1.ugotavlja, da je proračun odbora del razdelka 7 večletnega finančnega okvira „Evropska javna uprava“, ki je v letu 2024 skupaj znašal 13,3 milijarde EUR, kar je 6,9 % vseh odhodkov iz proračuna Unije; ugotavlja, da je proračun odbora v letu 2024 predstavljal 1,50 % odobritev razdelka 7 večletnega finančnega okvira, kar je več kot leta 2023, ko je ta delež znašal 1,29 %;

2.ugotavlja, da je Računsko sodišče v letnem poročilu za proračunsko leto 2024 preučilo vzorec 70 transakcij v razdelku za upravo, torej enako število kot leta 2023; je seznanjen z njegovo navedbo, da med upravne odhodke sodijo odhodki za človeške vire, vključno z odhodki za pokojnine, ki so leta 2024 znašali približno 69 % vseh upravnih odhodkov, odhodki za stavbe, opremo, energijo, komunikacije in informacijsko tehnologijo ter da njegovo delo že mnogo let kaže, da je pri tej porabi tveganje na splošno majhno;

3.ugotavlja, da je 16 (23 %) od 70 transakcij vsebovalo napake, vendar je Računsko sodišče na podlagi treh količinsko opredeljenih napak ocenilo, da je stopnja napake pod pragom pomembnosti; ugotavlja, da Računsko sodišče v svojem poročilu ni opredelilo posebnih težav v zvezi z odborom;

4.ugotavlja, da je končni sprejeti proračun odbora v letu 2024 znašal 164 945 524 EUR, kar je bilo skupaj 3,90 % več kot leta 2023; na podlagi odgovorov odbora na vprašalnik, ki ga je Odbor za proračunski nadzor predložil v okviru postopka razrešnice za leto 2024 (v nadaljnjem besedilu: vprašalnik), ugotavlja, da dve proračunski vrstici odbora, in sicer 1200 (osebni prejemki in nadomestila) in 1004 (potni stroški in dnevnice za člane), v letu 2024 predstavljata večino proračuna odbora, namreč 65,80 %, kar je več kot leta 2023, ko je ta delež znašal 65,58 %;

5.je seznanjen, da je odbor prešel s pristopa, usmerjenega v porabo, na upravljanje virov in določanje prednostnih nalog, kot je razvidno iz strateškega finančnega svežnja, ki ga je podprlo predsedstvo odbora, in na uvedbo določanja prednostnih nalog; ugotavlja, da je namen teh ukrepov izboljšati finančno upravljanje in uskladiti proračunske odločitve s strateškimi cilji; je seznanjen, da si odbor prizadeva zmanjšati upravno breme in racionalizirati postopke, da bi povečal stroškovno učinkovitost; poziva odbor, naj ta pristop dodatno konsolidira, tako da vključi kazalnike smotrnosti in načrtovanje predvidevanja v svoj letni finančni cikel;

6.izreka pohvalo odboru, ker je dosegel visoko stopnjo izvrševanja odobritev za prevzem obveznosti v tekočem letu, ki se je povečala z 98,70 % v letu 2023 na 99,21 % v letu 2024, in sicer zaradi uspešnega spremljanja izvrševanja proračuna, pa tudi zaradi visoke stopnje inflacije, ki vpliva na plače zaposlenih in stroške stavb; je v zvezi s tem seznanjen, da je odbor opravil proračunske prerazporeditve v skupnem znesku 2 487 139 EUR (kar je 1,51 % njegovega proračuna za leto 2024) v različnih proračunskih vrsticah, pri čemer so bila največja povečanja povezana z delovanjem in vzdrževanjem sistemov programske opreme (+519 682 EUR) in stavb (+421 880 EUR); z zadovoljstvom ugotavlja tudi, da se je stopnja izvrševanja odobritev plačil v tekočem letu povečala z 88,12 % v letu 2022 in 90,67 % v letu 2023 na 92,85 % v letu 2024, povprečni čas za plačila pa se je skrajšal z 20,14 dneva v letu 2023 na 16,06 dneva v letu 2024, kar je najbolje od leta 2021; spodbuja nadaljnje učinkovito spremljanje, omejevanje stroškov in strateško prerazporejanje, da se zagotovita stroškovna učinkovitost in preglednost;

7.ugotavlja, da so odobritve, prenesene iz leta 2023 v leto 2024, znašale 13 827 713 EUR oziroma 8,38 % proračuna odbora za leto 2024, kar pomeni zmanjšanje glede na raven v prejšnjem letu, ko so ti prenosi znašali 15 466 316 EUR (oziroma 9,74 % proračuna odbora za leto 2023); ugotavlja tudi, da je leta 2024 stopnja izvrševanja odobritev, prenesenih iz leta 2023 v leto 2024, znašala 84,74 %, kar je manj kot leta 2023 (86,76 %);

8.ugotavlja, da je Svet 21. junija 2024 sprejel nov sklep o odobritvi dnevnic in povrnitvi potnih stroškov članom odbora in njihovim namestnikom, v skladu s katerim dnevnica za upravičence, ki se fizično udeležijo sej, znaša 367 EUR (povečanje z 290 EUR), dnevnica za upravičence, ki se sej udeležijo na daljavo z elektronskimi sredstvi, pa 149 EUR (povečanje s 145 EUR); na podlagi vprašalnika ugotavlja, da je odbor v letu 2024 za udeležbo na daljavo povrnil 259 669 EUR (294 930 EUR v letu 2023), kar ustreza 1744 dnevom sej (2006 v letu 2023), medtem ko je skupni znesek pavšalnih nadomestil za fizično udeležbo na sejah v letu 2024 znašal 6 579 196 EUR (povečanje s 5 902 963 EUR v letu 2023); poziva odbor, naj poveča preglednost in sorazmernost sistema nadomestil za udeležbo na daljavo, da bi povečal zaupanje javnosti, in poudarja, da mora biti finančno nadomestilo za udeležbo na daljavo strogo utemeljeno; ugotavlja tudi, da ima odbor vzpostavljen sistem za elektronsko potrjevanje dejanske udeležbe na sejah na daljavo; meni, da je udeležba na daljavo, pa tudi nadomestilo za udeležbo na sejah na daljavo, pomemben instrument in dragoceno orodje za sodobne institucije, saj zmanjšuje stroške sej in omogoča širšo udeležbo; pozdravlja pristop odbora k dodeljevanju nadomestil za udeležbo na daljavo na pravičen in sorazmeren način, ki odraža pristojnosti članov in potrebe po pripravah; opozarja, da člani odbora za svoj mandat ne prejemajo plače;

9.ugotavlja, da so službe odbora izvedle deset postopkov s pogajanji v vrednosti med 15 000 EUR in 60 000 EUR ter en postopek z eno samo ponudbo v podobnem okviru, večinoma za študije; ugotavlja, da je odbor začel tudi šest postopkov javnega naročanja (za okvirne pogodbe) s skupnimi službami, ki si jih deli z Evropskim odborom regij, med drugim na področju gostinske ponudbe, logistike in vzdrževanja;

10.na podlagi vprašalnika ugotavlja, da je vpliv ruske vojaške agresije v letu 2024 še naprej ustvarjal pritisk na proračun odbora zaradi inflacije in nestanovitnosti energetskega trga, ki sta povzročili višje operativne stroške; ugotavlja, da so se stroški najemnin odbora v obdobju 2021–2024 po ocenah povečali za 16,53 %, stroški pogodb o vzdrževanju in varnostnih storitvah pa za 15 %; na podlagi vprašalnika ugotavlja tudi, da se je zakupnina odbora v letu 2024 povečala za 4,7 %, kar presega 2-odstotno zgornjo mejo Komisije za odhodke, ki niso povezani s plačami; ugotavlja tudi, da so se stroški energije za odbor zmanjšali z 1 923 391 EUR v letu 2023 na 711 608 EUR v letu 2024; želi v zvezi s tem pohvaliti odbor, da skuša delovati stroškovno učinkoviteje, pri čemer si med drugim močneje prizadeva varčevati z energijo; priznava, da morajo vse institucije, organi, uradi in agencije Unije izboljšati svoje upravljanje proračuna, tako da pri sklepanju pogodb s ponudniki storitev upoštevajo volatilnost cen, zlasti v energetskem sektorju;

11.poziva upravo odbora, naj dejavno opredeli in izvaja ukrepe za zmanjšanje stroškov, tudi z večjo uporabo tehnologij za hibridne seje, optimizacijo uporabe stavb, konsolidacijo parlamentarnih dejavnosti in zmanjšanjem nepotrebnih logističnih stroškov; zahteva redna poročila o napredku pri izvedenih ukrepih in doseženih prihrankih;

12.na podlagi vprašalnika ugotavlja, da so uslužbenci odbora v letu 2024 opravili 415 službenih potovanj (300 v letu 2023) v skupnem znesku 448 655 EUR, kar je zaradi povečanja števila službenih potovanj ter dejanskih stroškov letov in hotelske nastanitve 25 % več kot leta 2023; je seznanjen z oceno odbora, da je pri stroških službenih potovanj v letu 2024 prihranil približno 40 000 EUR, če se za znesek, ki ga je odbor plačal za službena potovanja v letu 2019 (tj. 402.097 EUR) pred pandemijo COVID-19, uporabi nominalna stopnja inflacije v višini 21 % v obdobju 2020–2023; ceni politiko odbora, da letne odhodke za službena potovanja ohranja na najnižji mogoči ravni; ugotavlja, da je bil predsednik odbora v letu 2024 skupaj 88 dni na službenih potovanjih (v primerjavi z 69 dnevi v letu 2023) v znesku približno 113 000 EUR (v primerjavi s približno 72 000 EUR v letu 2023) in da so bila službena potovanja potrebna za udeležbo predsednika na mednarodnih forumih, sodelovanje pri pobudah na ravni Unije in udeležbo na drugih prireditvah, pri katerih je bilo potrebno dejavno sodelovanje odbora;

13.na podlagi vprašalnika ugotavlja, da skupni direktorat odbora in Odbora regij za inovacije in informacijsko tehnologijo približno 4 % svojega proračuna za informacijsko tehnologijo namenja za kibernetsko varnost (več kot leta 2023, ko je temu področju namenil 3 %), kar je še zmeraj precej pod ciljem 10 %, določenim v ustrezni zakonodaji; znova poziva sozakonodajalca in Komisijo, naj to upoštevajo v okviru letnega proračunskega postopka; priznava, da mora odbor nadgraditi kibernetsko varnost za oba odbora, kar bo skupaj stalo približno 1,2 milijona EUR, poraba za kibernetsko varnost pa se bo tako povečala na 10 % skupnega proračuna odbora za informacijsko tehnologijo;

14.priznava, da ima odbor osrednjo vlogo pri prispevanju k razvoju politik in postopkom odločanja Unije, saj zastopa stališča vseh plasti organizirane civilne družbe v Uniji, s čimer približuje Unijo državljanom in povečuje demokratično legitimnost zakonodaje Unije; opozarja, da odbor v okviru svojega letnega delovnega programa uporablja sistem za spremljanje uspešnosti s kazalniki na različnih področjih, kot so IT, človeški viri, prevajanje in komuniciranje, ki temeljijo na petih temeljnih vrednotah in petih ključnih strateških ciljih iz strategije generalnega sekretariata za obdobje 2021–2025; vendar meni, da se o dodani vrednosti njegovih dejavnosti za državljane Unije še vedno večinoma premalo poroča; na podlagi nadaljnjih ukrepov odbora v zvezi z ugotovitvami iz resolucije Parlamenta o razrešnici za leto 2023 (v nadaljnjem besedilu: poročilo o nadaljnjih ukrepih) in vprašalnika z zadovoljstvom ugotavlja, da je odbor po reviziji začel strukturiran postopek za izboljšanje spremljanja uspešnosti, tako da je okvir uspešnosti poenotil s strateškimi cilji prek ključnih kazalnikov uspešnosti in kazalnikov učinka, ki jih je treba uskladiti s prihodnjimi strateškimi cilji odbora; pozdravlja prizadevanja odbora, da bi v svoje odločanje vključil merjenje učinka, in poziva k jasnim količinsko opredeljivim ključnim kazalnikom uspešnosti in rednemu poročanju, da bi zagotovili merljive rezultate in odgovornost; poziva odbor, naj dodatno okrepi svoj okvir za oceno učinka, tako da bolje pokaže, kako se njegova mnenja in pobude odražajo v konkretnih rezultatih politike in oprijemljivih koristih za državljane, medtem ko bo imelo višje vodstvo odbora ključno vlogo pri uporabi teh kazalnikov; pričakuje, da se ga bo v sklopu prihodnjega poročanja odbora organu za podelitev razrešnice obveščalo o rezultatih izvajanja tega novega okvira;

15.ugotavlja, da odbor svoje poslanstvo opravlja z mnenji, ki se nanašajo na zakonodajne predloge Komisije (zaprosila), mnenji na lastno pobudo, v katerih institucije Unije poziva k ukrepanju, in raziskovalnimi mnenji, ki so vključena v delo Komisije v zvezi z njenimi načrtovanimi pobudami, ter poudarja, da je mogoče stališča odbora izpostaviti v resolucijah ali vključiti v ocenjevalna in informativna poročila; izreka pohvalo odboru, ker je v zakonodajnem ciklu v letu 2024 uspešno pomagal Parlamentu, Svetu in Komisiji; v zvezi s tem ugotavlja, da je odbor leta 2024 sprejel 142 mnenj in poročil, kar je manj kot leta 2023, ko jih je sprejel 213, ter organiziral 148 predstavitev in 26 konferenc (146 oziroma 24 v letu 2023); priznava, da se je zaradi začetka novega zakonodajnega obdobja leta 2024 zmanjšalo število zaprosil in posledično število mnenj, ki jih je odbor sprejel v tem letu; ugotavlja, da so člani odbora leta 2024 sodelovali na 518 srečanjih, vrhih in konferencah na visoki ravni (429 leta 2023); spodbuja prednostno obravnavo pobud, ki podpirajo gospodarsko rast, konkurenčnost in strateško avtonomijo Unije;

16.spodbuja odbor, naj si še naprej prizadeva, da bi svoje delo osredotočil na področja, na katerih lahko zagotovi jasne, merljive in za politiko pomembne prispevke, ter naj še naprej razvija kazalnike uspešnosti in učinka, ki presegajo izložke na podlagi dejavnosti ter bolje odražajo rezultate in pomen za državljane;

17.pozdravlja, da se je odbor v poročilu o nadaljnjem ukrepanju zavezal, da bo pripravil mnenja o pravicah delavcev, socialni vključenosti in kršitvah človekovih pravic ter razširil obseg svojih ocen v zvezi z zakonodajo in programi Unije, če bodo na voljo ustrezna sredstva;

18.ceni ukrepe, ki jih je odbor sprejel leta 2024, da bi izboljšal prepoznavnost in učinek svojega dela v političnem in zakonodajnem ciklu; pozdravlja, da je bila po pilotnem projektu uradno uvedena nova oblika mnenj, pripravljenih na podlagi obveznih zaprosil Parlamenta, Sveta ali Komisije; ugotavlja, da je nova oblika uporabnikom prijaznejša in za zakonodajalce uporabnejša, hkrati pa izboljšuje prednostno razvrščanje dela odbora; ugotavlja tudi, da odbor pričakuje, da bodo izbrana mnenja po zaslugi spremljanja s kontrolnim seznamom in smernicami ostala relevantna tudi po njihovem sprejetju in se bodo upoštevala v večplastnih zakonodajnih postopkih; pozdravlja tudi, da so bila mnenja odbora aprila 2024 vključena v EULT (EU Law Tracker), tako da se zdaj pojavljajo kot sklici v zakonodajnih dosjejih; z zadovoljstvom ugotavlja, da je odbor sprejel tudi notranji načrt za boljše predvidevanje prednostnih nalog Unije, izboljšanje medinstitucionalnega usklajevanja, krepitev razširjanja in spremljanja ter bolj sistematično merjenje učinka;

19.ceni ukrepe, ki jih je odbor sprejel leta 2024, da bi izboljšal dostopnost, jasnost in uporabnost svojih mnenj za institucije Unije; poudarja, da je namen teh ukrepov povečati zmogljivost zakonodajalcev za sprejemanje informiranih odločitev;

20.z zadovoljstvom ugotavlja, da je odbor omogočil napredek pri več vodilnih pobudah, s katerimi se je izboljšalo sodelovanje, vključevanje in učinek politike po vsej Uniji; ugotavlja, da je odbor septembra 2024 prevzel vodilno vlogo pri uporabi ocene učinka EU z vidika mladih v svojem postopku priprave mnenja, pri čemer je vključil mrežo 73 mladinskih organizacij in pri mladih preizkusil približno 40 mnenj; pozdravlja in podpira pobude odbora za okrepitev sodelovanja mladih v procesu oblikovanja politik; ugotavlja, da je odbor v sklopu pobude vključujočega dialoga razširil sodelovanje z državami kandidatkami za pripravo na prihodnjo širitev v okviru pobude za člane iz držav kandidatk za širitev, kar je 146 predstavnikom civilne družbe omogočilo, da so s sodelovanjem v študijskih skupinah, na sejah strokovnih skupin in na plenarnem zasedanju (oktobra 2024) neposredno prispevali k mnenjem odbora; želi pohvaliti odbor za napredek pri izvajanju modrega dogovora EU, ki je prispeval k temu, da je bila odpornost v zvezi z vodo uvrščena na dnevni red Unije; poudarja, da je odbor še naprej vodil evropsko platformo deležnikov za krožno gospodarstvo in leta 2024 soorganiziral ekološke nagrade EU, s čimer je okrepil povezave z akterji civilne družbe na področju ekološkega kmetovanja; spodbuja odbor, naj področje uporabe mnenj razširi na dodatne javne dobrine, povezane z zakonodajo Unije, in merljive rezultate;

21.poziva odbor, naj okrepi razvoj celovite strategije za digitalno preobrazbo, ki bo zajemala umetno inteligenco, pri čemer naj upošteva, da je treba zagotoviti človeški nadzor nad uporabo umetne inteligence. Strategija bi morala zajemati tudi avtomatizacijo, interoperabilnost in upravljanje podatkov, spremljati pa bi jo moral trden okvir, ki bi zagotavljal varno, etično, odgovorno in pregledno uporabo nastajajočih tehnologij;

22.na podlagi vprašalnika z zanimanjem ugotavlja, da si odbor prizadeva sprejeti bolj strateški pristop k prednostnemu razvrščanju svojega dela v zvezi z učinkom ter upravljanje učinka postaviti v samo središče odločanja; v zvezi s tem ugotavlja, da so bili v letih 2024 in 2025 organizirani trije strateški seminarji na visoki ravni s političnim vodstvom, na katerih so bile dejavnosti predvidevanja v središču razvoja meril, med drugim za uvrstitev pobud v prednostno razvrščanje ali izločitev iz njega, pa tudi za zagotavljanje tematske usklajenosti z dolgoročnimi potrebami civilne družbe; ugotavlja, da bo ta uvrstitev v prednostno razvrščanje vključena v osrednje dejavnosti odbora, saj se bo izvajala vsako leto, vsaki dve leti in pol pa bo dopolnjena s pregledom vseh organov, dejavnosti in pomembnih dogodkov odbora;

23.v zvezi s skladnostjo za leto 2024 ugotavlja, da so bili pogoji povečini izpolnjeni in da je povprečna stopnja znašala 85 % (v letu 2023 je znašala 87 %); obžaluje, da se je učinkovitost sistema notranje kontrole zmanjšala z 78 % v letu 2023 na 66 % v letu 2024; v zvezi s tem ugotavlja vrzel med formalno skladnostjo in praktično učinkovitostjo vsakodnevnih operacij; poziva odbor, naj obravnava strukturne vzroke za zmanjšanje učinkovitosti notranje kontrole, med drugim zlasti s krepitvijo kulture ozaveščanja o tveganjih, izboljšanjem notranjih komunikacijskih kanalov ter pospešitvijo posodobitve sistemov za upravljanje dokumentov in informacij; ugotavlja tudi, da je odbor leta 2024 sprejel revidiran sklep za poenostavitev 23 vrst preverjanj, ki se uporablja od januarja 2025; pozdravlja dejstvo, da so že opravljene naknadne kontrole v zvezi s temi preverjanji potrdile, da poenostavitev ni povzročila dodatnih tveganj;

24.na podlagi letnega poročila o dejavnostih odbora za leto 2024 (v nadaljnjem besedilu: poročilo odbora) ugotavlja, da je bilo v letu 2024 izvedenih pet novih revizij nadomestila za trajanje in razdaljo, obvladovanja tveganja, zaprosil, ključnih kazalnikov dejavnosti in uspešnosti ter potnih stroškov, na podlagi katerih je bilo pripravljenih skupno 14 priporočil; je seznanjen predvsem z ugotovitvami notranjega revizorja v zvezi z nadomestilom za trajanje in razdaljo, kot so pomanjkanje jasne opredelitve „običajnega prebivališča“ in manjkajoče zahteve glede dokazil; ugotavlja tudi, da je bilo 13 priporočil konec januarja 2025 še nerešenih; prav tako ugotavlja, da je še vedno odprtih sedem priporočil iz prejšnjih revizij, zlasti o etiki in integriteti, plačilnih rokih, odobritvi sestankov, delegatih posvetovalne komisije za spremembe v industriji in strateškem ciklu; v zvezi s tem pozdravlja dejstvo, da je odbor sprejel nova pravila o odobritvi sej, nadomestilih in povračilih; poziva odbor, naj hitro zaključi vsa neizvedena revizijska priporočila, zlasti tista, ki se nanašajo na nadomestila, etiko in integriteto, ter organ za podelitev razrešnice še naprej obvešča o napredku pri izvajanju vseh tekočih priporočil;

25.ugotavlja, da je bilo ob koncu leta 2024 v odboru zaposlenih 713 uslužbencev v primerjavi s 707 leta 2023; ugotavlja tudi, da je bilo v letu 2024 zaposlenih 48 pogodbenih uslužbencev in 144 začasnih uslužbencev (od teh se jih je 42 zaposlilo leta 2024, medtem ko je bilo leta 2023 v odboru zaposlenih 49 pogodbenih uslužbencev in 130 začasnih uslužbencev); poudarja pomen zagotavljanja pogodb za nedoločen čas, da se ohranijo znanja in spretnosti, kontinuiteta ter produktivno in stabilno delovno okolje, ter svari pred pretiranim zanašanjem na zunanje ponudnike storitev; poleg tega ugotavlja, da je odbor zaposloval 10 ponudnikov storitev in 14 zunanjih sodelavcev, ki so delali znotraj odbora, razen tistih na področju gostinske ponudbe, vzdrževanja, varovanja in varnosti; ugotavlja, da je stopnja zasedenosti delovnih mest znašala 96 % (95,50 % leta 2023) in da je stopnja fluktuacije zaposlenih leta 2024 znašala 5,60 % (zmanjšanje s 7 % leta 2023);

26.želi pohvaliti odbor, ker je bil leta 2024 zaradi izvajanja akcijskega načrta za zaposlovanje in zadržanje že tretje leto zapored neto uvoznik talentov iz drugih institucij, pri čemer je bilo 42 % zaposlitev v letu 2024 povezanih z medinstitucionalnimi premestitvami; na podlagi poročila o nadaljnjem ukrepanju ugotavlja tudi, da se je število prijav, ki jih je odbor prejel za stalna delovna mesta, povečalo za 11,60 %, število prijav za delovna mesta začasnih in pogodbenih uslužbencev pa za 41 %; pozdravlja, da je odbor objavil notranji natečaj, na katerega so se lahko prijavili začasni in pogodbeni uslužbenci, rezervni seznam pa naj bi bil pripravljen do konca leta 2025; poudarja, da so notranji natečaji pomembni za ohranjanje talentov in strokovnega znanja, pa tudi za stabilizacijo človeških virov odbora na splošno; z zadovoljstvom ugotavlja, da se je odbor udeležil več kariernih prireditev in sejmov (vključno z virtualnimi) ter dnevov odprtih vrat; ugotavlja, da je odbor leta 2024 organiziral virtualni karierni sejem, namenjen posebnim profilom delovnih mest in poklicnim priložnostim, ki je pritegnil 270 udeležencev, 19 kandidatov pa se je prijavilo tudi na prvo prosto delovno mesto, ki je bilo razpisano v času dogodka;

27.pozdravlja sedanja prizadevanja odbora, da bi izboljšal kadrovski okvir ter tako postal privlačen delodajalec, pa tudi popolnoma vključujoče delovno mesto, kjer je vsak posameznik cenjen in lahko celovito razvije svoj potencial; ugotavlja, da je odbor analiziral rezultate ankete o zavzetosti uslužbencev za leto 2023, se seznanil z različnimi pomisleki in nazadnje sprejel ciljno usmerjene nadaljnje ukrepe, ki jih je začel izvajati v letu 2024; ugotavlja, da so med temi ukrepi tudi začetek izvajanja novega sklepa o delovnih pogojih (hibridno delo, nadure, izredni dopust), revizija pravil za ocenjevanje in napredovanje, sprejetje nove politike o mobilnosti in upravljanju občutljivih delovnih mest, izvajanje nove strategije in akcijskega načrta za raznolikost in vključevanje, sprejetih konec leta 2023, revizija politike upravljanja odsotnosti, ki naj bi bila sprejeta leta 2025, ter delo (ki poteka) v zvezi z novo strategijo odbora za znanja in spretnosti; pozdravlja, da se je sodeč po podatkih iz zadnje ankete odbora ocena zavzetosti uslužbencev izboljšala, saj se je s 70,5 % v letu 2023 povečala na 75 % v letu 2025;

28.ugotavlja, da je odbor v letu 2024 zaposloval uslužbence, ki predstavljajo vse narodnosti Unije, pri čemer so bile nekatere prekomerno zastopane; z zadovoljstvom ugotavlja, da je bilo 62,70 % zaposlenih žensk, 37,30 % pa moških; na podlagi poročila o nadaljnjem ukrepanju ugotavlja, da ženske zasedajo 52 % vodstvenih položajev, kar pomeni, da ima odbor v tem pogledu vodilno vlogo; ponovno pozdravlja imenovanje generalne sekretarke januarja 2024 kot pozitiven korak k doseganju uravnotežene zastopanosti spolov; priznava nedavni napredek pri vključevanju enakosti spolov in raznolikosti kot strateških prednostnih nalog za spodbujanje vključujoče in spoštljive kulture na delovnem mestu; pozdravlja izvajanje strategije in akcijskega načrta za raznolikost in vključevanje, ciljno usmerjeno mentorstvo in programe za razvoj vodstvenih sposobnosti za ženske in premalo zastopane skupine; obžaluje pa, da je bil delež žensk na višjih vodstvenih položajih v letu 2024 še vedno nizek, saj ženske trenutno zasedajo le dva od sedmih višjih vodstvenih položajev, kar je enako kot leta 2023; priznava, da je nizka stopnja fluktuacije, povezana z velikostjo odbora, eden od razlogov za majhen delež žensk na teh položajih; pozdravlja zavezo odbora, da bo ozaveščal organe za imenovanja o tem vprašanju, spodbujal uravnoteženo zastopanost spolov pri imenovanjih in prek ženskega foruma in vodstvenega foruma sodeloval pri ciljno usmerjenih ukrepih, ki podpirajo razvoj vodstvenih položajev in poklicno napredovanje žensk na srednjih vodstvenih položajih;

29.spominja na pobudo odbora, da bo uvedel nov pristop do strateškega načrtovanja in razporejanja delovne sile, izkoriščanja zbiranja podatkov o znanjih in spretnostih zaposlenih ter dejavnega poslušanja po vsej organizaciji in da bo razmislil o strateških prednostnih nalogah političnih organov odbora; na podlagi poročila o nadaljnjem ukrepanju ugotavlja, da se bo ta nova vrsta načrtovanja začela s pilotnim projektom za nekatere storitve, izbrane na podlagi strateških prednostnih nalog; poziva odbor, naj organ za podelitev razrešnice še naprej obvešča o napredku in razvoju dogodkov; poudarja pomen strateškega načrtovanja delovne sile za optimizacijo dodeljevanja virov in zagotavljanje usklajenosti s prednostnimi nalogami na visoki ravni;

30.pozdravlja prizadevanja odbora za zdravo delovno okolje za svoje uslužbence; pozdravlja predvsem pozornost, ki jo odbor posveča duševnemu in telesnemu zdravju zaposlenih, pa tudi njegova prizadevanja za ozaveščanje o zdravstvenih vprašanjih; je seznanjen z ukrepi odbora za upravljanje bolniškega dopusta, kot sta krajši delovni čas zaradi zdravstvenih razlogov in razširjena oblika dela na daljavo, s katerimi želi zagotoviti, da se bodo uslužbenci, ki so dolgotrajno odsotni z dela zaradi bolezni, pravočasno vrnili na delo; ugotavlja, da se je skupno število registriranih dni bolniškega dopusta zmanjšalo za 7,50 %, in sicer s 10 552 dni v letu 2023 na 9763 v letu 2024, stopnja odsotnosti pa se je zmanjšala s 4,08 % v letu 2023 na 3,75 % v letu 2024 (najnižje od leta 2021); obžaluje, da odbor znova ni posredoval podatkov o primerih izgorelosti; ugotavlja, da odbor med drugim argumentira, da zaposlenim ni treba na lastno pobudo deliti zdravstvenih podatkov, da izgorelost ni priznana medicinska diagnoza in da razlogi za izgorelost morda niso povezani z delom, opozarja pa tudi na zdravniško molčečnost; ugotavlja, da odbor zbira anonimizirane statistične podatke o bolniškem dopustu, povezanim z duševnimi obolenji, vendar razpoložljivi podatki ne omogočajo razlikovanja med izgorelostjo, povezano z delom, in drugimi vprašanji, ki niso povezana z delom; kljub temu poudarja, da je izgorelost mogoče meriti tudi brez zdravstvenih podatkov, saj so na voljo orodja za ocenjevanje izgorelosti, povezane z delom, Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) pa podpira anonimne vprašalnike za ločeno merjenje stresa in dejavnikov izgorelosti, povezanih z delom, od težav z duševnim zdravjem, ki niso povezane z delom; poziva odbor, naj se o zbiranju podatkov o izgorelosti z medicinskimi ali nemedicinskimi orodji posvetuje tudi z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov in organ za podelitev razrešnice obvešča o nadaljnjih ukrepih;

31.na podlagi vprašalnika ugotavlja, da sta odbor in Odbor regij leta 2024 začela projekt SPaCES za posodobitev in optimizacijo svojih delovnih prostorov s popolnoma participativnim in preglednim postopkom, ki vključuje predstavnike zaposlenih in socialne partnerje; poudarja, da projekt pomeni dolgoročno preobrazbo, katere cilj je izboljšati učinkovitost, sodelovanje in prožnost v obeh institucijah v skladu s hibridnim delom; ugotavlja, da se projekt SPaCES izvaja s popolnoma participativnim pristopom, ki omogoča vključenost in zastopanost osebja v vseh fazah; ugotavlja, da prva faza, ki jo podpira zunanji izvajalec in naj bi bila zaključena poleti 2025, vključuje delavnice z vodstvom in vsemi službami obeh odborov ter podrobno delovno analizo na podlagi dejavnosti, da bi opredelili prihodnje potrebe delovnega okolja; pozdravlja, da so bile vzpostavljene posebna struktura upravljanja, projektna skupina in mreža kontaktnih točk, s katerimi se bo usmerjal postopek, zagotavljala preglednost in zastopali vsi ustrezni interesi;

32.ugotavlja, da je odbor v skladu z resolucijo Parlamenta z dne 14. junija 2023 o kakovostnih pripravništvih v Uniji (2020/2005(INL)), v kateri poziva k plačilu vseh pripravništev v Evropi, zaposlil 52 praktikantov za daljši čas (5 mesecev) in dva praktikanta za krajši čas, ki so leta 2024 vsi prejemali mesečno nadomestilo;

33.pozdravlja močan in strukturiran socialni dialog v procesih organizacijskih sprememb v letu 2024; spodbuja odbor, naj ohrani in dodatno okrepi sistematično vključevanje predstavnikov zaposlenih v reforme, ki so med drugim povezane z digitalizacijo, notranjo reorganizacijo in novimi delovnimi metodami;

34.opozarja, da sta se odbor in notranji revizor v zvezi z okrepljenim etičnim okvirom dogovorila o akcijskem načrtu za revizijo etike in integritete odbora z desetimi priporočili, od katerih jih je bilo osem zaključenih do marca 2025; na podlagi poročila o nadaljnjem ukrepanju ugotavlja, da je odbor preostali odprti priporočili obravnaval tako, da je revidiral in posodobil priročnik o obveznostih uradnikov odbora, katerega vsebina bo objavljena tudi na intranetu odbora;

35.ugotavlja, da je odbor v letu 2024 še naprej usposabljal zaposlene in ozaveščal o temah, povezanih z etiko; z zadovoljstvom ugotavlja, da odbor ponuja usposabljanja o etiki in integriteti, ki so obvezna za vse zaposlene, pri čemer je leta 2024 organiziral devet takih usposabljanj, ki se jih je udeležilo 54 uslužbencev; ugotavlja tudi, da se je 40 od 47 vodstvenih delavcev udeležilo srečanj o spoštovanju na delovnem mestu in vlogi vodstvenih delavcev, 25 uslužbencev pa se je udeležilo usposabljanj o morebitnih skušnjavah z disciplinskimi posledicami, ki jih je v letu 2024 organiziral Preiskovalni in disciplinski urad Komisije; pozdravlja, da raziskave kažejo visoko stopnjo ozaveščenosti uslužbencev odbora, med drugim o njegovih močnih vrednotah in etičnih standardih, postopkih za poročanje o nepravilnostih in mreži zaupnih svetovalcev;

36.na podlagi vprašalnika ugotavlja, da sta bila leta 2024 prijavljena dva primera domnevnega nadlegovanja, ki sta bila leta 2025 preiskana in zaključena, pri čemer v enem primeru nadlegovanje ni bilo ugotovljeno, v drugem primeru pa je bilo sprejeto uradno opravičilo za neprimerno vedenje zadevne osebe; ugotavlja tudi, da je bila sprejeta odločitev o še enem primeru nadlegovanja v zvezi z disciplinskim postopkom, ki je bil prijavljen pred letom 2024; ugotavlja tudi, da v letu 2024 ni bilo poročil o spolnem nadlegovanju; ponovno poudarja, da je politika ničelne tolerance do nadlegovanja nujna, da bi zaščitili dobro počutje zaposlenih, in opozarja, da je to obveznost vsakega delodajalca;

37.se je na podlagi poročila o nadaljnjem ukrepanju seznanil z razvojem dogodkov v zvezi s sodnimi postopki, ki so jih belgijske oblasti sprožile proti nekdanjemu članu odbora, obtoženemu kršitev, povezanih s pritožbo zaradi nadlegovanja v odboru, ki jo je odbor začel obravnavati in zaključil leta 2023; ugotavlja, da so ti postopki prekinjeni, saj je pristojno belgijsko sodišče Sodišče Evropske unije zaprosilo za pojasnilo glede razlage člena 10 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije; poziva odbor, naj organ za podelitev razrešnice obvešča o nadaljnjem razvoju dogodkov v zvezi s tem;

38.z zadovoljstvom ugotavlja, da ima odbor vodilno vlogo na področju preglednosti, saj je z izjemo prvotnih podpisnikov prvi organ, ki se je pridružil registru Unije za preglednost; pozdravlja ukrepe za preglednost, ki jih je sprejel odbor, vključno s priporočilom, naj se člani odbora sestajajo le z registriranimi deležniki, obveznostjo njegovih članov, da svoje seje objavijo na spletu, in možnostjo, da poročevalci odbora, tudi v okviru pilotnega projekta, ki se je začel izvajati leta 2025, svojim mnenjem priložijo „zakonodajno sled“; ugotavlja, da so mnenja odbora sedaj prikazana kot mejniki v zakonodajnih dosjejih v EULT; na podlagi vprašalnika z zadovoljstvom ugotavlja tudi, da je odbor sprejel ukrepe za preglednost v zvezi s svojimi glavnimi upravnimi dejavnostmi na področjih, kot so finance, javna naročila, človeški viri in dostop do dokumentov;

39.ugotavlja, da ima odbor trden okvir za preprečevanje nasprotij interesov in primerov pojava vrtljivih vrat; v zvezi z uslužbenci ugotavlja, da odbor pomisleke glede nasprotja interesov vključuje v vse postopke zaposlovanja in izbirne postopke; ugotavlja, da morajo uslužbenci proaktivno sporočati vse okoliščine, ki bi lahko povzročile nasprotje interesov; v zvezi s člani odbora ugotavlja, da morajo, kadar se spremenijo informacije, ki so jih navedli, najpozneje v dveh mesecih po spremembi predložiti novo izjavo; v zvezi s člani ugotavlja tudi, da je odbor za etiko obravnaval eno prošnjo za usmeritev v zvezi z morebitnim nasprotjem interesov; v zvezi z uslužbenci odbora ugotavlja, da v letu 2024 ni bilo prijavljenih primerov nasprotja interesov ali žvižgaštva;

40.je zaskrbljen zaradi domnevnega primera goljufije v zvezi z zunanjim ponudnikom storitev, ki ga je Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) sprva zavrnil in nato leta 2024 zaradi morebitnih kaznivih dejanj posredoval Evropskemu javnemu tožilstvu (EJT); na podlagi vprašalnika z zadovoljstvom ugotavlja, da odbor v tem primeru tesno sodeluje z Evropskim javnim tožilstvom; ugotavlja tudi, da je ta ponudnik storitev odboru plačal dogovorjeno pogodbeno odškodnino; v zvezi s tem pozdravlja ukrepe, ki jih je odbor sprejel za boljše preprečevanje takih primerov v prihodnosti, in sicer s strožjimi pregledi skladnosti med izvajanjem javnih naročil in pogodb ter krepitvijo smernic in usposabljanja na tem področju; ugotavlja, da je bil en primer urada OLAF iz leta 2023 vrnjen odboru v notranjo poenostavljeno upravno preiskavo, ki se je začela leta 2024 in je privedla do končnega poročila, ki je bilo julija 2025 posredovano organu za imenovanja julija 2025; poziva odbor, naj organ za podelitev razrešnice obvesti o tem, ali je bila v tem primeru sprejeta končna odločitev; ugotavlja tudi, da je bila preiskava, ki jo je varuhinja človekovih pravic začela leta 2023, leta 2024 zaključena z ugotovitvijo, da v odboru ni prišlo do nepravilnosti;

41.na podlagi vprašalnika z zadovoljstvom ugotavlja, da je odbor na podlagi prejšnjih pozivov Parlamenta pripravil strategijo za boj proti goljufijam, ki vključuje spremljajoči akcijski načrt s konkretnimi ukrepi, ki jih je treba izvesti in ki zajemajo politike usposabljanja, pa tudi kampanje ozaveščanja in revidirane sporazume o sodelovanju z uradom OLAF in Evropskim javnim tožilstvom, ki so bili predloženi v medresorsko posvetovanje in postopek sprejetja; poziva odbor, naj organ za podelitev razrešnice obvešča o nadaljnjih ukrepih v zvezi s tem; pozdravlja dejstvo, da je odbor organiziral dve usposabljanji o ozaveščenosti o goljufijah in njihovem preprečevanju pri javnem naročanju, ki ju je vodilo osebje urada OLAF, udeležilo pa se ju je 21 udeležencev, v sodelovanju z EJT pa je organiziral tudi srečanje za ozaveščanje, da bi se uslužbenci odbora seznanili z mandatom EJT in dobilo smernice o tem, kako EJT poročati o morebitnih primerih; poziva odbor, naj okrepi svoje postopke za oceno tveganja, preprečevanje, odkrivanje in nadaljnje ukrepanje pri izvajanju strategije za boj proti goljufijam;

42.ugotavlja, da je skupni proračun odbora in Odbora regij za IT leta 2024 znašal 13 700 000 EUR, leta 2023 pa 11 712 000 EUR, kar pomeni povečanje za 7,87 %, pri čemer je bilo leta 2024 iz tega proračuna 760 000 EUR (ali približno 6 %) plačanih za kibernetsko varnost; na podlagi vprašalnika ugotavlja, da se je financiranje projektov IT v primerjavi z letom 2023 povečalo za 109 000 EUR, kar je 4 % več kot leto poprej, s čimer se podpirata predvsem program M365 za digitalno delovno okolje in program za preoblikovanje kibernetske varnosti; ugotavlja tudi, da so se odhodki za opremo povečali za 117 000 EUR (tj. za 20 %), predvsem zaradi prilagoditve cen in strateških naložb v telefonsko infrastrukturo; je seznanjen s pomisleki odbora, da je strukturno premalo financiran na področjih digitalizacije in kibernetske varnosti, ter opozarja, da stalno nezadostno vlaganje v kibernetsko varnost pomeni strukturno tveganje za integriteto institucij, organov, uradov in agencij Unije; poziva odbor, naj prilagodi strukturiran časovni načrt, da bi postopoma dosegel 10-odstotno merilo porabe za kibernetsko varnost, vključno z letnimi mejniki, prednostnim razvrščanjem na podlagi tveganja in rednim poročanjem organu za podelitev razrešnice; poudarja, da je treba okrepiti sodelovanje s Službo za kibernetsko varnost institucij, organov, uradov in agencij Unije (CERT-EU) ter institucijami, organi, uradi in agencijami Unije, da bi zagotovili skladno in odporno stališče glede kibernetske varnosti; v zvezi s tem obžaluje, da proračunski organ v proračun Unije za leto 2026 ni vključil zneska 1 176 000 EUR, ki ga odbor (in Odbor regij) potrebujeta za obsežnejšo nadgradnjo kibernetske varnosti, zaradi česar ni mogoče uresničiti cilja iz Uredbe (EU, Euratom) 2023/2841 Uredba (EU, Euratom) 2023/2841 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o določitvi ukrepov za visoko skupno raven kibernetske varnosti v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije (UL L, 2023/2841, 18.12.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/2841/oj)., da se približno 10 % vseh odhodkov za informacijsko tehnologijo nameni kibernetski varnosti; poziva, naj se zagotovijo ustrezna sredstva, da bosta lahko odbor in Odbor regij izvedla obsežno nadgradnjo kibernetske varnosti;

43.je seznanjen s ključnimi izboljšavami v zvezi z digitalizacijo in upravljanjem IT v letu 2024, kot so med drugim razširitev pokritosti z brezžičnim omrežjem, uvedba programa Microsoft 365 in pilotnih projektov na področju umetne inteligence, migracije v oblaku in ozaveščanje prek dnevov kibernetske varnosti; pozdravlja večletno digitalno strategijo (DS 2024–2026), ki jo je začel izvajati DIIT in temelji na štirih vodilnih programih: M365 (program za digitalno delovno okolje), ARES (sistem Komisije za upravljanje dokumentov), EdiT (skupno orodje institucij Unije za pripravo zakonodajnih dokumentov) in kibernetska varnost; na podlagi poročila odbora in vprašalnika ugotavlja, da je bil z digitalno strategijo odbora za obdobje 2024–2026 uveden revidiran model digitalnega upravljanja, namenjen izboljšanju institucionalnega sodelovanja, racionalizaciji delovnih postopkov, avtomatizaciji postopkov, izboljšanju priprave zakonodaje in krepitvi odpornosti;

44.na podlagi vprašalnika ugotavlja, da odbor uporablja sistem HAN (HERMES-ARES-NOMCOM) za varno upravljanje dokumentov in skladnost s pravili o varstvu podatkov ter da je začel uporabljati urejevalnik EdiT XML za pripravo zakonodaje; pozdravlja napredek pri upravljanju zapisov, pri čemer naj bi se začela leta 2026 dejavnost izvajati s polno paro; priznava izboljšave infrastrukture IT, vključno z avtomatizacijo, migracijami v oblaku in uvedbo novega orodja za upravljanje človeških virov (HRT, ki bo nadomestil Sysper) v letu 2024;

45.ugotavlja, da odbor uporablja eTranslation, nevronsko platformo Komisije za strojno prevajanje, za samodejno ustvarjanje prevodov in dodatno pomoč pri delu prevajalcev; ugotavlja, da je odbor hkrati uspešno izvedel pilotni projekt o pretvorbi govora v besedilo na podlagi umetne inteligence, pri tem pa uporabil programsko opremo, ki jo je leta 2024 razvila Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO); ugotavlja tudi, da je direktorat za prevajanje junija 2024 začel enoletni pilotni projekt za oceno uporabe orodja DeepL kot alternativnega prevajalskega orodja, a je ugotovil, da ne prinaša dodane vrednosti v primerjavi z uveljavljenimi sistemi za prevajanje dokumentov odbora;

46.na podlagi vprašalnika ugotavlja, da odbor še naprej tesno sodeluje s službo za kibernetsko varnost za institucije, organe, urade in agencije Unije (CERT-EU) ter z različnimi orodji in stalnim spremljanjem odkriva in odpravlja ranljivosti sistema; ugotavlja tudi, da je DIIT začel izvajati „Essentials 8“, okvir NIST za kibernetsko varnost in platformo OWASP kot referenčne modele za boljše obvladovanje tveganja, izboljšanje upravljanja ter vključevanje varnosti v postopke identifikacije, zaščite, odkrivanja, odzivanja in okrevanja; priznava, da potekajo prizadevanja za popolno uskladitev z operativnimi in regulativnimi zahtevami; na podlagi poročila o nadaljnjem ukrepanju ugotavlja, da je odbor kibernetsko varnost preoblikoval v skupno odgovornost vseh uslužbencev ter jo podprl z večletnim načrtom, stalnim usposabljanjem in kampanjami ozaveščanja;

47.z zadovoljstvom ugotavlja, da so komunikacijski kanali odbora dostopni tudi invalidom; ugotavlja, da odbor uporablja smernice za dostopnost spletnih vsebin in da je za večino aplikacij zagotovil celovito dostopnost; v zvezi s tem ugotavlja, da spletno mesto odbora redno revidirajo strokovnjaki za dostopnost, ki izdajajo priporočila, ki se nato izvedejo, naslednja revizija pa naj bi potekala leta 2026;

48.pozdravlja, da želi odbor v letu 2024 poskrbeti, da bi osebje pridobilo digitalne spretnosti, potrebne za vse bolj digitalizirano delovno okolje in izvajanje ciljno usmerjenih informacijskih kampanj, pri čemer ponuja celovit program usposabljanja in inštruiranja ter podpira razvoj osebja z ohranjanjem posodobljene baze znanja na področju informacijske tehnologije z vmesnikom, ki temelji na umetni inteligenci; spodbuja usposabljanje o kibernetski varnosti ter varni, etični in učinkoviti uporabi umetne inteligence;

49.na podlagi poročila o nadaljnjem ukrepanju ugotavlja, da Evropski nadzornik za varstvo podatkov v letu 2024 ni začel nobene preiskave v zvezi z uporabo pravil o varstvu podatkov v odboru; ugotavlja pa, da preiskava v zvezi z upravljanjem zunanje revizije, ki se je začela leta 2023, še ni zaključena; poziva odbor, naj organ za podelitev razrešnice obvešča o nadaljnjih ukrepih v zvezi s tem;

50.na podlagi poročila o nadaljnjem ukrepanju ugotavlja, da odbor glede na prihodnjo prenovo stavbe SPAAK in dejstvo, da bo stavba B-100 izpraznjena avgusta 2026, pripravlja dolgoročno nepremičninsko strategijo; ugotavlja tudi, da bodo v to strategijo vključeni rezultati tekočih tehničnih in okoljskih revizij stavb odbora; poziva odbor, naj organ za podelitev razrešnice obvešča o novostih v zvezi s tem;

51.ceni, da je odbor leta 2024 dokončno posodobil vseh šest dvigal na zahodni strani stavbe JDE ter izboljšal njihovo dostopnost, pri čemer je eno dvigalo zasnoval posebej za osebe z omejeno mobilnostjo; pozdravlja znatne izboljšave za uporabnike invalidskih vozičkov, slepe in slabovidne, gluhe in osebe z omejeno mobilnostjo ali drugimi fizičnimi omejitvami, med drugim izboljšano avdio in vizualno signalizacijo, prilagojene upravljalne elemente, daljši čas pri odpiranju vrat, ogledala in varnostne elemente ter oprijemala;

52.na podlagi poročila odbora ugotavlja, da je bil leta 2024 v stavbi JDE v sodelovanju z Odborom regij odprt nov skupni komunikacijski prostor; poudarja, da se ta nahaja v nekdanjih knjižničnih prostorih in zajema sodoben snemalni studio, sobo za krajše intervjuje in namenski konferenčni prostor;

53.na podlagi vprašalnika ugotavlja, da je odbor leta 2024 za okolju prijaznejše dejavnosti namenil 198 894 EUR, od tega 55 % za svetovalne in strokovne storitve na področju upravljanja energije in energijske učinkovitosti ter 45 % za izboljšanje infrastrukture, na primer razsvetljave LED, parkirnih mesta za kolesa in merjenja porabe energije; pozdravlja, da so te naložbe skupaj z nadaljnjimi pobudami za inovativne gradbene objekte, 100-odstotno zeleno električno energijo, pametne tehnologije za varčevanje z energijo in digitalizacijo prispevale k zmanjšanju porabe energije in emisij;

54.na podlagi vprašalnika ugotavlja, da se je v letu 2024 v primerjavi z letom 2023 zmanjšala poraba električne energije (–19 %), plina (–13 %) in vode (–12 %) ter zmanjšala količina odpadkov (–12 %), poraba papirja (+1 %) pa povečala; pozdravlja tudi, da so se v istem obdobju emisije ogljika na EPDČ zmanjšale za 4,30 % (emisije iz potovanj članov odbora niso vključene); se je na podlagi vprašalnika seznanil z ukrepi odbora za spodbujanje bolj trajnostnih možnosti potovanja med uslužbenci in člani ter s potekajočo revizijo vodnika za službena potovanja za uslužbence, ki bo kot ključni element vključeval okoljski odtis; pozdravlja tudi, da se odbor osredotoča na ravnanje z odpadki in recikliranje, s čimer želi spodbuditi kulturo zmanjševanja količine odpadkov in učinkovite rabe virov;

55.z zadovoljstvom ugotavlja, da vsi javni razpisi odbora v vrednosti nad 60 000 EUR in razpisi v vrednosti nad 25 000 EUR, ki se upravljajo skupaj z Odborom regij, vključujejo klavzule o trajnostnosti v skladu s standardi energetske unije, evropskim zelenim dogovorom in načeli krožnega gospodarstva; ugotavlja, da nova okvirna pogodba odbora za gostinske storitve, ki je začela veljati avgusta 2024, vsebuje zahteve za ekološke in lokalno proizvedene proizvode, donacije hrane ter sezonsko sadje in zelenjavo;

56.na podlagi vprašalnika z zadovoljstvom ugotavlja, da si odbor nenehno prizadeva za spodbujanje trajnostne mobilnosti med zaposlenimi; zlasti ugotavlja, da odbor uslužbencem ponuja finančne prispevke za vozovnice za javni prevoz, za uporabo kolesa za prevoz na delo, od leta 2024 pa tudi prispevke za naročnino Flex SNCB, da bi se upoštevali pomisleki v zvezi s hibridno ureditvijo dela; je seznanjen z načrtom odbora, da bo skupaj z Odborom regij sodeloval pri javnem razpisu za nakup in vzdrževanje električnih koles (ki bo znova objavljen leta 2026), ki ga bo vodila Komisija; pozdravlja stalno sodelovanje z regijo Bruselj – glavno mesto pri načrtovanju mobilnosti in sodelovanje odbora v medinstitucionalnih pobudah, ki prispevajo h kulturi trajnostnega prevoza na delo;

57.pozdravlja tesno sodelovanje odbora z Odborom regij na upravni ravni, pri čemer si odbora delita prostore in skupne službe na področjih prevajanja, infrastrukture, logistike, varovanja, javnih naročil, finančnega poslovodenja in IT, hkrati pa ostajata institucionalno povsem samostojna; ugotavlja, da sta odbora, da bi razširila sodelovanje na drugih področjih in glede na proračunske omejitve, skupaj začela dva ključna projekta za leto 2024, in sicer projekt SPaCES za preoblikovanje pisarniškega okolja in strateško reformo direktorata za prevajanje s strukturno reorganizacijo, boljšo uporabo jezikovnih tehnologij in postopnim zmanjšanjem človeških prevajalskih zmogljivosti za večjo učinkovitost in stroškovno učinkovitost;

58.pozdravlja pozitivne rezultate v prvem letu izvajanja sporazuma med odborom in Odborom regij na avdiovizualnem področju, kot so proračunski prihranki v višini približno 140 000 EUR v primerjavi z neodvisno vodenim projektom in večja proizvodna zmogljivost, saj je bilo že do junija 2025 ustvarjenih 85 videoposnetkov, medtem ko jih je bilo v celotnem letu 2024 ustvarjenih približno 90;

59.želi pohvaliti odbor, da je ustvaril znatne prihranke z izvajanjem sporazuma o sodelovanju z Odborom regij, s katerim je ustanovil skupne službe, ki opravljajo predvsem naloge na področju informacijske tehnologije, logistike in javnih naročil; na podlagi vprašalnika z zadovoljstvom ugotavlja, da so bili ocenjeni prihranki odbora v letu 2024 na področjih informacijske tehnologije (približno 16 milijonov EUR), infrastrukture (približno 8 milijonov EUR), tiskarskih storitev (približno 125 000 EUR) in varnostnih storitev (približno 800 000 EUR); ugotavlja tudi, da bi se skupni stroški za osebje povečali za vsaj 30 %, če bi imela odbor in Odbor regij ločene storitve prevajanja in javnega naročanja; znova poziva k čim večji razširitvi tega sodelovanja, da bi vzpostavili enotno upravo za skupne službe ter ohranili ločenost služb in oddelkov, pristojnih za osrednje neodvisne mandate;

60.z zadovoljstvom ugotavlja, da je odbor s sporazumi o ravni storitve, zlasti s Komisijo, dosegel znatne proračunske in upravne prihranke pri uporabi finančnih in ključnih orodij IT za upravljanje človeških virov; pozdravlja tudi sodelovanje odbora v medinstitucionalnih postopkih javnih naročil, ki jih vodijo druge institucije, na primer Parlament in Komisija, na področjih, kot so službena potovanja, zavarovanje, prevoz, IT, prevajanje in avdiovizualna oprema; na podlagi vprašalnika ugotavlja, da so se skupni stroški, ki jih je imel odbor s tem, da je nekatere storitve predal Komisiji v zunanje izvajanje, povečali s 793 000 EUR leta 2023 na 893 000 EUR leta 2024;

61.je seznanjen z nekaterimi dogodki in podatki v zvezi s sodelovanjem med odborom in Parlamentom v letu 2024: sprejetje novega sporazuma o sodelovanju, podpis memoranduma o soglasju o sodelovanju pri pripravah na evropske volitve, udeležba 55 članov na 38 dogodkih odbora, udeležba odbora na 32 dogodkih Parlamenta ter udeležba na različnih dvostranskih srečanjih in srečanjih političnih skupin;

62.je seznanjen z nekaterimi dogodki in podatki v zvezi s sodelovanjem med odborom in Komisijo v letu 2024: udeležba komisarjev na desetih plenarnih zasedanjih odbora in drugih prireditvah, ki jih je organiziral, več kot 30 skupnih komunikacijskih projektov za vključevanje civilne družbe, 20 posebnih skupnih dejavnosti, prispevki odbora k 17 strokovnim skupinam Komisije, šest raziskovalnih mnenj in tri ocenjevalna poročila, ki jih je odbor pripravil na zaprosilo Komisije;

63.je seznanjen z nekaterimi dogodki in podatki v zvezi s sodelovanjem med odborom in Svetom/Evropskim svetom v letu 2024: tri srečanja na visoki ravni s predsedniki Evropskega sveta in 21 raziskovalnih mnenj, ki jih je odbor pripravil na zaprosilo belgijskega in madžarskega predsedstva;

64.ugotavlja, da so bili tudi v letu 2024 ustvarjeni proračunski prihranki in dosežena večja učinkovitost zaradi dejavnega sodelovanja med odborom in institucijami Unije, tudi z organizacijo plenarnih zasedanj odbora v prostorih Komisije in Parlamenta, ki prostore in z njimi povezane storitve zagotavljata brezplačno oziroma po cenah, ki so nižje od cen na zunanjem trgu;

65.ugotavlja, da ima odbor osrednjo vlogo pri krepitvi povezav z nacionalnimi ekonomsko-socialnimi sveti držav članic in med njimi; je v zvezi s tem seznanjen z ustanovitvijo nove tematske delovne skupine, ki jo sestavlja 13 nacionalnih ekonomsko-socialnih svetov, objavo 32 člankov in 26 povzetkov poročil, ki so jih pripravili nacionalni sveti, organizacijo letnega srečanja predsednikov in generalnih sekretarjev teh svetov v Bruslju ter skupno organiziranim seminarjem s 100 udeleženci iz vrst evropskih socialnih partnerjev, organizacij civilne družbe, predstavnikov institucij Unije in akademikov v letu 2024; poziva k nadaljnjemu sodelovanju pri temah skupnega interesa in izmenjavi dobrih praks, pri čemer je treba poudariti ključno vlogo civilne družbe pri reševanju sedanjih izzivov Unije;

66.na podlagi vprašalnika ugotavlja, da je skupni proračun odbora za komuniciranje, publikacije in nakup dokumentacije v letu 2024 znašal približno 2,5 milijona EUR (približno enako kot v letu 2023), kar je 1,4 % skupnega proračuna odbora po prerazporeditvah za leto 2024; pozdravlja, da je odbor v letu 2024 svoja sredstva osredotočil na omejeno število prednostnih nalog na področju komuniciranja, povezanih z zakonodajnimi prednostnimi nalogami institucij Unije, kot so cenovna dostopnost energije, umetna inteligenca, duševno zdravje, strateška avtonomija, gospodarske reforme, enakost spolov, mladi in širitev, v skladu s sporočilom odbora, ki temelji na učinku;

67.na podlagi vprašalnika in poročila odbora ugotavlja, da je odbor leta 2024 v okviru kampanje za evropske volitve izvedel celovit komunikacijski načrt z dogodki za ozaveščanje na lokalnih prireditvah in tednom civilne družbe; v zvezi s tem ceni, da so se 104 člani odbora poleg ozaveščanja v družbenih medijih udeležili 122 dogodkov za ozaveščanje, na katerih je neposredno sodelovalo približno 350 000 državljanov; glede na poročila želi pohvaliti odbor za uspešno organizacijo tedna civilne družbe, pri katerem je sodelovalo 800 udeležencev in je bilo zabeleženih več kot 8000 interakcij, več kot milijon ogledov in približno 96 000 videoposnetkov, kar kaže na močno prisotnost v družbenih medijih;

68.pozdravlja prizadevanja odbora, da bi povečal prepoznavnost svojega dela; vendar meni, da so potrebna nadaljnja prizadevanja, da bi se s komunikacijskimi dejavnostmi jasno pojasnilo vlogo odbora in konkretne prispevke k prisotnosti Unije na terenu, in sicer na dostopen in za državljane konstruktiven način; ceni, da je bila maja 2024 vzpostavljena platforma NaviGate; ugotavlja, da je ta platforma, ki vsebuje spletne povezave do EULT, znatno povečala prepoznavnost dela odbora in izboljšala uporabniško izkušnjo za člane, uslužbence, obiskovalce iz drugih institucij in javnost, saj je leta 2024 dosegla 4600 posameznih obiskovalcev;

69.na podlagi poročila odbora ugotavlja, da se je njegova prisotnost v družbenih medijih še naprej povečevala, pri čemer se je skupno število sledilcev štirih glavnih računov odbora v primerjavi z letom 2023 povečalo za več kot 18 %; poudarja, da se je angažiranost znatno povečala, saj se je povečala za 45 % in na vseh platformah skupaj presegla 416 000 interakcij; ugotavlja tudi, da je odbor do konca leta 2024 dosegel 62 868 sledilcev na platformi X, 79 647 sledilcev na platformi LinkedIn, 49 494 sledilcev na Facebooku in 29 987 sledilcev na Instagramu, kar kaže, da je rast števila sledilcev na platformah v primerjavi z letom 2023 močna; ugotavlja, da se je leta 2024 število sledilcev najbolj povečalo na Instagramu (+72 %); ugotavlja, da je odbor v skladu s skupnim pristopom institucij Unije leta 2024 odprl svoj prvi račun Bluesky, da bi bil uradno prisoten, dejavnosti pa so se začele januarja 2025;