izvajati nov načrt o invalidnosti v želji po bolj vključujočem delovnem okolju; z zadovoljstvom ugotavlja, da Računsko sodišče objavlja tudi vmesne preglede svojega akcijskega načrta za raznolikost in vključevanje, da bi zagotovilo preglednost in sodelovanje v celotni organizaciji;

39.poudarja, da ima Računsko sodišče pomembno vlogo neodvisnega zunanjega revizorja Unije in varuha njenih financ, zaradi česar mora spoštovati najvišje standarde integritete, strokovnosti in odgovornosti, pa tudi načelo vzajemnega iskrenega sodelovanja med institucijami Unije, ter kot zgledna organizacija vzbujati zaupanje in verodostojnost; opozarja, da morajo biti člani Računskega sodišča v skladu s členom 285 PDEU popolnoma neodvisni in spoštovati najvišja etična načela ter izkazovati integriteto, objektivnost, strokovnost, dostojanstvo, predanost in lojalnost;

40.z zaskrbljenostjo ugotavlja, da Računsko sodišče ni želelo odvzeti imunitete svojemu nekdanjemu predsedniku in je sklenilo zavrniti zahtevo Evropskega javnega tožilstva, naj nekaterim uslužbencem dovoli pričanje v tekoči kazenski preiskavi; se je na podlagi poročila o nadaljnjem ukrepanju seznanil s stališčem Računskega sodišča, da imunitete ni odvzelo, ker mu Evropsko javno tožilstvo ni posredovalo „dovolj informacij, na podlagi katerih bi lahko razumelo, katerih dejanj so obtožene zadevne osebe in v kolikšni meri bi lahko ta dejanja pomenila kaznivo ravnanje“, pri čemer se je v podporo svojemu stališču sklicevalo na sodno prakso kot del veljavnega pravnega okvira; ugotavlja, da je Evropsko javno tožilstvo 10. februarja 2025 pri Sodišču Evropske unije v skladu s členom 263(4) PDEU vložilo pritožbo (zadeva T-99/25) zoper odločitev Računskega sodišča, da zavrne zahtevo Evropskega javnega tožilstva, da se nekaterim uslužbencem Računskega sodišča dovoli pričanje v tekoči kazenski preiskavi; ugotavlja tudi, da pritožba ni izpodbijala dejstva, da zadevnim osebam ni bila odvzeta imuniteta; poudarja, da so institucije Unije dolžne lojalno sodelovati, kar pomeni, da lahko zahteve za zaslišanje uslužbencev kot prič v kazenskih preiskavah zavrnejo le v zelo izjemnih okoliščinah; poziva Računsko sodišče, naj pojasni, katera merila uporablja pri odločanju o zahtevah Evropskega javnega tožilstva, in zagotovi, da teh odločitev ne bo mogoče razumeti kot oviranje sodnih preiskav; poziva ga tudi, naj pri sodelovanju z Evropskim javnim tožilstvom in drugimi organi Unije, odgovornimi za boj proti goljufijam in kršitvam, ohrani visoko raven preglednosti in odgovornosti ter poskrbi, da se imuniteta ne bo uveljavljala za oviranje zakonitih sodnih postopkov;

41.ugotavlja, da na Računskem sodišču v letu 2024 ni bilo primerov žvižgaštva; ugotavlja tudi, da je Računsko sodišče v letu 2023 začelo postopek za posodobitev svojih pravil o izvajanju upravnih preiskav in disciplinskih postopkov, ki je bil zaključen v začetku leta 2024;

42.z zadovoljstvom ugotavlja, da je Računsko sodišče oblikovalo zanesljiv okvir za etiko s smernicami, ki se uporabljajo za člane in uslužbence, ter vzpostavilo kodeks ravnanja za člane; ugotavlja, da ima Računsko sodišče tudi odbor za etiko, ki se redno sestaja in pregleduje pomembne zadeve na področju etike, vključno z zunanjimi dejavnostmi članov, sestavljata pa ga dva člana Računskega sodišča in en zunanji član; na podlagi letnega poročila odbora za etiko za leto 2024 ugotavlja, da se je odbor sestal šestkrat in prejel 17 izjav sedanjih članov Računskega sodišča (o zunanjih dejavnostih) in nekdanjih članov Računskega sodišča (o predvidenih dejavnostih po prenehanju mandata), pri čemer je bilo leta 2024 za vse izdano pozitivno mnenje;

43.ugotavlja, da se izjave o interesih članov Računskega sodišča izpolnijo vsako leto in ob vsaki pomembni spremembi ter se objavijo na spletnem mestu Računskega sodišča; z zadovoljstvom ugotavlja, da so podrobnosti o službenih potovanjih članov, vključno s stroški, objavljene tudi na spletu; izreka pohvalo Računskemu sodišču, ker je v letu 2024 dokončno posodobilo svoja pravila o izvajanju upravnih in disciplinskih ukrepov; ugotavlja, da po podatkih iz vprašalnika v letu 2024 ni bilo primerov nasprotja interesov;

44.z zadovoljstvom ugotavlja, da Računsko sodišče glede na odgovore v vprašalniku vsako leto organizira usposabljanje ob dnevu etike; ugotavlja še, da je v letu 2024 vsem uslužbencem, tudi novincem in vodstvenim delavcem, ponudilo tečaje o etiki, vključno s tremi delavnicami o etiki; ugotavlja, da so tečaji v tem letu pritegnili 681 udeležencev;

45.ugotavlja, da niti urad OLAF niti Evropski varuh človekovih pravic v letu 2024 nista začela preiskav, v katere bi bilo vpleteno Računsko sodišče;

46.ponavlja kritiko sklepa Računskega sodišča iz leta 2022, ki jo je izrazil že v prejšnjih resolucijah o razrešnici, in sicer v zvezi s potovanji in službenimi potovanji članov ter uporabo voznikov in službenih avtomobilov, saj se krši splošno načelo, da se vozni park v nobenem primeru ne bi smel uporabljati za druge dejavnosti, pač pa izključno za dosledno opravljanje nalog članov Računskega sodišča; znova odločno poziva vse institucije Unije, naj se dogovorijo o enotnem sistemu uporabe službenih avtomobilov, ki bi veljal horizontalno, kar bi zmanjšalo zmedo ter povečalo preglednost in učinkovitost porabe javnih sredstev; pozdravlja dejstvo, da je Računsko sodišče leta 2024 skupaj s Sodiščem Evropske unije pozvalo Komisijo, naj sodeluje v medinstitucionalnem dialogu, da bi se dogovorili o skupnih pravilih za uporabo službenih avtomobilov; v zvezi s tem ugotavlja, da je bila glede na vprašalnik ustanovljena ad hoc delovna skupina, ki se je večkrat sestala in izdala več priporočil; poziva Računsko sodišče, naj organ za podelitev razrešnice še naprej obvešča o napredku v zvezi s tem;

47.opozarja, da je služba Računskega sodišča za notranjo revizijo opravila revizijo etičnega okvira, ki se uporablja za uslužbence in člane Računskega sodišča; na podlagi končnega poročila (02/2023), ki ga je Računsko sodišče 9. julija 2024 poslalo predsednici Parlamenta, in vprašalnika ugotavlja, da je služba za notranjo revizijo izdala 16 priporočil, od katerih jih je bilo 15 že zaključenih, eno v zvezi z nasprotji interesov uslužbencev pa še poteka; poziva Računsko sodišče, naj nemudoma uresniči še zadnje priporočilo in naj organ za podelitev razrešnice ustrezno obvešča o napredku v zvezi s tem;

48.na podlagi poročila Računskega sodišča ugotavlja, da v letu 2024 v njegovih notranjih dejavnostih ni bilo odkritih primerov korupcije ali goljufije; ceni, da je Računsko sodišče organiziralo preventivno usposabljanje o protikorupcijskih politikah in postopkih, pri čemer je leta 2024 potekalo 10 srečanj s skupaj 257 udeleženci; ceni dejstvo, da je Računsko sodišče v skladu s poročilom o nadaljnjem ukrepanju leta 2024 izdalo en sam, konsolidiran dokument o pristopu k zadevam, povezanim z goljufijami, pri revizijskih dejavnostih, ki vsebuje celovite in podrobne smernice za revizorje, da lahko revizijski senati Računskega sodišča na enak način obravnavajo primere domnevnih goljufij, korupcije ali drugih nezakonitih dejavnosti, ki škodijo finančnim interesom Unije, odkritih med zunanjim revizijskim delom, kar prispeva k doslednosti; ugotavlja, da se tveganje goljufij v zvezi z notranjimi dejavnostmi Računskega sodišča upravlja prek okvira notranje kontrole Računskega sodišča, ki je namenjen preprečevanju, odkrivanju in odpravljanju nepravilnosti, v katere so vpleteni člani ali uslužbenci Računskega sodišča in ki bi lahko vplivale na finančne interese Unije, ter nadaljnjemu ukrepanju v zvezi z njimi; je seznanjen tudi s stališčem Računskega sodišča, da bi oblikovanje samostojne strategije za boj proti goljufijam za notranje dejavnosti „povzročilo nesorazmerno upravno breme glede na obsežne kontrole, ki se že izvajajo“, vendar ga še naprej poziva, naj sprejme strategijo za boj proti goljufijam, ki bo zajemala vse vrste dejavnosti;

49.je seznanjen z mnenjem, ki ga je Računsko sodišče izrazilo v poročilu o nadaljnjem ukrepanju, da zaradi svoje vloge neodvisne zunanje revizijske institucije ne sodi v nabor subjektov, ki želijo sodelovati z organi odločanja Unije in lobirati pri njih; meni, da ta argument ne velja v celoti, saj Računsko sodišče izdaja posebna poročila, v katerih preučuje, ali so bili cilji politik in programov Unije doseženi, kar daje njegovemu delu politično ali svetovalno razsežnost, četudi ni organ odločanja; poleg tega opozarja, da so se registru Unije za preglednost uradno pridružili tudi drugi organi, ki ne sprejemajo odločitev, in svetovalni organi Unije; znova poziva Računsko sodišče, naj se v skladu s prakso drugih organov Unije, ki ne sprejemajo odločitev, nemudoma pridruži registru za preglednost, da bi poglobilo zaupanje javnosti, hkrati pa v celoti ohranilo svojo neodvisnost v vlogi zunanjega revizorja Unije;

50.na podlagi vprašalnika ugotavlja, da se je skupni proračun Računskega sodišča za informacijsko tehnologijo (strojna oprema, programska oprema, storitve IT in telekomunikacija), za katerega so bile prevzete obveznosti, zmanjšal za 12,10 %, in sicer s približno 10,8 milijona EUR v letu 2023 na približno 9,5 milijona EUR v letu 2024; ugotavlja, da so med večjimi projekti Računskega sodišča na področju informacijske tehnologije, ki so se financirali leta 2024, tudi nadgradnja spletnega mesta in intraneta, prehod na varnejšo rešitev za dostop na daljavo in uvedba novega sistema za upravljanje prevajalskih projektov;

51.odločno podpira prizadevanja Računskega sodišča, da bi z digitalizacijo razvilo ekosistem revizijskega znanja; v zvezi s tem ugotavlja, da je po podatkih iz vprašalnika Računsko sodišče leta 2024 začelo izvajati več pobud za povečanje svojih digitalnih zmogljivosti in operativne učinkovitosti, vključno z integracijo revizijskih informacijskih sistemov, povečanjem interoperabilnosti med sistemi in aplikacijami, uvedbo pripomočka za branje dokumentov (DORA) za podporo upravljanju znanja pri revizijskih dejavnostih, vzpostavitvijo storitve BibliotECA Discovery Collection in sprejetjem nove politike digitalnega arhiviranja; poudarja, da bi morala digitalizacija v povezavi z večjim številom obiskov na kraju samem povečati učinkovitost in natančnost rezultatov revizij; spodbuja nadaljnje naložbe v revizijska orodja, ki jih podpira umetna inteligenca, in v interoperabilnost sistemov, da bi povečali natančnost revizij, zmanjšali upravno breme in čim bolj povečali stroškovno učinkovitost;

52.ceni, da je Računsko sodišče objavilo začetno strategijo za umetno inteligenco in časovni načrt za njeno uvedbo za obdobje 2024–2025; z zadovoljstvom ugotavlja, da je po podatkih iz vprašalnika doseglo stabilen napredek pri izvajanju te strategije, pri čemer se je med drugim osredotočalo na testiranje in pripravo na uvedbo orodij, kot sta Microsoft Copilot in GPT@EC, ozaveščanje zaposlenih s ciljno usmerjenim usposabljanjem na področju umetne inteligence ter testiranje aplikacij umetne inteligence pri revizijskem delu in izmenjavo predhodnih ugotovitev; pozdravlja tudi, da je izboljšalo upravljanje umetne inteligence, saj je leta 2024 ustanovilo svetovalni odbor za umetno inteligenco in imenovalo korespondenta za umetno inteligenco; z zadovoljstvom ugotavlja, da svetovalni odbor za umetno inteligenco, katerega naloga je podpirati Računsko sodišče in mu svetovati pri izpolnjevanju obveznosti, ki izhajajo iz pravnega in etičnega okvira za umetno inteligenco, sestavljajo uslužbenci s kombinacijo strokovnega znanja, da se zagotovita celovit pristop in razumevanje učinka umetne inteligence; poziva Računsko sodišče, naj v sklopu strategije za umetno inteligenco oblikuje jasne kazalnike za oceno dodane vrednosti, tveganj in omejitev revizijskih orodij, ki jih podpira umetna inteligenca, ter Parlamentu redno poroča o njihovem vplivu na kakovost, preglednost in odgovornost revizij; poudarja, da je treba umetno inteligenco uporabljati ob upoštevanju strogih načel etike, preglednosti, varstva podatkov, človeškega nadzora in zaščite pred algoritemsko pristranskostjo in zlorabo;

53.na podlagi vprašalnika ugotavlja, da je Računsko sodišče napredovalo pri izvajanju načrta za kibernetsko varnost in v letu 2024 doseglo več pomembnih mejnikov, vključno z uvedbo sistema avtentikacije brez gesla prek sistema Windows Hello for Business, uporabo načel ničelnega zaupanja za varnejši dostop za sisteme v oblaku in sisteme, ki temeljijo na EU Login, ter uvedbo orodja za upravljanje privilegiranega dostopa za boljšo zaščito upravljanja informacijskih sistemov; ugotavlja tudi, da je izboljšalo pripravljenost na področju kibernetske varnosti s sodelovanjem v skupni vaji ozaveščanja in pripravljenosti na področju kibernetske varnosti (JASPER), ki jo organizirata Služba za kibernetsko varnost za institucije, organe, urade in agencije Unije (CERT-EU) in Agencija Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA), ter povečalo ozaveščenost osebja s simulacijskimi vajami lažnega predstavljanja, da bi ublažilo tveganja socialnega inženiringa;

54.z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bilo Računsko sodišče tarča kibernetskega napada, za katerega je odgovornost prevzela proruska skupina, ki je v okviru usklajenih akcij za destabilizacijo evropskih volitev leta 2024 onemogočila delovanje javnega spletnega mesta Računskega sodišča; pozdravlja zavezo Računskega sodišča, da bo vsaj vsaki dve leti ponovno ocenilo tveganja za kibernetsko varnost; spodbuja nadaljnje redno usposabljanje uslužbencev o kibernetskih grožnjah, da bi povečali institucionalno odpornost; poziva Računsko sodišče, naj organ za podelitev razrešnice obvešča o rezultatih vseh ocen tveganja za kibernetsko varnost, ki bi jih lahko opravilo v sklopu izvajanja Uredbe (EU, Euratom) 2023/2841 Uredba (EU, Euratom) 2023/2841 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o določitvi ukrepov za visoko skupno raven kibernetske varnosti v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije (UL L, 2023/2841, 18.12.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/2841/oj).;

55.pozdravlja načrtovane pobude za leto 2025, katerih cilj je dodatno izboljšati digitalno preobrazbo in kibernetsko varnost, kot sta uvedba programa Microsoft Copilot in lokalnih generativnih modelov umetne inteligence ter namestitev biometrične avtentikacije v prenosne računalnike; je seznanjen tudi, da namerava Računsko sodišče nadgraditi infrastrukturo IT z novimi strežniki, namestiti nove zmogljivosti v podporo hibridnim sestankom in tesneje sodelovati z medinstitucionalnim odborom za digitalno preobrazbo pri nastajajočih tehnologijah, kot je umetna inteligenca;

56.pričakuje, da bo revidirana politika elektronskega podpisovanja, ki jo je Računsko sodišče uvedlo leta 2025, dodatno olajšala uporabo naprednih elektronskih podpisov in omejila postopke s papirjem, zlasti za zunanjo pogodbeno dokumentacijo; z zanimanjem pričakuje nadaljnjo digitalizacijo postopkov odobritve in podpisa; priznava pozitiven kvalitativni učinek digitalizacije na potek revizijskega dela, sodelovanje in preglednost, kar prispeva k prožnejšim in zanesljivejšim revizijskim rezultatom;

57.pozdravlja stalna prizadevanja Računskega sodišča za izboljšanje znanj in spretnosti zaposlenih z usposabljanjem o uporabi revizije podatkov in tehnologije, ki ga je razvilo v sodelovanju s svojo ekipo DATA; ugotavlja, da ta pobuda podpira digitalno preobrazbo institucije s spodbujanjem kulture inovacij in strukturirano učno potjo na področju podatkovne znanosti, umetne inteligence in revizije IT, in sicer od osnovne do napredne ravni; se zaveda, da je bilo v letu 2024 organiziranih več različnih tečajev, vključno z moduli o strojnem učenju, kibernetski varnosti, pravnem okviru, ki ureja uporabo umetne inteligence, in vizualizaciji podatkov, pa tudi praktično usposabljanje na področju informacijske tehnologije o zbirki Microsoft Office in orodjih za revizijo, ki izboljšujejo tehnično strokovno znanje in operativno učinkovitost revizorjev;

58.na podlagi poročila Računskega sodišča o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju za leto 2024 ugotavlja, da so prevzete obveznosti za stavbe Računskega sodišča in z njimi povezani stroški v tekočem letu znašali približno 5,7 milijona EUR (enako kot v letu 2023), pri čemer je stopnja izvrševanja v letu 2024 znašala 51,30 %, kar je manj kot leta 2023, ko je znašala 62,26 %;

59.z zadovoljstvom ugotavlja, da je Računsko sodišče leta 2024 na podlagi rezultatov revizije dostopnosti vseh svojih stavb, ki je bila izvedena leta 2023, začelo novo študijo o označevanju stavb; na podlagi vprašalnika ugotavlja tudi, da si je v letu 2024 še naprej prizadevalo izboljšati svoje stavbe, tako da je pri posodabljanju ali prenovi dvigal in skupnih prostorov upoštevalo zahteve glede dostopnosti;

60.je seznanjen z naslednjimi projekti Računskega sodišča v zvezi s stavbami, ki so se začeli ali zaključili leta 2024: preoblikovanje nekdanje sobe podatkovnega centra, prva faza posodobitve avdiovizualnega sistema v konferenčni dvorani K2, namestitev dveh kuhinj in dela na strehi stavbe K2;

61.ceni in pozdravlja, da si Računsko sodišče vztrajno prizadeva postati trajnostna institucija; ugotavlja, da je leta 2024 objavilo četrto poročilo o trajnostnosti, v katerem je izmerilo gospodarske, socialne in okoljske učinke svojega poslovanja; z zadovoljstvom ugotavlja, da je 91 % posebnih poročil in pregledov Računskega sodišča, objavljenih leta 2024, zajemalo teme, pomembne za cilje trajnostnega razvoja OZN; pozdravlja, da je 40 % javnih naročil vključevalo merila zelenega in krožnega gospodarstva ter da je Računsko sodišče leta 2024 98 % blaga in storitev kupilo od lokalnih dobaviteljev;

62.ugotavlja, da ima Računsko sodišče certifikat sistema za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) in od leta 2014 izvaja okoljsko politiko, ki jo je leta 2025 posodobilo; ugotavlja, da svoj ogljični odtis meri z najnovejšo različico metode „Bilan Carbon“, ki zajema delovanje na operativni (dejavnosti Računskega sodišča) in organizacijski ravni (tri stavbe v Luxembourgu); ugotavlja, da so skupne emisije toplogrednih plinov Računskega sodišča v letu 2024 znašale 9 108 ton CO2, kar je 15 % manj kot leta 2014, vendar 1,60 % več kot leta 2023; ugotavlja, da sta k skupnim emisijam Računskega sodišča v letu 2024 največ prispevala nakup blaga in storitev ter prevoz potnikov, in sicer 31 % oziroma 29 %;

63.z zadovoljstvom ugotavlja, da so v okoljski izjavi Računskega sodišča predstavljeni rezultati za leto 2024, vključno s sprejetimi in načrtovanimi ukrepi za izvajanje, katerih cilj je zmanjšati vpliv dejavnosti na okolje in doseči ali preseči letne cilje okoljske uspešnosti; ugotavlja, da Računsko sodišče meri svojo okoljsko uspešnost z nizom kazalnikov in meril odličnosti; ugotavlja, da ima v svojem okoljskem programu za obdobje 2023–2025 sklop splošnih in specifičnih ciljev, ki so bili v letu 2024 večinoma doseženi, zlasti v zvezi z zmanjšanjem porabe energije (električna energija: –24 %; ogrevanje: –21,80 %), emisije v zrak (–30 %) in poraba vode (–45 %) ter povečanje števila postopkov oddaje javnih naročil, ki vključujejo okoljska merila (več kot 30 %); kljub temu ugotavlja, da se je trend obrnil, ko gre za število natisnjenih strani (+9,1 %) in zmanjšanje letne količine nastalih odpadkov (+27,50 %); ceni ukrepe Računskega sodišča za izravnavo negativnega vpliva na biotsko raznovrstnost; ugotavlja, da ima Računsko sodišče v svojih prostorih več kolonij čebel, ki pridelujejo med, ki ga nato poberejo uslužbenci prostovoljci, prav tako pa v sklopu udeležbe na medinstitucionalnih dnevih EMAS 2024 sodeluje pri pobudah za sajenje dreves v Luxembourgu in drugih dejavnostih, povezanih z okoljem; pozdravlja, da se je število zaposlenih, ki uporabljajo mestna kolesa, povečalo s 172 v letu 2023 na 201 v letu 2024; pozdravlja, da Računsko sodišče podpira mobilnost za prevoz na delo, na primer s kolesom, pri čemer krije naročnino na souporabo koles v mestu Luxembourg ali stroške javnega prevoza, tako da čezmejnemu osebju delno povrne stroške sezonskih vozovnic, število zaposlenih, ki so izkoristili tovrstna povračila, pa se je povečalo z 28 v letu 2023 na 30 v letu 2024;

64.spominja, da je Računsko sodišče v letu 2023 z luksemburškimi organi podpisalo sporazum o pripravi načrta za mobilnost; na podlagi vprašalnika ugotavlja, da je bil načrt z zamudo predložen aprila 2025 in da bodo rezultati njegove analize upoštevani pri razvoju programa EMAS za obdobje 2026–2028;

65.priznava, da medinstitucionalno sodelovanje povečuje učinkovitost z uporabo skupnih orodij in storitev, kar ustvarja prihranke, ki omogočajo notranjo prerazporeditev osebja, boljše cene zaradi ekonomije obsega in dostop do specializiranega strokovnega znanja v drugih organih Unije; ugotavlja, da je Računsko sodišče v letu 2024 nadaljevalo ali razširilo sodelovanje z obstoječimi in novimi sporazumi o ravni storitve, tudi na področju upravljanja pokojnin, preoblikovanja človeških virov in izdaje prepustnic Unije, pa tudi s sodelovanjem v medinstitucionalnih odborih in partnerstvih, kot so skupni finančni sistemi ter kibernetska varnost in digitalna preobrazba; ugotavlja tudi, da je to sodelovanje olajšalo izmenjavo in razvoj rešitev IT, kar je v letu 2024 privedlo do znatnih proračunskih prihrankov na področjih, kot so IT, upravljanje službenih potovanj in človeški viri, pri čemer je Računsko sodišče uporabljalo orodja za človeške vire, usposabljanje in e-prevajanje, ki jih je razvila Komisija, kar je stalo približno 500 000 EUR, ter računovodske storitve SAP, ki jih gosti Svet, kar je stalo približno 170 000 EUR; pozdravlja, da Računsko sodišče še naprej uporablja storitve usposabljanja in certificiranja Evropske šole za upravo;

66.ponovno opozarja, da bo učinkovito sodelovanje med Računskim sodiščem in Komisijo ostalo omejeno, dokler Komisija ne bo sprejela metodologije Računskega sodišča za ocenjevanje stopenj napak, ki temelji na neodvisni in celoviti oceni vseh kršitev pravil, in se ne bo osredotočala samo na napake, ki jih je mogoče odpraviti;

67.pozdravlja, da Računsko sodišče tesno sodeluje z uradom OLAF in Evropskim javnim tožilstvom, med drugim z organizacijo delavnic, dogodkov za ozaveščanje ter izmenjavo znanja in izkušenj; pozdravlja njegovo zavezo, da bo uradu OLAF, Evropskemu javnemu tožilstvu ali obema še naprej posredovalo vse sume, ki temeljijo na dokazih prima facie; ugotavlja, da je Računsko sodišče leta 2024 uradu OLAF posredovalo 19 primerov suma goljufije, Evropskemu javnemu tožilstvu pa 7 teh primerov;

68.je prepričan, da bi bil lahko enotni integrirani informacijski sistem za podatkovno rudarjenje in točkovanje tveganja dragocen vir podatkov, ki bi Računskemu sodišču, uradu OLAF in Evropskemu javnemu tožilstvu omogočil, da naredijo več na področju revizije in nadzora; poudarja, da bi bilo treba omogočiti neomejen dostop do tega sistema in njegovih podatkov brez neupravičenih omejitev, da bo mogoče pri revizijah Računskega sodišča takoj preizkusiti in uporabljati dodatna digitalna orodja in nove tehnologije;

69.poudarja, da ima Računsko sodišče pomembno vlogo v strukturi Unije za boj proti goljufijam; ugotavlja, da z revizijami in posebnimi poročili sistematično odkriva slabosti, nepravilnosti in tveganja, zaradi česar Komisija, države članice in drugi akterji strukture EU za boj proti goljufijam sprejemajo popravne ukrepe in ukrepe za izterjavo; ugotavlja, da Računsko sodišče s to nadzorno funkcijo ne le povečuje preglednost in odgovornost, temveč tudi krepi splošno zmogljivost sistema EU za odvračanje in odkrivanje, s čimer zagotavlja, da se javna sredstva upravljajo dobro ter da so zaščitena pred goljufijami in zlorabami;

70.pozdravlja, da je Računsko sodišče naklonjeno vzpostavitvi letnega medinstitucionalnega dialoga s Parlamentom, Svetom in Komisijo, kot je Parlament zahteval v svojih resolucijah o razrešnici;

71.znova obžaluje, da Računsko sodišče nima pooblastil za revizijo operacij, ki se financirajo z lastnimi sredstvi Evropske investicijske banke (EIB), čeprav lažje dostopa do njenih dokumentov in informacij; poziva, naj se mu ta mandat podeli, zlasti glede na poslanstvo EIB, da uresničuje cilje Unije, in njeno vse večjo vlogo v gospodarskem in političnem okolju Unije, ki presega uporabo proračuna Unije za zagotavljanje njenih dejavnosti; opozarja, da je Računsko sodišče v posebnem poročilu 05/2023 z naslovom „Finančno okolje EU – Mozaik instrumentov, v zvezi s katerim so potrebne nadaljnje poenostavitve in večja odgovornost“, navedlo, da bi bilo treba za vse vrste financiranja politik Unije določiti mandat za javno revizijo;

72.pozdravlja, da po podatkih iz vprašalnika Računsko sodišče tesno sodeluje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, predvsem prek svoje uradne osebe za varstvo podatkov; ugotavlja, da to sodelovanje zajema razlago posebnih določb Uredbe (EU) 2018/1725, izmenjavo znanja ter drugo medinstitucionalno izmenjavo in prispevke na področju umetne inteligence; ceni sodelovanje Računskega sodišča pri vaji o kršitvah varnosti osebnih podatkov pri obvladovanju kibernetskih incidentov, ki sta jo organizirala Evropski nadzornik za varstvo podatkov in agencija ENISA in katere cilj je bil ozavestiti uslužbence o upravljanju kršitev varnosti osebnih podatkov;

73.je seznanjen z dejstvom, da je proračun za komunikacijske in promocijske dejavnosti Računskega sodišča v letu 2024 znašal 225 000 EUR (enako kot leta 2023), stopnja uporabe pa 92,32 % (več kot leta 2023, ko je znašala 81,13 %); ugotavlja, da je bila večina proračuna porabljena za spremljanje medijev (80 000 EUR) in ukrepe v zvezi z mediji (18 133,91 EUR), sledili pa so odhodki za odnose z deležniki, ki so zajemali predvsem stroške platforme za politične podatkovne analize (62 100 EUR), komunikacijske dejavnosti (32 543,37 EUR), družbene medije (8 604,66 EUR) in publikacije (6 346,47 EUR);

74.podpira strategijo Računskega sodišča za vse večjo prisotnost v medijih, ki je prispevala k temu, da je bilo v letu 2024 na spletu objavljenih več kot 24 000 člankov v zvezi z revizijskimi poročili, drugimi publikacijami ali Računskim sodiščem na splošno, kar potrjuje trend naraščanja pokritosti, opažen v zadnjih letih (leta 2023: 22 000 2022: 20 000 2021: 18 000); na podlagi poročila Računskega sodišča z zadovoljstvom ugotavlja, da se je število obiskovalcev njegovega spletnega mesta, ki je začelo delovati leta 2023, povečalo, saj je bilo leta 2024 zabeleženih 780 000 obiskov (leta 2023: 70 000), 1 295 025 posameznih ogledov strani in 56 440 prenosov; pozdravlja dejstvo, da so imeli štirje glavni uporabniški računi Računskega sodišča v družbenih medijih (X, LinkedIn, Facebook in Instagram) do konca leta 2024 več kot 61 500 sledilcev, kar je več kot leta 2023 s 55 000 sledilci in leta 2022, ko jih je bilo 49 500; izreka pohvalo Računskemu sodišču, ker je novembra 2024 na platformi LinkedIn objavilo svoj prvi mesečni bilten (ECA Insights), v katerem so povzetki nedavnih poročil in predogledi prihodnjih revizij in ki je do konca leta pritegnil več kot 8 500 naročnikov;

75.pozdravlja dejstvo, da ima Računsko sodišče digitalno dostopno spletno mesto (na ravni A++), ki ga dvakrat letno revidira zunanji svetovalec, da bi ocenil skladnost spletnega mesta z ustreznimi standardi dostopnosti in opredelil ovire pri dostopnosti za invalide; ceni, da je dostopnost na splošno ocenjena kot zelo dobra, in ugotavlja, da so bila na podlagi revizije predlagana nekatera priporočila za nadaljnje izboljšanje in ohranjanje ocene dostopnosti spletnega mesta;

76.ugotavlja, da je Računsko sodišče leta 2024 objavilo 44 sporočil za javnost v 24 jezikih Unije, v nekaterih jezikih pa tudi razna obvestila, obvestila za medije in zvočne izjave, pripravljene za uporabo; ugotavlja tudi, da je v istem letu organiziralo 20 spletnih tiskovnih konferenc in 14 dodatnih tiskovnih konferenc o letnem poročilu za posamezne države; poudarja, da so njegove tiskovne konference privabile skupno 876 novinarjev, večinoma iz glavnih nacionalnih medijskih hiš v državah članicah;

77.pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča št. 11/2025 z naslovom „Preglednost sredstev EU, dodeljenih nevladnim organizacijam“; je zaskrbljen zaradi odkritih težav, vključno s pomanjkljivostmi pri preglednosti, razvrščanju in nadzoru; poudarja, da mora Računsko sodišče nadaljevati in izboljšati spremljanje teh vprašanj in poročanje o njih, da bi zagotovilo popolno skladnost s finančnimi pravili, zahtevami glede preglednosti in temeljnimi vrednotami Unije;

78.v zvezi s tem spodbuja Računsko sodišče, naj pripravi posebno poročilo o financiranju nevladnih organizacij, dejavnih v Gazi, in organizacij, ki sodelujejo pri pripravi palestinskih šolskih učbenikov, s strani Unije; poudarja, da je ta nadzor ključnega pomena za to, da se sredstva Unije ne bodo neposredno ali posredno preusmerjala k terorističnim organizacijam ali z njimi povezanim subjektom oziroma uporabljala za spodbujanje sovraštva, radikalizacijo ali nasilje, pa tudi za popolno skladnost s finančnimi pravili Unije, standardi preglednosti in temeljnimi vrednotami Unije;

79.pozdravlja dejstvo, da si Računsko sodišče od leta 2024 prizadeva za večje sodelovanje javnosti, zato državljanom omogoča, da prispevajo k njegovemu delovnemu programu z revizijskimi predlogi na njegovem spletnem mestu;

80.ceni, da Računsko sodišče ocenjuje verjetni učinek in koristnost svojega dela, kot ju dojemajo bralci njegovih poročil v Parlamentu, Svetu, Komisiji, agencijah Unije, stalnih predstavništvih držav članic, agencijah in vrhovnih revizijskih institucijah držav članic, nevladnih organizacijah, akademskih ustanovah, medijih in drugje; v zvezi s tem ugotavlja, da Računsko sodišče od leta 2018 izvaja anonimne elektronske ankete, da bi od svojih bralcev pridobilo kakovostne povratne informacije o izbranih poročilih in splošne predloge za svoje delo; poudarja, da je v letu 2024 89 % sodelujočih v anketah menilo, da so poročila Računskega sodišča koristna za njihovo delo, 82 % pa jih je menilo, da so imela učinek. z zadovoljstvom ugotavlja, da je Računsko sodišče leta 2024 različnim deležnikom (npr. Parlamentu, Svetu, nacionalnim parlamentom) ob 578 priložnostih predstavilo rezultate svojega dela, kar je več kot leta 2023, ko je bilo teh priložnosti 456, in leta 2022, ko je rezultate predstavilo 437-krat.