1.ugotavlja, da je proračun odbora del razdelka 7 večletnega finančnega okvira „Evropska javna uprava“ („Razdelek 7“), ki je v letu 2024 skupaj znašal 13,3 milijarde EUR, kar je 6,9 % vseh odhodkov iz proračuna Unije; ugotavlja, da je proračun odbora v letu 2024 predstavljal 0,92 % vseh odobrenih sredstev v razdelku 7 večletnega finančnega okvira;

2.ugotavlja, da je Računsko sodišče v letnem poročilu za proračunsko leto 2024 preučilo vzorec 70 transakcij v razdelku za upravo, torej enako število kot leta 2023; ker Računsko sodišče navaja, da med upravne odhodke sodijo odhodki za človeške vire, vključno z odhodki za pokojnine, ki so leta 2024 znašali približno 69 % vseh upravnih odhodkov, ter odhodki za stavbe, opremo, energijo, komunikacije in informacijsko tehnologijo ter da njegovo delo že mnogo let kaže, da je pri tej porabi tveganje na splošno majhno;

3.ugotavlja, da je 16 (23 %) od 70 transakcij vsebovalo napake, vendar je Računsko sodišče na podlagi treh količinsko opredeljenih napak ocenilo, da je stopnja napake pod pragom pomembnosti; ugotavlja, da Računsko sodišče v svojem poročilu ni opredelilo posebnih težav v zvezi z odborom;

4.ugotavlja, da kohezijska politika občutno prispeva k zaupanju državljanov v Unijo, saj prek regionalnih in lokalnih projektov dosega konkretne in vidne rezultate, s čimer se povečuje legitimnost ukrepov Unije na terenu; poudarja, da ima odbor v zvezi s tem ključno vlogo pri približevanju državljanov Unije odločanju v Uniji;

5.na podlagi letnega poročila o dejavnostih odbora za leto 2024 (v nadaljnjem besedilu: letno poročilo) ugotavlja, da je končni sprejeti proračun odbora v letu 2024 znašal 123 178 345 EUR, vključno s spremembo proračuna št. 5/2024 (povezano s plačami), kar je 6 502 953 EUR (tj. + 5,60 %) več kot leta 2023; z zadovoljstvom ugotavlja, da je stopnja izvrševanja odobritev za prevzem obveznosti za tekoče leto v letu 2024 znašala 99,9 % (enako kot leta 2023) in da se je stopnja izvrševanja odobritev plačil z 91,20 % leta 2023 v letu 2024 povečala na 91,90 %; pozdravlja tudi povečanje stopnje izvrševanja odobritev C8 (prenesenih iz leta 2023 v leto 2024) s 85 % v letu 2023 na 92,20 % v letu 2024, pri čemer so odobritve, prenesene iz leta 2023 v leto 2024, znašale 12 578853 EUR, leto poprej pa 10 540 464 EUR; želi pohvaliti odbor, da je z optimizacijo proračunskega načrtovanja in izvrševanja kljub stalnim proračunskim pritiskom v zadnjih letih uspel ohraniti stalno visoko stopnjo izvrševanja proračuna; se v zvezi s tem zaveda, da odbor trpi strukturno pomanjkanje sredstev, zlasti glede na njegovo vlogo vodilnega in inovativnega akterja ter preizkusnega okolja za prakse, ki bi lahko koristile širši upravi Unije, in priznava, da potrebuje dodatna sredstva za učinkovito doseganje svojih ciljev ob upoštevanju proračunske discipline;

6.poudarja, da visoke stopnje izvrševanja proračuna in nizke stopnje napak odbora kažejo, da lahko decentralizirano izvrševanje, ki je blizu regionalnim in lokalnim organom, zagotovi dobro finančno poslovodenje in oprijemljive rezultate za državljane, hkrati pa priznava, da so potrebna dodatna sredstva; poziva Komisijo, naj v okviru svojega institucionalnega mandata v celoti vključi odbor v spremljanje in ocenjevanje porabe Unije, tudi v odločitve, ki se nanašajo na proračun Unije po letu 2027, da bi dodatno okrepili odgovornost, preglednost in uspešnost kohezijskih projektov, katerih cilj je zmanjšati ekonomske, socialne in teritorialne razlike;

7.ugotavlja, da se je stopnja izvrševanja odobritev C1 v proračunski postavki 1 0 0 0 „Pisarniški stroški za člane“ zmanjšala s 76,20 % v letu 2023 na zgolj 13,90 % v letu 2024; je seznanjen s pojasnilom odbora, da so bila nadomestila za pisarniške stroške za leto 2024 izvršena v začetku leta 2025 z odobritvami C8; ugotavlja, da je odbor nizko stopnjo izvrševanja odobritev C8 v proračunski postavki 2 0 0 7 („Opremljanje prostorov“) v letu 2023 obravnaval tako, da se je izognil začetku velikih nepremičninskih projektov ob koncu leta in opravil vmesna plačila za dolgoročne projekte, da bi preprečil zamude pri računih; vseeno ugotavlja, da se je stopnja izvrševanja odobritev C1 v tej postavki zaradi časovnega razporeda prenove nekaterih dvigal v odboru zmanjšala z 99,20 % v letu 2023 na 51,90 % v letu 2024;

8.na podlagi letnega poročila ugotavlja, da je odbor v letu 2024 izvedel 42 prerazporeditev v skupnem znesku 2,7 milijona EUR, od tega 37 notranjih prerazporeditev v skupnem znesku 1,1 milijona EUR in pet zunanjih prerazporeditev v skupnem znesku 1,6 milijona EUR, pri čemer je približno 1 milijon EUR prerazporedil v proračunske vrstice, ki krijejo ali povečujejo postavke, kot so letne zakupnine, organizacija notranjega natečaja, odhodki za informacijsko tehnologijo in opremljanje medijskega prostora, ki ga uporabljata odbor in Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO);

9.v zvezi z rusko vojaško agresijo proti Ukrajini ugotavlja, da so na odbor v letu 2024 še naprej pestili naraščajoči stroški energije, prevoza, nastanitve in mehanizmi indeksacije, povezani s stopnjo inflacije, ki so med drugim neposredno ali posredno vplivali na odhodke za surovine, zunanje izvajalce, energijo, potovanja, najemnine, zakup in vzdrževanje stavb; ugotavlja, da so se v obdobju 2022–2025 kumulativni stroški, povezani z indeksacijo, povečali za 21,50 % za najemnine in zakupnine stavb ter 15 % za pogodbe o vzdrževanju in varovanju, v obdobju 2022–2024 pa so se povprečni stroški za člana, ki potuje v Bruselj in iz njega, povečali s 1 200 EUR na 1 620 EUR; v zvezi s tem ugotavlja, da se je število proračunskih prerazporeditev odbora povečalo z 31 v letu 2023 na 42 v letu 2024, deloma za kritje pogodb, na katere sta vplivali visoka inflacija in indeksacija; pozdravlja, da skušata odbor in EESO z digitalizacijo in skupnimi prizadevanji na področju javnega naročanja izboljšati medinstitucionalno sodelovanje; pozdravlja, da je odbor leta 2024 obnovil ukrepe za varčevanje z energijo, ki so izjemno pomembni za ublažitev posledic naraščajočih cen energije; priznava pa, da morajo vse institucije Unije izboljšati svoje upravljanje proračuna, tako da pri sklepanju pogodb s ponudniki storitev upoštevajo volatilnost cen, zlasti v energetskem sektorju;

10.poziva upravo odbora, naj dejavno opredeli in izvaja ukrepe za zmanjšanje stroškov, tudi z večjo uporabo tehnologij za hibridne seje, optimizacijo uporabe stavb, konsolidacijo upravnih dejavnosti in zmanjšanjem nepotrebnih logističnih stroškov; zahteva redna poročila o napredku pri izvedenih ukrepih in doseženih prihrankih;

11.ugotavlja, da so se plačila za člane odbora iz proračunske postavke 1 0 0 4 povečala s 7 955 968 EUR v letu 2023 na 8 036 613 EUR v letu 2024, kar pomeni, da je bilo povečanje 1-odstotno (manj kot prejšnje leto, ko je znašalo +20 %); ugotavlja, da je bilo v letu 2024 izvršenih 8231 plačil za potne stroške, 4188 plačil za nadomestila za potne stroške, 7303 plačil za sejnine za fizično udeležbo in 164 plačil za udeležbo na daljavo; na podlagi nadaljnjih ukrepov odbora v zvezi z ugotovitvami iz resolucije Parlamenta o razrešnici za leto 2023 (v nadaljnjem besedilu: poročilo o nadaljnjih ukrepih) ugotavlja, da je odbor leta 2024 sprejel revidiran sklop pravil o povračilu potnih stroškov in plačilu nadomestil članom odbora z več ukrepi za zmanjšanje nepotrebnih stroškov in emisij ogljika, kot je Parlament priporočil v prejšnjih resolucijah o razrešnici;

12.ugotavlja, da se je proračun odbora za službena potovanja (odobritve za tekoče leto) povečal za 13,60 %, in sicer s 420 833 EUR leta 2023 na 478 050 EUR leta 2024, stopnja izvrševanja pa je v letu 2024 znašala približno 80 % (podobno kot leta 2023); ugotavlja, da je bilo to povečanje posledica povečanja števila misij s 574 v letu 2023 na 810 v letu 2024, pri čemer je bilo 268 misij povezanih s tem, da je odbor ob 30. obletnici v letu 2024 organiziral vrh v Monsu;

13.ugotavlja, da so se odobritve za tolmaške storitve v tekočem letu zmanjšale za približno 10 %, in sicer s 4,167 milijona EUR v letu 2023 na 3,737 milijona EUR v letu 2024, stopnja izvrševanja pa je v letu 2024 znašala 64,80 %, kar je manj kot leta 2023, ko je znašala 67,30 %;

14.ugotavlja, da v skladu z veljavnimi pravili odbora pavšalna sejnina za seje na daljavo znaša 50 % redne sejnine, pri čemer slednja znaša 367 EUR, prva pa 186,50 EUR po indeksaciji; ugotavlja, da je skupni znesek, izplačan za sejnine za seje na daljavo, ostal nizek v primerjavi s prejšnjimi leti, potem ko je bil leta 2023 zabeležen močan povratek na seje s fizično prisotnostjo; kljub temu ugotavlja, da se je izplačani znesek nekoliko povečal, in sicer z 32 632 EUR v letu 2023 na 38 104 EUR v letu 2024; na podlagi odgovorov v vprašalniku, ki ga je odboru v sklopu postopka podelitve razrešnice za leto 2024 poslal Odbor Parlamenta za proračunski nadzor, ugotavlja, da lahko samo seje neformalnih organov odbora potekajo prek spleta ali v hibridni obliki, medtem ko se udeležba na daljavo spremlja prek platforme Interactio in pridobljenih datotek .csv; poziva odbor, naj poveča preglednost in sorazmernost sistema nadomestil za udeležbo na daljavo, da bi povečal zaupanje javnosti, in poudarja, da mora biti finančno nadomestilo za udeležbo na daljavo strogo utemeljeno; meni, da je udeležba na daljavo pomemben instrument za sodobne institucije, saj zmanjšuje stroške za sejnine in omogoča širšo udeležbo, zato je lahko dodelitev nižjega nadomestila za udeležbo organov odbora pri sejah na daljavo, omejena na nekatere vrste prireditev, sorazmeren in pravičen ukrep, saj imajo poslanci odgovornost, na prireditve pa se morajo tudi pripraviti; ugotavlja pa, da je pomembno zagotoviti preglednost in sorazmernost v zvezi z višino teh nadomestil, zlasti kadar obstajajo razlike med organi Unije za udeležbo na daljavo; meni, da je treba sedanjo višino sejnine za seje na daljavo dodatno utemeljiti z vidika stroškovne učinkovitosti, sorazmernosti in javne sprejemljivosti; poziva k širši in bolj sistematični uporabi spletnih in hibridnih oblik sej, kjer je to ustrezno, da bi zmanjšali odhodke za potovanja, povečali stroškovno učinkovitost, omejili vpliv na okolje in povečali zaupanje javnosti v preudarno uporabo sredstev Unije ter ocenili možnost uskladitve pravil odbora s pravili, ki jih uporablja EESO, ali zagotovili jasno in pregledno utemeljitev za ohranitev diferenciranega sistema;

15.na podlagi vprašalnika in poročila o nadaljnjem ukrepanju z zadovoljstvom ugotavlja, da se je povprečni čas za plačilo skrajšal z 21,88 dneva v letu 2023 na 18,46 dneva v letu 2024, čeprav se je dodatno povečalo število obdelanih računov; izreka pohvalo odboru, ker je bil v letu 2024 velik delež (83 %) računov prejetih v elektronski obliki;

16.priznava, da ima odbor osrednjo vlogo pri prispevanju k razvoju politik in postopkom odločanja Unije, saj zastopa interese lokalnih in regionalnih organov v Uniji, s čimer približuje Evropo državljanom in povečuje demokratično legitimnost zakonodaje Unije; na podlagi letnega poročila ugotavlja, da je poročanje o uspešnosti odbora za leto 2024 v okviru letnega operativnega načrta temeljilo na 26 ciljih, doseganje katerih je bilo ocenjeno s 87 kvantitativnimi kazalniki; poziva odbor, naj dodatno okrepi kazalnike, usmerjene v rezultate in učinke, da bi bolje prikazal učinek in dodano vrednost svojih dejavnosti na politike Unije; ker so bili cilji večine teh kazalnikov (približno 74 %) doseženi s stopnjo 90 % ali več, šest jih je bilo delno doseženih s stopnjo manj kot 90 %, šest pa jih ni bilo doseženih; na podlagi vprašalnika ugotavlja, da je odbor izvedel celovit cikel načrtovanja in poročanja, ki je vključeval vzpostavitev centralnega registra tveganj in oceno tveganja za vse cilje v letnem operativnem načrtu za leto 2024; spodbuja odbor, naj si še naprej prizadeva za izboljšanje uspešnosti in učinkovitosti; pozdravlja prizadevanja odbora za uvedbo reformnih in inovativnih rešitev, racionalizacijo uprave in preprečevanje prekrivanja vlog z drugimi organi;

17.poudarja pomen in strateško vrednost kazalnikov uspešnosti ter poziva odbor, naj dodatno utrdi svoj okvir kazalnikov, da bi omogočil poročanje o rezultatih in učinku, ne pa zgolj upravne dejavnosti;

18.ugotavlja, da odbor svoje poslanstvo opravlja z mnenji, ki se nanašajo na zakonodajne predloge Komisije (zaprosila), mnenji na lastno pobudo, v katerih institucije Unije poziva k ukrepanju, in resolucijami, v katerih poudarja svoja stališča o posebnih temah; ugotavlja, da je odbor leta 2024 sprejel 53 mnenj (enako kot leta 2023) in štiri resolucije (leta 2023 jih je sprejel šest); priznava politične dosežke odbora v letu 2024 in njegovo vlogo pri vključevanju lokalnih in regionalnih vidikov v oblikovanje politik Unije, s čimer se krepi vključevanje državljanov;

19.se na podlagi letnega poročila odbora o učinku za leto 2024 (v nadaljnjem besedilu: poročilo o učinku) z zadovoljstvom seznanja s političnimi dosežki odbora v letu 2024 v zvezi z njegovimi tremi političnimi prednostnimi nalogami za obdobje 2020–2025, s čimer se krepi vloga odbora pri oblikovanju politike Unije na regionalni in lokalni ravni; ugotavlja, da je odbor z izjavami in priporočili v mnenjih vplival na ključna področja politike Unije, kot so podnebne spremembe, narava, energija in zeleno gospodarstvo (npr. s poročilom o zelenem dogovoru 2.0, ki je vplivalo na sklepe Sveta, in z mnenjem odbora o Uredbi (EU) 2024/1991 Evropskega parlamenta in Sveta Uredba (EU) 2024/1991 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2024 o obnovi narave in spremembi Uredbe (EU) 2022/869 (UL L, 2024/1991, 29.7.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1991/oj).), promet (npr. z mnenjem odbora o svežnju o okolju prijaznejšem tovornem prometu, ki je vplivalo na ustrezne osnutke poročil Parlamenta) in zdravje (npr. z mnenjem odbora o Uredbi (EU) 2025/327 Evropskega parlamenta in Sveta Uredba (EU) 2025/327 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2025 o evropskem zdravstvenem podatkovnem prostoru ter spremembi Direktive 2011/24/EU in Uredbe (EU) 2024/2847 (UL L, 2025/327, 5.3.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2025/327/oj)., ki je vplivalo na končno kompromisno besedilo); poleg tega z zadovoljstvom ugotavlja, da so predlogi odbora vplivali na odločitev Komisije, da začne pilotni projekt v vrednosti 23 milijonov EUR, s katerim bi sofinancirala regije in mesta pri ponovnem vključevanju dolgotrajno brezposelnih na trg dela, ter da začne izvajati ambiciozen in nasploh prvi evropski načrt za cenovno dostopna stanovanja, ki obravnava energijo, revščino in trajnostna stanovanja ter potrjuje, da je dostop do stanovanja temeljna pravica; ugotavlja tudi, da je izjava, sprejeta na evropskem vrhu regij in mest marca 2024 v Monsu, prispevala k strateški agendi Evropskega sveta in političnim usmeritvam Komisije;

20.glede na pomembno vlogo odbora pri povečevanju demokratične legitimnosti zakonodaje Unije z dejavnim usklajevanjem regionalnih in lokalnih organov podpira odbor pri njegovih prizadevanjih za pripravo ciljnih, sorazmernih in na dokazih temelječih ocen teritorialnega učinka, kadar zakonodajnemu procesu prinašajo jasno dodano vrednost; z zadovoljstvom ugotavlja, da je odbor s sodelovanjem različnih lokalnih in regionalnih mrež, zavezništev in središč vzpostavil celovit mehanizem za posvetovanje z deležniki, da bi pred izdajo mnenja zbral različna stališča; ceni, da se upoštevajo tudi stališča partnerjev zunaj Unije, na primer v okviru Evropskega zavezništva mest in regij za obnovo Ukrajine ter Evro-sredozemske skupščine lokalnih in regionalnih oblasti;

21.je seznanjen, da odbor prek sporazumov o sodelovanju s Komisijo, Parlamentom in Evropsko investicijsko banko tesno sodeluje v celotnem političnem in zakonodajnem ciklu Unije; poudarja, da je treba člane odbora in EESO povabiti na parlamentarne seje v zvezi s področji njihove pristojnosti;

22.ugotavlja, da je odbor leta 2024 opravil pet posvetovanj na ravni regionalnega vozlišča in dve posvetovanji s skupino strokovnjakov za subsidiarnost ter pripravil dve oceni in dve mnenji „Pripravljeni na prihodnost“; poziva odbor, naj nadaljuje po tej poti in zagotavlja institucijam Unije ter drugim upravičencem politik Unije uporabno in relevantno gradivo, kot so podatki s terena in analize;

23.z zadovoljstvom ugotavlja, da je odbor v letu 2024 še naprej izvajal ukrepe za izboljšanje notranjega upravljanja in posodobitev uprave, racionalizacijo postopkov in povečanje stroškovne učinkovitosti; pozdravlja boljšo uporabo digitalnih orodij, zlasti prizadevanja za poenostavitev, upravno učinkovitost in zmanjšanje nepotrebnih notranjih postopkov; na podlagi vprašalnika in letnega poročila ugotavlja, da je bil v letu 2024 dosežen napredek v zvezi z digitalizacijo in optimizacijo poteka dela (npr. strojno prevajanje za rutinske naloge ter razširitev orodij Microsoft 365 in SharePoint), prihranki stroškov pri dejavnostih in objektih (npr. tolmačenje na daljavo, ukrepi za varčevanje z energijo in hibridna ureditev dela), izboljšanjem učinkovitosti (npr. s ponovnimi pogajanji o pogodbah), poenostavitvijo pravil in postopkov, pri čemer je bilo zaključenih 63 od 73 projektov, število postopkov pa se je zmanjšalo za 20 %, pa tudi v zvezi z več drugimi ukrepi v okviru načrta „Going for IMPact!“ za posodobitev uprave odbora;

24.poudarja, da je treba prizadevanja za posodobitev pospremiti s sistematičnim ocenjevanjem doseženih oprijemljivih koristi, vključno z merljivim povečanjem učinkovitosti, prihranki stroškov in časom obravnave; zato poziva odbor, naj vzpostavi metodologijo za količinsko opredelitev teh izboljšav in o njih redno poroča;

25.se je na podlagi vprašalnika in letnega poročila seznanil z ukrepi, ki jih je odbor sprejel za poenostavljeno, a močno okolje notranje kontrole; ugotavlja, da se je odbor pri samooceni notranje kontrole za leto 2024 osredotočil na finančno poslovodenje in najpomembnejše vidike notranje kontrole za tiste, ki izvršujejo proračun odbora; z zadovoljstvom ugotavlja, da je odbor opravil pregled več kot 500 občutljivih delovnih mest, na podlagi česar je leta 2024 sprejel blažilne ukrepe, nadzorne mehanizme in pravila o mobilnosti; ugotavlja, da se je večletni akcijski načrt odbora za revizijo in poenostavitev okolja notranje kontrole nadaljeval s „konvergenco projektov“, ki vključuje vrsto postopkov, osredotočenih na spremljanje uspešnosti in učinka odbora v realnem času ter poročanje o njiju; ker sta bila zadnja dva postopka v zvezi z letnim poročilom o dejavnostih odbora in neprekinjenim poslovanjem leta 2024 v celoti izvedena; v zvezi z novim okvirom notranje kontrole odbora ugotavlja, da so bili doseženi tudi drugi mejniki, vključno z oblikovanjem izvedljivih orodij za hitro uporabo v primeru krize, ki med drugim zajemajo različna področja, kot so informacijska tehnologija, komunikacije, finančni tokovi in varstvo podatkov;

26.ugotavlja, da je odbor leta 2024 uvedel delno digitaliziran in poenostavljen postopek za finančne prakse in imenovanje finančnih akterjev; ugotavlja, da je bilo leta 2024 v popravek vrnjenih 5,60 % predhodno preverjenih transakcij ali pa so bila zanje podana negativna mnenja, naknadne kontrole pa so se osredotočale na finančne transakcije (v skladu z novo metodologijo) in niso razkrile večjih težav; ugotavlja tudi, da se je število poročil o finančnih izjemah v primerjavi z letom 2023 zmanjšalo, zabeleženi sta bili dve poročili o upravnih izjemah zaradi neskladnosti z notranjimi postopki, prav tako pa ni bilo pravdnih postopkov v zvezi z odločitvami o javnih naročilih;

27.ugotavlja, da so se leta 2024 začele tri nove revizije, in sicer o uspešnosti logističnih storitev za člane odbora, o optimizaciji razporejanja človeških virov v direktoratu za prevajanje ter o ustreznosti upravljanja javnih naročil in pogodb; na podlagi vprašalnika ugotavlja, da je bil dosežen napredek v zvezi s tekočimi revizijami upravljanja prostih delovnih mest, varstva osebnih podatkov in uspešnosti organizacije IT v skupnih službah; poziva odbor, naj organ za podelitev razrešnice obvešča o doseženem napredku v zvezi s tem;

28.ugotavlja, da je imel odbor ob koncu leta 2024 skupaj 561 zaposlenih (brez napotenih nacionalnih strokovnjakov, agencijskih delavcev, zunanjih sodelavcev, ki delajo v prostorih odbora, in praktikantov), medtem ko je bilo leta 2023 v organu zaposlenih 559 uslužbencev; ugotavlja, da je odbor konec leta 2024 zaposloval 73 pogodbenih uslužbencev oziroma 102 začasna uslužbenca v primerjavi s 74 pogodbenimi uslužbenci oziroma 96 začasnimi uslužbenci v letu 2023, od tega je imelo 22 pogodbenih uslužbencev pogodbe za nedoločen čas, 51 pogodbenih uslužbencev je imelo pogodbe za določen čas, 49 začasnih uslužbencev je zasedalo stalna delovna mesta s pogodbami za določen čas, 50 začasnih uslužbencev je imelo pogodbo za nedoločen čas, trije začasni uslužbenci pa so bili zaposleni na začasnih delovnih mestih; poleg tega ugotavlja, da je odbor zaposloval 39 zunanjih ponudnikov storitev, ki so delali v prostorih odbora; poudarja, da je treba, če je le mogoče, skleniti pogodbe za nedoločen čas, da bi ohranili znanja in spretnosti, kontinuiteto ter produktivno in stabilno delovno okolje, hkrati pa obdržali prožnost in zaposlovanje na podlagi dosežkov v skladu z operativnimi potrebami; svari pred prevelikim zanašanjem na zunanje ponudnike storitev; ugotavlja, da je stopnja zasedenosti delovnih mest v kadrovskem načrtu leta 2024 znašala 96,40 % (zmanjšanje z 98 % leta 2023), stopnja fluktuacije pa 7,30 % (povečanje s 6,60 % v letu 2023);

29.ugotavlja, da je odbor leta 2024 v okviru sistema Cicero zaposlil 51 praktikantov, ki prejemajo mesečno štipendijo in imajo enake delovne pogoje kot uslužbenci, vključno z možnostjo dela na daljavo; znova poudarja, da bi morala biti praksa plačana v skladu z resolucijo Evropskega parlamenta z dne 14. junija 2023 s priporočili Komisiji o kakovostnih pripravništvih v Uniji (2020/2005(INL)), v kateri je pozval k plačilu vseh praktikantov v Uniji;

30.z obžalovanjem ugotavlja, da odbor na vodstvenih položajih še ni vzpostavil enake zastopanosti spolov, vendar priznava, da je bil v okviru petletne strategije in akcijskega načrta odbora za raznolikost in vključevanje za obdobje 2022–2026 dosežen občuten napredek; pozdravlja, da je bila leta 2025 izvoljena predsednica odbora, s čimer je bila ponovno potrjena zavezanost institucije spodbujanju enakosti spolov na najvišji politični ravni, in spodbuja odbor, naj si še naprej prizadeva za večjo zastopanost žensk na vodstvenih položajih, hkrati pa poudarja, da so zasluge in poklicne kvalifikacije še vedno glavno merilo za imenovanje; ugotavlja, da je bilo konec leta 2024 v odboru zaposlenih 57,2 % žensk in 42,8 % moških, kar je skoraj enako kot leta 2023; ugotavlja, da se je delež žensk na višjih vodstvenih položajih zmanjšal s 44,4 % v letu 2023 na 33,3 % v letu 2024 (v letu 2025 se je znova povečal na 44,4 %), delež žensk na srednjih vodstvenih položajih pa se je zmanjšal z 32,50 % v letu 2023 na 29,7 % v letu 2024; se je na podlagi vprašalnika seznanil z ukrepi za spodbujanje večje udeležbe žensk na vodstvenih položajih, tudi s ciljno usmerjenimi možnostmi usposabljanja in mentorstva za ženske, ki želijo zasesti vodstvene položaje, in spodbujanjem prožnejših ureditev dela; znova poudarja, da je dolgoročna uravnotežena zastopanost spolov na vodstvenih položajih osrednji institucionalni cilj, in pričakuje, da bo odbor sprejel konkreten in časovno omejen akcijski načrt z merljivimi cilji, vmesnimi mejniki in letnim poročanjem; poziva odbor, naj omogoči spremljanje napredka pri doseganju enakosti in obveščanje javnosti o njem;

31.izreka pohvalo odboru za ukrepe, s katerimi želi spodbuditi uravnoteženo zastopanost spolov tudi med člani, zlasti s pošiljanjem pisem Svetu v zvezi s prostimi delovnimi mesti ter s posvetovanjem s stalnimi predstavništvi ter nacionalnimi združenji lokalnih in regionalnih oblasti, ki sodelujejo v postopku imenovanja; na podlagi poročila o nadaljnjem ukrepanju ugotavlja, da se je medtem delež članic povečal s 23,40 % v letu 2020 na 28,7 % v letu 2025; ceni, da novi poslovnik odbora, ki je začel veljati avgusta 2024, vključuje izrecne cilje za bolj uravnoteženo zastopanost spolov, zlasti v sestavi predsedstva odbora; poziva odbor, naj še naprej spodbuja uravnoteženo zastopanost spolov, hkrati pa poskrbi, da bodo imenovanja temeljila na dosežkih, poklicnih izkušnjah in kvalifikacijah;

32.želi pohvaliti odbor, ki je v letu 2024 organiziral notranji natečaj, s katerim je obravnaval sedanje in prihodnje zaposlitvene potrebe, zagotovil neprekinjeno poslovanje in zadržal izkušeno osebje ter tako zapolnil vrzel, ki je nastala, ker ni rezervnih seznamov Evropskega urada za izbor osebja (EPSO); na podlagi vprašalnika ugotavlja, da je bilo na rezervni seznam odbora uvrščenih 72 kandidatov, od katerih jih je bilo 1. septembra 2025 46 že zaposlenih v različnih razredih AST in AD; zato pričakuje, da se bo leta 2025 zmanjšalo število začasnih in pogodbenih uslužbencev, zaposlenih v odboru;

33.ugotavlja, da je odbor 1. januarja 2024 na podlagi pilotnega projekta o hibridnem delovnem režimu in ankete o zadovoljstvu zaposlenih, ki je bila opravljena leta 2022, sprejel sklep, ki se uporablja od 1. februarja 2024 in določa hibridni delovni režim in individualiziran tedenski delovni urnik za vse zaposlene ter možnost dela od doma v obsegu do 60 % delovnega časa (razen kategorij uslužbencev, ki niso združljive z delom na daljavo) in dela zunaj mesta zaposlitve do 15 dni na leto; priznava, da je cilj teh ukrepov izboljšati usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, hkrati pa ohraniti operativno učinkovitost in zadovoljstvo zaposlenih;

34.z zadovoljstvom ugotavlja, da je 89 % tistih, ki so sodelovali pri anketi med zaposlenimi za leto 2025, izrazilo zadovoljstvo s prožno ureditvijo dela v odboru; ker lahko ta ureditev vpliva tudi na število dni bolniškega dopusta uslužbencev odbora; na podlagi poročila o nadaljnjem ukrepanju ugotavlja, da se trend zmanjševanja skupnega števila dni bolniškega dopusta nadaljuje, saj je bilo v letu 2024 takih dni 7303, v letu 2023 pa 7544, pri čemer: se je število uslužbencev brez bolniškega dopusta zmanjšalo z 211 (ali 36 % vseh zaposlenih) v letu 2023 na 196 (ali 34 % vseh zaposlenih) v letu 2024; se je število uslužbencev, ki je imelo bolniški dopust, krajši od sedem dni, povečalo z 201 (ali 35 % vseh zaposlenih) v letu 2023 na 211 (ali 36 % vseh zaposlenih) v letu 2024; se je število uslužbencev na bolniškem dopustu, ki je trajal od 7,5 do 21 dni, povečalo z 92 (ali 16 % vseh zaposlenih) v letu 2023 na 96 (ali 16 % vseh zaposlenih) v letu 2024;

35.na podlagi vprašalnika ugotavlja, da se je število primerov izgorelosti zmanjšalo z 18 v letu 2023 na 6 v letu 2024; želi pohvaliti, da odbor k preprečevanju izgorelosti pristopa proaktivno, saj skrbno spremlja uslužbence na dolgotrajnem bolniškem dopustu s prilagojenimi ukrepi, ki vključujejo redne stike z ustreznimi uslužbenci in prispevke zdravstvenih strokovnjakov; ugotavlja tudi, da je odboru leta 2024 po dolgotrajni odsotnosti zaradi izgorelosti uspelo ponovno vključiti tri uslužbence, in sicer zahvaljujoč individualnemu spremljanju daljšega bolniškega dopusta; pozdravlja preventivne ukrepe, ki jih je odbor sprejel leta 2024 za izboljšanje zdravja in dobrega počutja na delovnem mestu, kot so fizična srečanja uslužbencev s paramedicinskimi specialisti (fizioterapevti, osteopati, trenerji, zaposleni na podlagi okvirne pogodbe) in organizacija konferenc za ozaveščanje o zdravju;

36.ugotavlja, da je odbor leta 2024 v skladu s svojim sklepom z dne 26. aprila 2021 o zaščiti dostojanstva na delovnem mestu, obvladovanju sporov in preprečevanju ter boju proti nadlegovanju še naprej ozaveščal o ukrepih za boj proti nadlegovanju na delovnem mestu, in sicer z namenskimi smernicami, notranjo komunikacijo (dvotedenskimi bilteni kadrovske službe) ter organizacijo več informativnih sestankov za zaposlene in vodstvene delavce, vključno z obveznim usposabljanjem o etiki in integriteti; ugotavlja, da je odbor v letu 2024 zabeležil štiri nove primere domnevnega nadlegovanja, pri čemer je en primer vključeval spolno nadlegovanje, en primer pa je bil uradno prijavljen belgijski policiji; ugotavlja, da so bili uporabljeni uveljavljeni postopki (predhodna ocena, upravna preiskava, previdnostni ukrepi itd.), in poziva odbor, naj organ za podelitev razrešnice obvešča o izidu teh primerov;

37.želi pohvaliti, da je odbor z uporabo smernic za dostopnost spletnih vsebin invalidom omogočil dostop do vseh svojih digitalnih proizvodov in njihovo uporabo; v zvezi s tem ugotavlja, da je bila platforma odbora HReForms leta 2024 nadgrajena, pri čemer je bila dostopnost temeljna zahteva, izboljšave pa med drugim zajemajo izboljšan barvni kontrast, navigiranje s tipkovnico in alternativno besedilo; z zadovoljstvom ugotavlja, da odbor invalidnim kandidatom plača nastanitev, s čimer omogoča poštene izbirne postopke;

38.ugotavlja, da je odbor v letu 2024 zaposloval uslužbence, ki predstavljajo vse narodnosti Unije (in enega uslužbenca ukrajinske narodnosti), pri čemer so bile nekatere prekomerno zastopane; pozdravlja prizadevanja odbora, ki je želel v letu 2024 uravnotežiti geografsko porazdelitev med zaposlenimi s ciljno usmerjenimi pobudami za ozaveščanje, s katerimi bi privabil kandidate iz premalo zastopanih držav; ugotavlja, da so te pobude zajemale večjo uporabo digitalnih platform in družbenih medijev za povečanje prepoznavnosti prostih delovnih mest, neposredno sodelovanje s stalnimi predstavništvi držav članic, predstavitve za ciljno občinstvo, da bi spodbudili sodelovanje v izbirnih postopkih odbora, in analizo trendov pri prijavi; ugotavlja, da so ti ukrepi že leta 2024 privedli do pozitivnega rezultata, kot je večje število prejetih prijav za zaposlitev, tudi iz premalo zastopanih držav; pozdravlja tudi sodelovanje odbora z uradom EPSO in drugimi institucijami Unije pri diverzifikaciji nabora kandidatov, izmenjavi dobre prakse in usklajevanju prizadevanj za odpravo vrzeli v zastopanosti v upravi Unije; poziva odbor, naj še naprej sprejema ukrepe za bolj uravnoteženo geografsko porazdelitev, tudi na vodstveni ravni, in organ za podelitev razrešnice obvešča o trendih v zvezi s prijavami za zaposlitev, ki jih je odbor prejel v določenem obdobju;

39.pozdravlja močan in strukturiran socialni dialog v procesih organizacijskih sprememb v letu 2024; spodbuja odbor, naj ohrani in dodatno okrepi sistematično vključevanje predstavnikov zaposlenih v reforme, ki so med drugim povezane z digitalizacijo, notranjo reorganizacijo in novimi delovnimi metodami;

40.pozdravlja delo, ki ga je odbor opravil v letu 2023, da bi konsolidiral etična pravila in prakse v enotni etični pravni okvir (Sklep št. 157/2023), ki med drugim zajema disciplinski postopek, dostojanstvo na delovnem mestu, obvladovanje konfliktov, boj proti nadlegovanju, zunanje dejavnosti in prijavljanje nepravilnosti; ugotavlja, da je bilo leto 2024 prvo leto izvajanja novega okvira; ugotavlja, da je odbor v letu 2024 različnim skupinam uslužbencev, in sicer od novincev in vodstvenih delavcev, pa do uslužbencev na splošno, redno ponujal obvezna usposabljanja o etiki in integriteti, žvižgaštvu in preprečevanju nasprotij interesov;

41.ugotavlja, da odbor v letu 2024 Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF), Evropskemu javnemu tožilstvu (EJT) in Evropskemu varuhu človekovih pravic ni poročal o nobenem primeru niti ga ni nobeden od navedenih preiskoval;

42.opozarja, da je odbor sprejel Uredbo št. 6/2023 z dne 4. julija 2023 o ukrepih za preglednost, ki se osredotočajo na člane, ki so nosilci funkcije, in poročevalce; ker se ti ukrepi nanašajo na povabilo članom, ki so nosilci funkcije, in poročevalcu, naj se sestajajo le z zastopniki interesov, ki so registrirani v registru za preglednost, in javno razkrijejo vse sestanke z njimi, ki jih imajo kot člani odbora; ugotavlja, da je leta 2024 en član odbora poročal o sestanku z zastopnikom interesov; v zvezi s tem izreka pohvalo, da se je odbor 1. januarja 2024 uradno pridružil registru EU za preglednost;

43.na podlagi vprašalnika ugotavlja, da je odbor leta 2024 uvedel načela in mehanizme za spodbujanje preglednosti na različnih področjih, kot so upravljanje proračuna in finančno poslovodenje, poročanje, revizijsko sodelovanje, človeški viri, javna naročila, dostop javnosti do dokumentov in upravljanje evidenc;

44.pozdravlja obnovljena prizadevanja odbora na področju odkrivanja in preprečevanja nasprotij interesov v letu 2024; ugotavlja, da je odbor s Sklepom št. 157/2023 opredelil pojem nasprotja interesov in vzpostavil mehanizem za njegovo odkrivanje in preprečevanje, v skladu s katerim morajo uslužbenci izjaviti, ali bi lahko prišlo do nasprotja interesov (ki je lahko morebiten ali možen), tako da izpolnijo obrazec v različnih ključnih trenutkih svoje poklicne poti ali poklicnih dejavnosti; na podlagi vprašalnika z zadovoljstvom ugotavlja, da so letne informacije o poklicnih dejavnostih nekdanjih visokih uradnikov pregledno objavljene na spletnem mestu odbora in da se ti uradniki v prvih 12 mesecih po prenehanju delovnega razmerja v odboru ne smejo ukvarjati z lobiranjem ali zastopanjem interesov pri odboru;

45.na podlagi vprašalnika ugotavlja, da v letu 2024 v odboru ni bilo primerov nasprotja interesov; kljub temu ugotavlja, da je član odbora izrazil zaskrbljenost zaradi morebitnega nasprotja interesov, do katerega bi lahko prišlo, če bi prejel plačilo za pripravo študije tehnične podpore za poslanca ali politično skupino Parlamenta; pozdravlja potrditev, prejeto med postopkom razrešnice, da zadevni član odbora dejansko ni sprejel zadevnega delovnega mesta;

46.ugotavlja, da v letu 2024 v odboru ni bilo primerov žvižgaštva; ugotavlja, da odbor leta 2024 ni sprejel nobenih novih ukrepov glede prijave nepravilnosti ter se je še naprej opiral na ukrepe, ki veljajo od leta 2015, in jih spodbujal z usposabljanjem o etiki in ozaveščanjem; podpira redna obvezna usposabljanja o etiki za uslužbence in za vodstveno raven;

47.ugotavlja, da je odbor sprejel vrsto ukrepov za boj proti goljufijam, ki se uporabljajo za njegove člane in zaposlene ter jih izvajajo različne službe; obžaluje, da leta 2024 ni imel strategije za boj proti goljufijam; kljub temu na podlagi vprašalnika ugotavlja, da je odbor leta 2025 sprejel konsolidiran okvir za boj proti goljufijam, kar je vmesni korak pri razvoju celovite strategije za boj proti goljufijam, metodologijo za ta cilj pa bo priskrbel urad OLAF; poziva odbor, naj nameni prednost celovitemu razvoju in izvajanju te strategije, vključno z oceno tveganja, preprečevanjem, odkrivanjem in nadaljnjimi ukrepi; poziva odbor, naj o tej zadevi redno obvešča organ za podelitev razrešnice;

48.ugotavlja, da je skupni proračun odbora in EESO za informacijsko tehnologijo v letu 2024 znašal 13,70 milijona EUR v primerjavi z 12,70 milijona EUR v letu 2023, kar je približno 7,90 % manj kot leto prej, znesek 760 000 EUR (ali približno 6 %) iz tega proračuna pa je bil v letu 2024 plačan za kibernetsko varnost;

49.na podlagi vprašalnika ugotavlja, da je direktorat za inovacije in informacijsko tehnologijo leta 2024 začel izvajati novo večletno digitalno strategijo za obdobje 2024–2026, ki daje prednost upravljanju digitalnih zapisov, elektronskim delovnim postopkom, elektronskim podpisom in rešitvam v oblaku ter se osredotoča na štiri vodilne programe – M365 Digital Workplace, ARES, EdiT in kibernetska varnost – za krepitev sodelovanja, avtomatizacije in institucionalne odpornosti; poudarja, da je bil pri programu M365 dosežen napredek, vključno z načrtovanjem migracij na platformo SharePoint Online, uvedbo aplikacij Windows 11 in M365 ter razvojem strategije za umetno inteligenco s časovnim načrtom za pilotni projekt M365 Copilot v letu 2025; ugotavlja, da je odbor začel nameščati sistem za upravljanje dokumentov HAN in napredoval pri uvajanju urejevalnika EdiT XML za pripravo zakonodaje; pozdravlja prehod na kibernetsko varnost kot skupno odgovornost z novimi pobudami za usposabljanje in večletnim načrtom, usklajenim s standardi Unije; se zaveda, da so bile dosežene izboljšave pri upravljanju evidenc, infrastrukturi in varnih komunikacijskih orodjih, vključno z elektronsko pošto SECABC, prenosom podatkov SACHA in sistemi za upravljanje končnih točk; z zadovoljstvom ugotavlja, da odbor stalno napreduje na področju digitalnih inovacij, vključno s prehodom na popolnoma brezpapirno in kibernetsko varno delovno okolje; pozdravlja delovni načrt Hiše regij za obdobje 2025–2027, pri katerem bi s prednostno obravnavo digitalne preobrazbe oblikovali sodobno, prožno in digitalno vodeno institucijo;

50.ugotavlja, da je odbor postopoma uvedel pilotni projekt umetne inteligence „Panoramic AI“, s katerim se bo leta 2024 vzpostavilo osrednje vozlišče, ki bo racionaliziralo dostop do kompleksnih vsebin; ugotavlja tudi, da odbor dejavno uporablja umetnointeligenčna orodja Komisije za prevajanje, povzetke itd. in je sodeloval kot pilotni uporabnik pri preskušanju umetnointeligenčne pilotne rešitve GPT@JRC; na podlagi vprašalnika ugotavlja, da je bilo s smernicami odbora za umetno inteligenco, sprejetimi leta 2023, določeno izhodišče za to, kako bi lahko uslužbenci eksperimentirali z umetno inteligenco, za izvajanje Uredbe (EU) 2024/1689 Evropskega parlamenta in Sveta Uredba (EU) 2024/1689 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci in spremembi uredb (ES) št. 300/2008, (EU) št. 167/2013, (EU) št. 168/2013, (EU) 2018/858, (EU) 2018/1139 in (EU) 2019/2144 ter direktiv 2014/90/EU, (EU) 2016/797 in (EU) 2020/1828 (Akt o umetni inteligenci) (UL L, 2024/1689, 12.7.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1689/oj)., ki je začela veljati avgusta 2024, in za razvoj skupnih alternativ, ki bi bile usklajene z varstvom podatkov in etičnimi standardi; v zvezi s tem pozdravlja organizacijo informativnih srečanj za zaposlene, da bi pojasnili smernice o umetni inteligenci, objavo obvestila o pismenosti zaposlenih na področju umetne inteligence in organizacijo delavnic za ozaveščanje o umetni inteligenci v letu 2024 ter spodbuja nadaljevanje te prakse, vključno z organizacijo rednih usposabljanj o varni, etični in učinkoviti uporabi umetne inteligence ter rednih usposabljanj o kibernetski varnosti;; priznava, da imajo orodja umetne inteligence, kot je M365 Copilot, dodano vrednost, saj povečujejo osebno produktivnost in vključujejo zmogljivosti umetne inteligence v podporna orodja IT; poudarja, da je treba umetno inteligenco uporabljati ob zagotavljanju strogih načel etične uporabe, preglednosti, varstva podatkov, človekovega nadzora in zaščite pred algoritemsko pristranskostjo ali zlorabo;

51.na podlagi vprašalnika ugotavlja, da je odbor po postopkovnem nadzoru pri zamenjavi pooblaščene osebe za varstvo podatkov brez predhodnega soglasja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov priznal napako in sprejel popravne ukrepe; priznava, da je prenos funkcije pooblaščene osebe za varstvo podatkov na pravno službo temeljil na priporočilu notranjega revizorja; ugotavlja, da je odbor ponovno imenoval nekdanjo pooblaščeno osebo za varstvo podatkov in uradno zaprosil nadzornika za soglasje k novemu imenovanju, da se zagotovi popolna skladnost;

52.na podlagi vprašalnika ugotavlja, da v letu 2024 ni bilo uspešnih kibernetskih napadov na odbor, saj so sprejeti ukrepi za odkrivanje in preprečevanje učinkovito omejili vse poskuse groženj; ugotavlja, da je odbor sprejel več ukrepov za okrepitev svojega okvira za kibernetsko varnost in varstvo podatkov, tako da je v letu 2024 sledil najnovejšemu razvoju in najboljšim praksam na teh področjih; ugotavlja, da so nekateri od teh ukrepov zajemali sodelovanje ustreznega osebja v vaji za ozaveščanje o kršitvah osebnih podatkov pri obravnavanju kibernetskih incidentov, ki sta jo organizirala Agencija Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA) in Evropski nadzornik za varstvo podatkov, sodelovanje v evropskem mesecu kibernetske varnosti 2024 ter na srečanjih za ozaveščanje in uvajalnih usposabljanjih za osebje, zlasti za novince; spodbuja nadaljevanje te prakse, vključno z organizacijo rednih usposabljanj o kibernetski varnosti; poleg tega pozdravlja uvedbo dvofaktorske avtentikacije za povečanje varnosti dostopa, migracijo sistema za upravljanje vsebin na spletnem mestu odbora na novo platformo (Drupal), ki zagotavlja večjo odpornost in prilagodljivost, ter nadaljnje tesno sodelovanje s skupino CERT-EU za spremljanje groženj v realnem času in zaščito pred porazdeljenimi napadi za zavrnitev storitve; ugotavlja, da je direktorat za inovacije in informacijsko tehnologijo začel program digitalne preobrazbe in preobrazbe kibernetske varnosti v skladu s standardi Unije in mednarodnimi standardi, vključno z Uredbo (EU, Euratom) 2023/2841 Evropskega parlamenta in Sveta Uredba (EU, Euratom) 2023/2841 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o določitvi ukrepov za visoko skupno raven kibernetske varnosti v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije (UL L, 2023/2841, 18.12.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/2841/oj)., okvirom NIST za kibernetsko varnost in projektom OWASP (odprta svetovna varnost aplikacij), katerega cilj je izboljšati odpornost, obvladovanje tveganj ter varstvo podatkov in druge vidike upravljanja v odboru;

53.ugotavlja, da je proračun odbora za stavbe in s tem povezane stroške (odobritve za tekoče leto) v letu 2024 znašal 18,963 milijona EUR (v primerjavi z 18,594 milijona EUR v letu 2023), stopnja izvrševanja plačil pa je bila 92 % (v primerjavi s 93,70 % v letu 2023); z zadovoljstvom ugotavlja, da je odbor prihranil 108 000 EUR pri storitvah čiščenja v obdobjih, ko je bilo v stavbah odbora manj ljudi;

54.na podlagi letnega poročila je seznanjen z ugotovitvijo odbora, da je uresničil eno svojih glavnih prednostnih nalog iz leta 2017, namreč „geografsko koncentracijo stavb“; je seznanjen z mnenjem odbora, da uspešno izvajanje nove hibridne delovne ureditve postavlja temelje za nadaljnje prihranke pri stroških z zmanjšanjem prostora; v zvezi s tem ugotavlja, da je odbor konec leta 2024 začel projekt SPaCES za preoblikovanje delovnih praks in delovnih prostorov v odboru, vključno s spremembo opreme prostorov, pri čemer je prvi korak tega projekta premestitev osebja iz stavbe B100; ugotavlja, da se bo po skupni odločitvi odbora in EESO zakup te stavbe iztekel avgusta 2026; poziva odbor, naj organ za podelitev razrešnice še naprej obvešča o napredku v zvezi s tem;

55.ugotavlja, da so se v letu 2024 nadaljevala prenovitvena dela v stavbi VMA; na podlagi poročila o nadaljnjem ukrepanju ugotavlja, da bodo naložbe v pametne tehnologije, nameščene v stavbi VMA, zagotovile prilagodljive pisarniške prostore, ki bodo kos izzivom prihodnosti, in optimalno udobje za uporabnike na različnih ravneh, kar bo prispevalo k nadaljnjemu zmanjšanju porabe energije za približno 13 000 EUR na leto (na podlagi povprečnih cen električne energije in plina za leto 2023);

56.pozdravlja zavezo odbora in EESO, da bosta v svoji infrastrukturi sistematično uporabljala načelo „oblikovanje za vse“ in s tem skrbela, da bodo njune stavbe dostopne že po svoji zasnovi; ugotavlja, da sta odbora sprejela vrsto različnih ukrepov za dostopnost svojih stavb, vključno z dvigali, osebam z različnimi vrstami invalidnosti (uporabnikom invalidskih vozičkov, slepim in slabovidnim osebam, gluhim, starejšim s mišičnim ali žilnimi težavami);

57.ugotavlja, da je odbor v letu 2024 še naprej izvajal različne zelene prakse, kot so med drugim naložbe v inovativne energijsko učinkovite sisteme razsvetljave, števce energije, senzorje v kritičnih objektih za spremljanje ravni CO2, uravnavanje temperature stavb (klimatske naprave, ogrevanje) glede na letni čas in nakup 100 % zelene električne energije; ugotavlja, da odbor v vseh razpisnih postopkih in klavzulah o trajnostnosti uporablja okoljska merila za javna naročila v vrednosti nad 25 000 EUR ter prilagojene klavzule za javna naročila z velikim vplivom na okolje ali javna naročila v vrednosti nad 60 000 EUR; z zadovoljstvom ugotavlja, da odbor v sistem obvladovanja tveganja in glavne poslovne procese vključuje okoljske vidike ter je imenoval kontaktne točke sistema za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS);

58.ceni zavezo odbora, da bo spodbujal politiko trajnostne mobilnosti za svoje osebje; v zvezi s tem ugotavlja, da je odbor leta 2024 uvedel pavšalno nadomestilo za kolesa v višini 100 EUR za zaposlene, ki kolo uporabljajo kot glavno sredstvo za prevoz na delo, povečal zmogljivosti za parkiranje koles ter organiziral kvize o mobilnosti; na podlagi vprašalnika ugotavlja, da lahko uslužbenci od leta 2024 zahtevajo izplačilo 50 % stroškov mesečne vozovnice za potovanje z vlakom drugega razreda (za razdaljo največ 60 km);

59.na podlagi vprašalnika z zadovoljstvom ugotavlja, da je odbor s pomočjo ukrepov za varčevanje z energijo leta 2024 za približno 3–4 % zmanjšal porabo v primerjavi z letom 2022; čestita, da je odbor na vseh področjih (električna energija, plin, voda, odpadki, sortiranje odpadkov, papir za pisarniško uporabo, emisije CO2) presegel cilje EMAS za leto 2024; ugotavlja, da se je poraba vode in papirja v primerjavi z letom 2023 nekoliko povečala, in sicer za 14 % oziroma 1 %, medtem ko so se emisije ogljika iz upravnih dejavnosti odbora zmanjšale za 4,3 %, poraba električne energije in plina pa za 5 % oziroma 1 %, pri čemer se je leta 2024 zmanjšala tudi količina proizvedenih odpadkov, in sicer za 12 %;

60.pozdravlja, da sta bila leta 2024 podaljšana sporazuma o sodelovanju med odborom ter Parlamentom in Komisijo, s čimer so bili postavljeni temelji za tesnejše institucionalno sodelovanje odbora v vseh fazah zakonodajnega postopka Unije v zvezi z različnimi politikami (kot so regionalni razvoj, podnebna politika in socialna kohezija), ki presegajo politike, pri katerih sodelovanje poteka že dlje časa; ugotavlja, da sporazuma vsebujeta tudi strožje določbe o sodelovanju pri ocenah teritorialnega učinka; na podlagi vprašalnika z zadovoljstvom ugotavlja, da se je konferenca predsednikov odbora 13. oktobra 2024 sestala s podpredsednikom Parlamenta, pristojnim za odnose z odborom, da bi razpravljala o poglobitvi sodelovanja, med drugim s spodbujanjem skupnih sej, zlasti na ravni odborov in poročevalcev, sodelovanja odbora v tristranskih razpravah in logističnega sodelovanja med prenovitvenimi deli v stavbi Parlamenta SPAAK; ugotavlja, da so se leta 2024 člani odbora srečali tudi s Svetom in stalnimi predstavništvi ter sodelovali na dogodkih, ki jih je organiziralo predsedstvo Sveta, da bi zagotovili, da se stališča odbora odražajo v zakonodaji Unije;

61.pozdravlja proračunske in upravne prihranke, dosežene z medinstitucionalnim sodelovanjem, zlasti tesnim sodelovanjem na upravni ravni z EESO, s katerim si odbor deli prostore in skupne službe na področju prevajanja, infrastrukture, zdravstvenih storitev, gostinske ponudbe, logistike in IT, pa tudi skupni register za varstvo podatkov, s 470 člani osebja in zneskom več kot 68 milijonov EUR (140 milijonov EUR, če prištejemo stroške, povezane s plačami), ki sta ga leta 2024 skupaj zbrali obe instituciji; pozdravlja dejstvo, da so bili ti prihranki preusmerjeni v politične dejavnosti odbora, s čimer se je povečala njegova zmogljivost za izpolnjevanje mandata; priznava, da sta instituciji s sodelovanjem občutno povečali učinkovitost in po ocenah prihranili proračunska sredstva v višini več deset milijonov EUR letno, kot pa če bi odbora te storitve izvajala ločeno; znova poziva k čim večji razširitvi tega sodelovanja, da bi vzpostavili enotno upravo za skupne službe ter ohranili ločenost služb in oddelkov, pristojnih za osrednje neodvisne mandate; spodbuja odbor in EESO, naj si še naprej prizadevata za nadaljnji razvoj sodelovanja in sinergij;

62.pozdravlja, da si odbor prizadeva za sinergije z naročanjem storitev pri drugih institucijah na podlagi sporazumov o ravni storitve ter s sodelovanjem v medinstitucionalnih usklajevalnih organih in medinstitucionalnih postopkih za oddajo javnih naročil; ugotavlja, da je odbor vzpostavil močne sinergije na področju prireditev in komuniciranja, saj je leta 2024 skupaj s Komisijo organiziral evropski teden regij in mest, s Parlamentom, Svetom in Komisijo pa med drugim letno konferenco za javne komunikatorje z imenom EuroPCom; pozdravlja, da sta bili leta 2024 evropska mreža lokalnih in regionalnih svetnikov odbora in mreža Komisije „Building Europe with Local Councillors (Gradimo Evropo z lokalnimi svetniki)“ združeni v enotno, skupno upravljano mrežo lokalnih svetnikov EU;

63.ugotavlja, da odbor sodeluje s Komisijo (za letno pristojbino) pri obravnavi kadrovskih zadev in uporabi različnih informacijskih platform za finančno poslovodenje in človeške vire ter da je Komisija leta 2024 začela uporabljati informacijski sistem odbora LORDIMAS kot ključno informacijsko orodje za merjenje digitalne preobrazbe mest; ugotavlja tudi, da odbor organizira svoja plenarna zasedanja v prostorih Parlamenta in Komisije, saj so njegove konferenčne dvorane premajhne, ter da od teh dveh institucij kupuje storitve tolmačenja;

64.ugotavlja, da se komunikacijske dejavnosti odbora osredotočajo na odnose z mediji, organizacijo dogodkov in digitalne vsebine ter družbene medije s skupnim proračunom (odobritve za tekoče leto) v znesku približno 2,3 milijona EUR v letu 2024, kar je približno 500 000 EUR manj kot leta 2023; na podlagi poročila o nadaljnjem ukrepanju ugotavlja, da je odbor zaradi nezadostnega financiranja komunikacijskih dejavnosti odvisen od prerazporeditev ob koncu leta in odobritev C8, kar pojasnjuje nizko stopnjo izvrševanja proračuna (48,20 %) odobritev C1 in visoko stopnjo izvrševanja (98,90 %) odobritev C8 v letu 2024 v zvezi s proračunsko postavko 6 „Izvedenska mnenja in [...] poročanje“;

65.se z zadovoljstvom seznanja z dosežki odbora pri spodbujanju politik in programov Unije na lokalni in regionalni ravni, izboljšanju dosega njegovega posvetovalnega dela ter izboljšanju njegove prepoznavnosti in vpliva; ugotavlja, da je odbor leta 2024 organiziral, gostil ali podprl 33 lokalnih dialogov EU, 53 srečanj evropskega tedna regij in mest ter 47 prireditev; je seznanjen zlasti z 10. evropskim vrhom regij in mest, na katerem je več kot 7 000 udeležencev oblikovalo agendo za prihodnost Unije; – evropskim tednom regij in mest za obravnavo kohezijskih skladov v naslednjem večletnem finančnem okviru z več kot 2500 udeleženci; – enajsto konferenco o subsidiarnosti za obravnavo boljšega pravnega urejanja in subsidiarnosti v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira; – programom za mlade izvoljene politike za leto 2024 z več kot 150 udeleženci iz vseh držav članic in osmih držav kandidatk ter – evropsko konferenco o javnem komuniciranju (EuroPCom) za obravnavo umetne inteligence in novih trendov v javnem komuniciranju, na kateri je sodelovalo 3200 udeležencev in obiskovalcev iz 55 držav; ugotavlja, da je odbor štiriinsedemdesetkrat promoviral svoje delo in stališča tudi na sejah ali dogodkih, pri katerih so sodelovale druge institucije Unije;

66.želi pohvaliti odbor, da je sprejel ukrepe za izboljšanje dostopnosti in zgodovinskega ohranjanja informacij, tako da je: prek gradnikov urada za publikacije, ki so se začeli uporabljati leta 2024 na zunanjem spletnem mestu odbora, vse dokumente in publikacije dal na voljo na enem centraliziranem mestu; oblikoval platformo Panoramic-AI, ki temelji na umetni inteligenci in je leta 2024 omogočila izboljšan in uporabniku prijazen dostop do institucionalnih vsebin (ustreznih dokumentov, predstavitev, razprav); preselil celoten arhiv zunanjih sporočil za javnost in novic odbora v novinarsko središče Generalnega direktorata za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo in prvič prenesel zgodovinske arhive odbora v Zgodovinski arhiv Unije v Firencah;

67.na podlagi poročila o učinku in letnega poročila ugotavlja, da je odbor prispeval h komunikacijski kampanji Parlamenta ob evropskih volitvah leta 2024, saj je vključil mrežo 750 mladih izvoljenih politikov, promoviral gradivo Parlamenta, skupaj s člani odbora pripravil videoposnetke za spodbujanje udeležbe na volitvah, namenil spletno stran na spletnem mestu odbora in ustvaril druge vizualne vsebine, ki so bile objavljene v družbenih medijih in so dosegle skoraj 5 milijonov računov; pozdravlja ta prizadevanja, da bi pritegnili široko in raznoliko občinstvo po vsej Uniji ter ozaveščali o evropskih volitvah leta 2024; poudarja, da je tako medinstitucionalno sodelovanje pri politikah Unije, zlasti pri delu Parlamenta, bistveno za doseganje državljanov v vseh regijah Unije, krepitev demokratične udeležbe in povečanje demokratične legitimnosti Unije;

68.na podlagi letnega poročila ugotavlja, da je bil odbor uspešen glede prisotnosti v medijih, o čemer pričajo tudi splošni parametri za leto 2024, na primer: 28-odstotno povečanje števila spletnih obiskovalcev, 11,60-odstotno povečanje števila sledilcev in 16-odstotno povečanje ekološkega digitalnega udejstvovanja;

69.ugotavlja, da se odbor leta 2024 ni udeležil prireditve v okviru tedna Romov;

70.poudarja, da je cilj komunikacijske strategije odbora navsezadnje utrditi njegovo institucionalno prepoznavnost in politični položaj predstavniškega telesa regij, mest in občin Unije ter predstaviti vlogo njegovih članov pri povezovanju politik Unije z državljani na lokalni in regionalni ravni.