1.ugotavlja, da je proračun Evropskega varuha človekovih pravic del razdelka 7 večletnega finančnega okvira „Evropska javna uprava“, ki je v letu 2024 skupaj znašal 13,3 milijarde EUR, kar je 6,9 % porabe proračuna Unije; ugotavlja, da je njegov proračun predstavljal 0,10 % odobrenih sredstev v razdelku 7 večletnega finančnega okvira;

2.ugotavlja, da je Računsko sodišče v letnem poročilu za proračunsko leto 2024 preučilo vzorec 70 transakcij v razdelku za upravo, torej enako število kot leta 2023; ugotavlja, da Računsko sodišče navaja tudi, da med upravne odhodke sodijo odhodki za človeške vire, vključno z odhodki za pokojnine, ki so leta 2024 znašali približno 69 % vseh upravnih odhodkov, ter odhodki za stavbe, opremo, energijo, komunikacije in informacijsko tehnologijo ter da njegovo delo že mnogo let kaže, da je pri tej porabi tveganje na splošno majhno;

3.ugotavlja, da je 16 od 70 transakcij vsebovalo napake, vendar je Računsko sodišče na podlagi treh napak, ki so bile količinsko opredeljene, ocenilo, da je stopnja napake pod pragom pomembnosti; ugotavlja, da v svojem poročilu ni opredelilo posebnih težav v zvezi z Evropskim varuhom človekovih pravic;

4.ugotavlja, da je proračun Evropskega varuha človekovih pravic v letu 2024 znašal 13 843 160 EUR, kar je 630 713 EUR ali +4,77 % več kot v letu 2023; na podlagi odgovorov Evropskega varuha človekovih pravic na vprašalnik, ki ga je Odbor za proračunski nadzor predložil za proračunsko razrešnico za leto 2024 (v nadaljevanju: vprašalnik), ugotavlja, da je to povečanje predvsem posledica prilagoditve plač;

5.ugotavlja, da je stopnja izvrševanja proračuna zaradi proračunskega spremljanja v proračunskem letu 2024 znašala 97,55 %, kar je 2,16 % več kot leta 2023; ugotavlja, da so bila pri izračunu te stopnje upoštevana odobrena sredstva, prenesena iz leta 2024 v leto 2025; ugotavlja tudi, da je stopnja izvrševanja plačil znašala 97,08 %, kar je 0,50 % manj kot leta 2023; ugotavlja, da so se prenesena sredstva (sredstva C8) povečala za 29,60 %, in sicer s 304 550 EUR v letu 2023 na 394 667 EUR v letu 2024; je pa seznanjen, da se je izboljšala stopnja izvrševanja samodejno prenesenih sredstev iz prejšnjega leta, ki je leta 2024 znašala 76,59 %, leta 2023 pa 73,27 %; vendar ugotavlja, da je ta stopnja v primerjavi z letom 2022 ostala nizka (92,59 %), in ponovno poziva Evropskega varuha človekovih pravic, naj si bolj prizadeva za izboljšanje te stopnje;

6.je seznanjen, da je Evropski varuh človekovih pravic v letu 2024 v skladu s členom 29 finančne uredbe izvedel štiri proračunske prerazporeditve v skupnem znesku 280 500 EUR ali 2,02 % vseh odobrenih sredstev v tem proračunskem letu, v primerjavi z 1,8 % v letu 2023; ugotavlja, da so bile te prerazporeditve potrebne za povečanje več proračunskih vrstic, na primer za čiščenje, vzdrževanje in porabo energije (+41 %), stroške službenih potovanj (+38,60 %) in informatiko (+24,80 %); ugotavlja, da je Evropski varuh človekovih pravic leta 2024 znatno zmanjšal odhodke za prevajanje, potem ko je za prevajanje vsebine na svojem spletišču uspešno uporabil umetno inteligenco; ugotavlja, da so bili tako ustvarjeni prihranki s proračunskimi prerazporeditvami uporabljeni na drugih področjih;

7.na podlagi letnega poročila o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic za leto 2024 (v nadaljnjem besedilu: letno poročilo o dejavnostih) z zadovoljstvom ugotavlja, da so bila vsa plačila v letu 2024 izvršena v predpisanem roku 30 dni; ugotavlja tudi, da je bil povprečni čas za plačilo računov 13,20 dneva, kar je izboljšanje v primerjavi z letom 2023 (13,50 dneva); v zvezi s prehodom Evropskega varuha človekovih pravic na nov finančni in računovodski sistem (SUMMA) ugotavlja, da mora varuh za uporabo sistema plačati 200 000 EUR, kar je enak znesek, kot ga morajo plačati druge, veliko večje institucije, uradi, organi ali agencije Unije; ugotavlja, da je ta znesek dvakrat večji od proračuna, ki ga ima Evropski varuh človekovih pravic na voljo za tovrstne storitve; poziva Komisijo, naj poišče rešitev, da bo lahko varuh sistem SUMMA uporabljal po ceni, ki je sorazmerna z njegovim obsegom delovanja; poziva k vzpostavitvi preglednega, objektivnega in sorazmernega stroškovnega modela za dostop do skupnih korporativnih finančnih sistemov, pri čemer bi pristojbine odražale velikost in proračun ter število uporabnikov v zadevni instituciji, uradu, organu ali agenciji, da bi preprečili nesorazmerno breme za manjše in zagotovili izpolnjevanje obveznosti finančnega poslovodenja, ne da bi pri tem ogrozili sredstva, namenjena njihovemu osnovnemu mandatu;

8.je seznanjen, da so učinki nezakonite ruske vojaške agresije proti Ukrajini v letu 2024 še naprej ustvarjali pritiske na proračun Evropskega varuha človekovih pravic; ugotavlja, da ga je najbolj prizadelo zvišanje stroškov energije; v zvezi s tem ugotavlja, da je bilo treba za obravnavo učinka tega povečanja na proračun Evropskega varuha človekovih pravic ponovno izračunati pavšalno najemnino, ki jo ta plačuje Parlamentu; ugotavlja, da so se tako dejanski odhodki varuha za energijo povečali za 75 %, in sicer s 168 900 EUR v letu 2023 na 295 400 EUR v letu 2024; na podlagi vprašalnika ugotavlja, da bo po mnenju varuha učinek inflacije in omejitve odhodkov, ki niso plače, na največ 2 % v primerjavi s prejšnjim letom vplivalo na dolgoročno vzdržnost njegovega proračuna; poudarja, da bi lahko ti pritiski, če ne bodo ustrezno obravnavani, ogrozili stroškovno učinkovitost, predvidljivost in trajnostnost dejavnosti varuha človekovih pravic; priznava, da morajo vse institucije, uradi, organi ali agencije Unije izboljšati svoje upravljanje proračuna, tako da pri sklepanju pogodb s ponudniki storitev upoštevajo nestanovitnost cen, zlasti v energetskem sektorju; poudarja, da je treba proračunsko disciplino uskladiti z realističnimi ocenami stroškov, da bi zaščitili denar davkoplačevalcev in hkrati ohranili neprekinjeno delovanje;

9.je seznanjen, da je proračun za službena potovanja uslužbencev v letu 2024 znašal 120 000 EUR (enak znesek kot v letu 2023); ugotavlja pa, da se je proračunski člen za službena potovanja v letu 2024 kljub temu povečal za +38,60 %, in sicer na račun notranjih prerazporeditev; je seznanjen s pojasnilom Evropskega varuha človekovih pravic, da je bilo to potrebno zaradi inflacije in dražjih nastanitev, večjega števila potrebnih službenih potovanj in proračunskih ocen, ki so se naslanjale na ocene iz prejšnjih let, ko so bila potovanja omejena zaradi pandemije covida-19; ugotavlja, da je prvotni proračun za službena potovanja v letu 2024 ostal enak kot v prejšnjih letih (2022 in 2023), tj. 35 000 EUR; ugotavlja, da so po povečanju tega proračuna z notranjimi prerazporeditvami stroški, ki so dejansko nastali s službenimi potovanji, v letu 2024 skupaj znašali 41 326 EUR https://www.ombudsman.europa.eu/sl/doc/declarations-and-transparency/sl/196382 in https://www.ombudsman.europa.eu/sl/doc/declarations-and-transparency/sl/198831.; poziva k bolj realističnim začetnim proračunskim napovedim za potovanja, da bi čim bolj zmanjšali zanašanje na velike prerazporeditve sredi leta in zagotovili stabilno finančno načrtovanje;

10.ugotavlja, da je Evropski varuh človekovih pravic s cilji na visoki ravni iz svoje strategije do leta 2024 povezal devet ključnih kazalnikov uspešnosti, sestavljenih iz 17 komponent, kot je določeno v njegovem letnem načrtu upravljanja za leto 2024; ugotavlja, da je bilo 13 od teh ključnih kazalnikov uspešnosti v letu 2024 doseženih ali preseženih;

11.ugotavlja, da je Evropski varuh človekovih pravic v letu 2024 obravnaval 2 264 novih pritožb (2 392 v letu 2023), začel 411 preiskav (392 v letu 2023), vključno z 49 preiskavami javnega pomena (56 v letu 2023), zaključil 421 preiskav (372 v letu 2023) in obravnaval veliko število pritožb v zvezi z dostopom javnosti, ki se je s 167 v letu 2023 povečalo na rekordnih 212 v letu 2024, pri čemer je 160 pritožbam sledila preiskava, 193 pa jih je bilo zaključenih;

12.izreka pohvalo Evropskemu varuhu človekovih pravic, ker je skrajšal čas, potreben za obravnavo zadev v različnih fazah postopka, na primer povprečni čas, potreben za obravnavo pritožbe (z 39 dni v letu 2023 na 36 dni v letu 2024) in obravnavo pritožbe, ki sodi na področje mandata (z 91 dni v letu 2023 na 86 dni v letu 2024); kljub temu ugotavlja, da se je povprečni čas, potreben za zaključek zadev na področju dostopa javnosti do dokumentov, znatno podaljšal, in sicer z 42 dni v letu 2023 na 85 delovnih dni v letu 2024; ugotavlja, da je varuh presegel svoj cilj (100 %) glede stopnje rešenih zadev (tj. zaključenih zadev v primerjavi z novimi zadevami, evidentiranimi med letom); vendar obžaluje, da je bil povprečni čas (168 dni) preiskave v letu 2024 še vedno dolg (podaljšanje s 165 dni v letu 2023), kar je precej nad ciljno vrednostjo 150 dni; priporoča varuhinji, naj dodatno izpopolni ključne kazalnike uspešnosti, povezane s trajanjem obravnave primerov, tako da bolje odraža različno zapletenost primerov, da bi zagotovila bolj realistično, smiselno in učinkovito oceno uspešnosti; priznava, da lahko zapleteni primeri, zlasti tisti, ki vključujejo več institucij, uradov, organov ali agencij, zahtevajo daljši čas obravnave; vendar poudarja, da pretirane zamude pri obravnavi primerov dostopa do dokumentov spodkopavajo pravice državljanov in zaupanje javnosti v upravo Unije na splošno; poziva k načrtu za odpravo teh zamud in predlaga, da se del prihrankov, ustvarjenih zaradi prevajanja s pomočjo umetne inteligence, preusmeri v okrepitev preiskovalnih skupin, zlasti za primere javnega dostopa; z zadovoljstvom se seznanja z navedbo v poročilu Evropskega varuha človekovih pravic Parlamentu o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2023 (v nadaljevanju: poročilo o nadaljnjem ukrepanju), da je eden od ključnih strateških ciljev novoizvoljene varuhinje človekovih pravic poglobiti sodelovanje in dialog z institucijami, uradi, organi in agencijami Unije, da bi čim bolj skrajšala čas za izvedbo preiskav;

13.v zvezi z ugotovitvami je seznanjen, da je Evropski varuh človekovih pravic leta 2024 predlagal rešitev v 14 primerih in priporočila v treh primerih v zvezi z dostopom javnosti do dokumentov; je seznanjen tudi z izboljšanjem v zvezi s pozitivnimi odgovori institucij, uradov, organov ali agencij Unije na predloge Evropskega varuha človekovih pravic za izboljšanje njihove uprave, pri čemer je skupna stopnja sprejemanja v letu 2024 znašala 82 % (v primerjavi z 81 % leta 2023) in se nanaša tudi na zadeve, zaključene leta 2023; poziva varuhinjo človekovih pravic, naj pripravi ciljno usmerjen akcijski načrt za opredelitev in obravnavo najpogostejših razlogov, na katerih temeljijo preostali nesprejeti predlogi, in jo poziva, naj si še naprej prizadeva za visoko raven skladnosti z njenimi ugotovitvami, priporočili in predlogi;

14.ceni, da si je Evropski varuh človekovih pravic tudi v letu 2024 prizadeval za ozaveščanje državljanov in jih seznanjal s svojim mandatom; v zvezi s tem z zadovoljstvom ugotavlja, da se je delež pritožb v skladu z mandatom povečal s 33 % v letu 2022 in 37 % v letu 2023 na 39 % v letu 2024; na podlagi poročila o nadaljnjem ukrepanju ugotavlja tudi, da je eden od novih strateških ciljev Evropskega varuha človekovih pravic začeti ciljno usmerjeno komuniciranje, da bi se državljani, ki potrebujejo njegovo pomoč, zavedali svojih pravic in njegovih storitev; ugotavlja, da se zaradi tega pričakuje povečanje števila pritožb, tako da bo treba pregledati in prilagoditi delovne metode ter razširiti uporabo digitalnih orodij, zlasti umetne inteligence, da bi dodatno racionalizirali postopek obravnave pritožb; poziva varuhinjo človekovih pravic, naj oceni morebitni vpliv pričakovanega povečanja števila pritožb na proračun in človeške vire ter organ za podelitev razrešnice obvešča o napredku v zvezi s tem;

15.priznava prizadevanja Evropskega varuha človekovih pravic in njegov pozitivni učinek na področju etike, preglednosti in odgovornosti v letu 2024, zlasti na podlagi preiskav o različnih institucijah, uradih, organih in agencijah Unije; ugotavlja, da se je velika večina teh preiskav (65 %) leta 2025 nanašala na Komisijo;

16.je seznanjen zlasti z naslednjimi preiskavami Evropskega varuha človekovih pravic: (i) o tem, kako Svet in Komisija obravnavata zahteve za dostop javnosti do zakonodajnih dokumentov (zlasti o izjemah, ko je dostop zavrnjen), pri čemer je bilo ugotovljeno, da sta instituciji v številnih primerih preširoko uporabljali izjeme na podlagi prava Unije o dostopu do dokumentov in uporabljali razlage, ki jih je Sodišče Evropske unije že zavrnilo, (ii) o tem, da je Komisija zavrnila dostop do dokumentov v zvezi z revizijo pravil Unije o informacijah o živilih za potrošnike ter do prispevkov deležnikov in držav članic v zvezi s pravili Unije o obnovi narave, in (iii) o tem, da Komisija ni opredelila dokumentov o komunikaciji z državami članicami in notranji komunikaciji v zvezi s pripravo srečanj na visoki ravni o memorandumu o soglasju med EU in Tunizijo;

17.pozdravlja preiskave Evropskega varuha človekovih pravic na področju etike, opravljene leta 2024; je seznanjen zlasti s primerom vrtljivih vrat, v katerega sta bila vpletena nekdanja uslužbenca Agencije Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol), preiskavo na podlagi pritožbe zaradi kršitve v zvezi z domnevnim nasprotjem interesov, v katero je bil vpleten komisar za kmetijstvo, in preiskavo o tem, kako Komisija preprečuje nasprotja interesov pri strokovnjakih, ki ji pomagajo pri ocenjevanju predlogov, financiranih iz Evropskega obrambnega sklada;

18.na podlagi poročila o nadaljnjem ukrepanju ugotavlja, da je Evropski varuh človekovih pravic med obravnavo pritožb glede dostopa javnosti do dokumentov, zlasti v zvezi s pogajanji o nacionalnih načrtih za okrevanje in odpornost, še naprej spremljal težave s preglednostjo in odgovornostjo pri mehanizmu za okrevanje in odpornost; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so med temi težavami precejšnje zamude, s katerimi se je Komisija soočila pri odgovarjanju na zahteve za dostop do informacij, in raven odobrenega dostopa, ki bodo verjetno spodkopale zaupanje državljanov v upravo Unije; ceni, da je Komisija v zadevi nizozemskega načrta za okrevanje in odpornost na predlog Evropskega varuha človekovih pravic odobrila širši dostop do 172 dokumentov; kljub temu jo odločno obsoja, ker je potrebovala 21 mesecev, da je odgovorila na potrdilno prošnjo pritožnika (novinarja), tj. do julija 2024, ko dokumentov, do katerih je bil dostop sicer odobren, novinar ni več potreboval; se strinja, da pri zadevah velikega javnega interesa, kot je mehanizem za okrevanje in odpornost, ne bi smelo biti znatnih zamud pri omogočanju dostopa do dokumentov, in meni, da take zamude pomenijo zanikanje preglednosti in slabijo demokratični nadzor; se strinja s stališčem Evropskega varuha človekovih pravic, da bi morala Komisija pri uporabi izjem glede dostopa javnosti v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 skrbno preučiti, ali obstaja prevladujoč javni interes Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2001/1049/oj).; poziva varuhinjo človekovih pravic, naj obvesti ustrezne odbore Parlamenta, takoj ko bo zamuda Komisije pri dokumentih, povezanih z mehanizmom za okrevanje in odpornost, predolga, da bi omogočila pravočasen politični nadzor; poleg tega poziva varuhinjo človekovih pravic, naj še naprej daje prednost sistemskemu delu v zvezi z neupravičenimi zamudami v postopkih dostopa do dokumentov, tudi z odkrivanjem ponavljajočih se upravnih ozkih grl in dobrih praks v institucijah, uradih, organih ali agencijah; podpira Varuha človekovih pravic pri spodbujanju dosledne uporabe preskusa „prevladujočega javnega interesa“, zlasti za dosjeje z velikim učinkom, da bi bil dostop zagotovljen pravočasno in bi bil smiseln za namene javnega nadzora;

19.opozarja, da bi morale biti po mnenju Evropskega varuha človekovih pravic omejitve dostopa do dokumentov, zlasti zakonodajnih, izjema in omejene na najnujnejše; opozarja tudi, da morajo vse odločitve o zavrnitvi dostopa javnosti do dokumentov temeljiti na jasno in strogo opredeljenih pravnih izjemah, spremljati pa jih mora utemeljena in specifična obrazložitev, da bodo državljani lahko razumeli zavrnitev dostopa in učinkovito uporabili razpoložljiva pravna sredstva; meni, da bi bolj proaktiven pristop pomagal zagotoviti učinkovito preglednost ter preprečiti drage in obremenjujoče pravne spore med državljani in institucijami UL C, C/2024/4014, 17.7.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/4014/oj.; spodbuja varuhinjo človekovih pravic, naj še naprej spodbuja proaktivne prakse objavljanja, zlasti za zakonodajne dokumente in dokumente za oblikovanje politik, da bi okrepila vgrajeno preglednost ter zmanjšala upravno breme in tveganje sodnih postopkov, povezano s ponavljajočimi se zahtevami za dostop do dokumentov;

20.opozarja, da je notranji revizor pregledal okvir Evropskega varuha človekovih pravic za obvladovanje tveganj, pri čemer je bil sprejet akcijski načrt z devetimi točkami, ki naj bi se začel izvajati do konca leta 2024; na podlagi vprašalnika in poročila o nadaljnjem ukrepanju ugotavlja, da so bili izvedeni vsi ukrepi, vključno s sprejetjem nove metodologije za oceno tveganja; poziva Evropskega varuha človekovih pravic, naj organ za podelitev razrešnice obvešča o ugotovitvah notranjega revizorja, ki bo pregledal izvajanje akcijskega načrta; poziva ga tudi, naj organ za podelitev razrešnice obvešča o nadaljnjih ukrepih v zvezi s priporočili iz poročil o notranji reviziji 20/04 (o varnosti IT), 21/03 (o okviru za varstvo podatkov) in 22/03 (o etičnem okviru);

21.je seznanjen, da se je skupno število uslužbencev Evropskega varuha človekovih pravic zmanjšalo za 4,90 %, in sicer z 82 v letu 2023 na 78 v letu 2024; ugotavlja, da je leta 2024 zaposloval 46 uradnikov, v primerjavi s 40 v letu 2023, in 9 pogodbenih uslužbencev, kar je enako kot leta 2023; ugotavlja, da se je delež uslužbencev, ki se ukvarjajo z osrednjo dejavnostjo (pritožbe in preiskave), nekoliko zmanjšalo, in sicer z 42,68 % v letu 2023 na 42,30 % v letu 2024; poleg tega ugotavlja, da se je stopnja zasedenosti delovnih mest povečala s 95 % v letu 2023 na 97 % v letu 2024, stopnja fluktuacije pa s 5,20 % v letu 2023 na 6,40 % v letu 2024; poudarja, kako pomembno je zaposlovanje za nedoločen čas, da bo mogoče ohraniti znanje in spretnosti, nemoteno poslovanje in produktivno delovno okolje; poudarja, da lahko zmanjševanje števila zaposlenih na osrednjih operativnih področjih in znatno zanašanje na pogodbe za določen čas zmanjšata institucionalni spomin in učinkovitost Evropskega varuha človekovih pravic;

22.spominja, da je delovno mesto generalnega sekretarja Evropskega varuha človekovih pravic nezasedeno od 1. septembra 2022, torej že več kot dve leti; opozarja, po več pozivih Parlamenta k zasedbi tega prostega delovnega mesta, da je Evropski varuh človekovih pravic začel medinstitucionalni postopek za zaposlitev novega generalnega sekretarja z objavo razpisa za prijavo interesa (št. OMB/2/2025) 30. junija 2025, na podlagi katerega je bilo prejetih 14 upravičenih prijav; ugotavlja tudi, da je bil izbirni postopek leta 2025 končan in da je bil izbran nov generalni sekretar, ki bo funkcijo nastopil 1. januarja 2026; je seznanjen, da je bila izbirna komisija sestavljena iz treh oseb, in sicer evropske varuhinje človekovih pravic same in dveh neodvisnih zunanjih članov, ki o sodelovale pri ocenjevanju izpolnjevanja pogojev za prijavo in razgovorih; ugotavlja, da varuhinja človekovih pravic meni, da sta bila imenovanje teh dveh članov in sodelovanje višjih uslužbencev pomembni varovali v celotnem postopku, ki sta zagotavljali integriteto in zakonitost izbirnega postopka; meni, da bi lahko dejstvo, da je izbrani generalni sekretar pred tem opravljal funkcijo vodje kabineta sedanje varuhinje človekovih pravic, ustvarilo vtis nasprotja interesov, ne glede na njegove 30-letne izkušnje kot uradnik Unije in desetletne vodstvene izkušnje, tudi če je ta postopek potekal popolnoma v skladu z veljavnim okvirom; poziva varuhinjo človekovih pravic, naj v zvezi s prihodnjimi postopki še naprej preučuje načine za okrepitev zaščitnih ukrepov v izbirnih postopkih in sklepih o imenovanju, da bi preprečili kateri koli vtis nasprotja interesov ali favoriziranje, pri čemer naj zagotovi popolna jamstva za pravičnost in preglednost;

23.ugotavlja, da so člani parlamentarnega Odbora za proračunski nadzor po predstavitvi varuhinje človekovih pravic na seji odbora, ki je potekala 6. novembra 2025, 18. novembra 2025 predložili vrsto pisnih vprašanj o izbiri novega generalnega sekretarja (OMB/2/2025), na katera je varuhinja odgovorila 21. novembra 2025; se v zvezi s tem ne strinja s stališčem varuhinje človekovih pravic, da se uporablja sodna praksa iz zadeve Meroni (C-9/56 in C-10/56), saj se ta sodna praksa ne nanaša na prenos pooblastil na področju kadrovskih zadev (kot je izbira uslužbenca), temveč bolj na prenos diskrecijskih pooblastil na zunanje/zasebne organe; poudarja tudi, da Parlament od varuhinje človekovih pravic ne zahteva, da prenese svoje pravice in obveznosti, ki jih ima kot organ za imenovanja, hkrati pa izraža dvome glede njene prisotnosti v izbirni komisiji, saj pravo Unije ne zahteva, da je organ za imenovanja član upravnega odbora; poudarja, da organ za imenovanja s sprejetjem končne odločitve, ki je njegova naloga, potrjuje tudi, da je bil celoten izbirni postopek zakonit, vključno s tem, da je kandidat izpolnjeval vsa merila za dopustnost in upravičenost; vendar ugotavlja, da se ta vloga morda zdi manj izrazita, če je organ za imenovanja izbirni komisiji predsedoval tudi v nekaterih fazah izbirnega postopka, kot se je zgodilo v sedanjem postopku; kljub temu se zaveda, da bo varuhinja človekovih pravic kot nosilka funkcije morda morala sodelovati v zadnjih fazah nekaterih izbirnih postopkov; je seznanjen s pojasnilom varuhinje človekovih pravic, da pravne omejitve v zvezi z zaupnostjo, namenjene zaščiti neodvisnosti in celovitosti izbirnega postopka, omejujejo obseg, v katerem se lahko dokumenti, povezani s preverjanjem upravičenosti, posredujejo organu za podelitev razrešnice; kljub temu opozarja na pravico Parlamenta, da pridobi informacije, potrebne za razrešnico, in poudarja, da posredovanje teh informacij ne pomeni javne objave, ter poudarja, da ima Parlament vzpostavljene ustrezne zaščitne ukrepe za varno ravnanje z občutljivim gradivom; glede na navedeno varuhinjo poziva, naj nadalje preuči zahtevo Parlamenta in organu za podelitev razrešnice predloži vse dokumente v zvezi s preverjanjem upravičenosti, oceno prijav, razgovori kandidatov iz ožjega izbora z izbirno komisijo in dvostranskim razgovorom z varuhinjo, v zvezi s postopkom izbire generalnega sekretarja Evropskega varuha človekovih pravic (OMB/2/2025); spodbuja varuhinjo človekovih pravic, naj razmisli o izvedbi notranjega naknadnega razmisleka o natančno pregledanih postopkih imenovanja, da bi opredelila pridobljene izkušnje in morebitne izboljšave za prihodnje postopke, ter organ za podelitev razrešnice obvesti o rezultatih;

24.poudarja, da je naloga Evropskega varuha človekovih pravic, da spodbuja dobro upravljanje, tudi tako, da skrbi za trden etični okvir vseh institucij, uradov, organov in agencij Unije, kar zagotavlja preglednost in odgovornost; je trdno prepričan, da mora varuh človekovih pravic izpolnjevati najvišje standarde neodvisnosti, nepristranskosti in integritete ter da se je treba izogibati vsakršnemu zaznavanju favoriziranja ali nasprotja interesov, saj bi tako dojemanje lahko ogrozilo verodostojnost, poslanstvo in zaupanje državljanov Unije; opozarja, da je Unija varuhu človekovih pravic zaupala spodbujanje etičnih standardov in dobrega upravljanja, zato se od njega pričakuje, da bo pri svojem upravljanju in imenovanjih na višje položaje uporabljal posebej stroge standarde in tako določil referenčno merilo za druge institucije, urade, organe in agencije;

25.ugotavlja, da je Evropski varuh človekovih pravic kljub temu, da je majhna institucija Unije, v letu 2024 zaposloval državljane 19 držav, enako kot v letu 2023; vseeno opaža, da so nekatere narodnosti preveč zastopane (ena predstavlja več kot 30 % uslužbencev); poudarja, da bi lahko tako visoka koncentracija ene same narodnosti glede na sorazmerno majhnost institucije vplivala na medinstitucionalno dojemanje raznolikosti urada; poziva varuhinjo človekovih pravic, naj sprejme ciljno usmerjene ukrepe za zaposlovanje in ozaveščanje, ki bodo posebej namenjeni premalo zastopanim državam članicam, da bo urad še naprej odražal raznolikost Unije;

26.ugotavlja, da je pri Evropskem varuhu človekovih pravic v vseh kategorijah zaposlenih več žensk kot moških, zlasti na vodilnih položajih, ki jih zasedajo samo ženske; ugotavlja, da je bilo med zaposlenimi 68 % žensk in 32 % moških, v primerjavi s 67 % žensk in 33 % moških v letu 2023; poziva varuhinjo človekovih pravic, naj si prizadeva za bolj uravnoteženo zastopanost spolov med zaposlenimi; poziva varuhinjo človekovih pravic, naj razvije strategijo za obravnavo dejstva, da moški trenutno ne zasedajo nobenega vodstvenega položaja; meni, da je zagotavljanje, da varuh človekovih pravic bolje odraža raznoliko sestavo državljanov Unije, bistveno za ohranjanje uravnoteženega in vključujočega delovnega okolja na vseh ravneh hierarhije;

27.je seznanjen, da si Evropski varuh človekovih pravic prizadeva za telesno in duševno dobro počutje svojih zaposlenih na delovnem mestu in daje poudarek krepitvi timskega duha; ugotavlja, da je leta 2024 organiziral usposabljanje o reševanju konfliktov, dajanju in prejemanju povratnih informacij, invalidnosti in vključevanju ter o prvi pomoči in da so bili nekateri moduli obvezni; ugotavlja, da je leta 2004 sprejel politiko o starševskem dopustu, ki v povezavi s politiko o delovnem času in hibridnem delu, sprejeto leta 2021, ponuja prožne ureditve dela, ki jih uslužbenci uporabljajo in cenijo; ugotavlja, da zdravstvena služba Parlamenta v letu 2024 Evropskega varuha človekovih pravic ni opozorila na noben primer dolgotrajne bolezni zaradi izgorelosti;

28.iz odgovorov na vprašalnik z zadovoljstvom ugotavlja, da leta 2024 ni bilo prijavljenih primerov nadlegovanja; ugotavlja, da si Evropski varuh človekovih pravic predvsem z ozaveščanjem in usposabljanjem prizadeva ustvariti delovno okolje, v katerem ni spolnega ali psihološkega nadlegovanja; ugotavlja tudi, da je izvedel raziskavo o ozaveščenosti zaposlenih o etičnih vprašanjih, ki je pokazala visoko raven ozaveščenosti o politiki in smernicah Evropskega varuha človekovih pravic o psihičnem in spolnem nadlegovanju;

29.ugotavlja, da je Evropski varuh človekovih pravic leta 2024 sprejel 18 plačanih praktikantov (enako število kot leta 2023), od katerih je bil eden izbran v hvalevrednem programu prakse za invalide; opozarja, da bi morala biti pripravništva plačana v skladu z resolucijo Parlamenta z dne 14. junija 2023 o kakovostnih pripravništvih v EU (2020/2005(INL)), v kateri je pozval, naj bodo vsa pripravništva v Evropi plačana; poudarja, da so plačana pripravništva bistvena za zagotavljanje enakih možnosti;

30.pozdravlja stalna prizadevanja Evropskega varuha človekovih pravic za utrditev njegovega etičnega okvira in ozaveščanje o njem; ugotavlja, da je organiziral usposabljanje o etičnih vprašanjih za nove zaupne svetovalce in člane spravnega odbora ter obvezno prilagojeno usposabljanje o reševanju sporov za vse uslužbence; ugotavlja, da je leta 2024 preoblikoval politiko o etiki in dobrem ravnanju ter jo leta 2025 sprejel, da bi pojasnil postopek odobritve in pooblastitve ter odpravil vrzeli pri izvajanju pravil, povezanih z etiko; ceni, da je bila uvedena rešitev IT, ki vsakemu preiskovalnemu uradniku omogoča, da potrdi neobstoj nasprotja interesov v zadevah, ki so mu bile dodeljene; ugotavlja tudi, da morajo vsi uslužbenci varuha, vključno z višjimi, vsako leto posodobiti svoje izjave o poklicnih dejavnostih zakoncev/partnerjev ter izjave o nasprotju interesov;

31.v zvezi z notranjo revizijo (poročilo 22/03) etičnega okvira Evropskega varuha človekovih pravic ugotavlja, da jih je bilo od šestih izdanih priporočil pet uresničenih, eno pa konec leta 2024 še ni bilo zaključeno; v zvezi s tem ugotavlja, da je Evropski varuh človekovih pravic ustanovil disciplinski odbor in sprejel politiko boja proti goljufijam, ki se uporablja tudi za napotene nacionalne strokovnjake, praktikante in zunanje izvajalce, da bi dodatno utrdil svoj etični okvir;

32.z zadovoljstvom ugotavlja, da leta 2024 ni bilo prijavljenih primerov nasprotja interesov ali žvižgaštva;

33.na podlagi vprašalnika ugotavlja, da se Evropski varuh človekovih pravic ni uradno pridružil registru Unije za preglednost (ki je bil uveden z medinstitucionalnim sporazumom z dne 20. maja 2021 med Parlamentom, Svetom in Komisijo o obveznem registru za preglednost), da bi lahko preučil tudi morebitne pritožbe v zvezi s sekretariatom tega registra za preglednost; vendar ugotavlja, da je svoje delovanje uskladil z načeli registra preglednosti, saj preverja, ali so govorniki oziroma sogovorniki na dogodkih ali srečanjih, ki jih organizira, registrirani v njem; pozdravlja visoko stopnjo preglednosti, ki jo je dosegel z objavo informacij o preiskavah, službenih potovanjih (in povezanih stroških), sestankih in dogodkih, pri katerih sodeluje, na svojem spletnem mestu, pa tudi z ocenjevanjem prošenj višjih vodstvenih delavcev in članov kabineta za opravljanje poklicne dejavnosti po prenehanju funkcije;

34.ugotavlja, da se je končni proračun Evropskega varuha človekovih pravic (po prerazporeditvah) za stavbe in z njimi povezane stroške povečal za približno 13,60 %, in sicer z 1 373 000 EUR v letu 2023 na 1 560 709 EUR v letu 2024; ugotavlja, da so se odobrena sredstva za najemnino povečala za 7 %, in sicer z 866 100 EUR v letu 2023 na 926 620 EUR v letu 2024; je seznanjen, da je stopnja izvrševanja plačil v obeh letih znašala skoraj 100 %;

35.na podlagi vprašalnika ugotavlja, da se razmere v posameznih uradih Evropskega varuha človekovih pravic, na katere je bil predhodno opozorjen organ za podelitev razrešnice, niso spremenile; z zadovoljstvom ugotavlja, da je stavba Havel v Strasbourgu v celoti dostopna osebam z omejeno mobilnostjo in drugim invalidom; podpira prizadevanja varuha, da bi izboljšal dostopnost najetih prostorov v Bruslju;

36.izreka pohvalo Evropskemu varuhu človekovih pravic, ker je leta 2024 dokončal ključni projekt digitalizacije svojih zgodovinskih arhivov, preden jih je prenesel v zgodovinski arhiv Unije v Firencah; z zadovoljstvom ugotavlja, da je njegovo arhivsko gradivo zdaj shranjeno in dostopno prihodnjim generacijam;

37.pozdravlja pozitiven učinek samodejnega prevajanja v Evropskem varuhu človekovih pravic, saj je povečalo dostopnost spletnega mesta, racionaliziralo dodeljevanje zadev in pospešilo obravnavo pritožb ter omogočilo več kot 65-odstotno zmanjšanje stroškov prevajanja (od leta 2022 do leta 2024) in zmanjšanje upravnega bremena; spodbuja varuhinjo, naj še naprej preizkuša in ocenjuje orodja in praktično uporabo umetne inteligence, hkrati pa naj pri njihovem razvoju in uvajanju uporablja preudaren pristop; v zvezi s tem poziva varuhinjo človekovih pravic, naj upošteva srednjeročne proračunske posledice, povezane z vzdrževanjem, nadgradljivostjo, znanji in spretnostmi osebja ter morebitno odvisnostjo od digitalnih orodij in ponudnikov storitev, ter zagotovi, da bo uvedba ostala varna in pod ustreznim človeškim nadzorom;

38.na podlagi vprašalnika z zadovoljstvom ugotavlja, da je Evropski varuh človekovih pravic sprejel interne smernice za uporabo generativne umetne inteligence zunanjih ponudnikov, ki bi morale ponuditi jasna navodila za varno in učinkovito vključevanje umetne inteligence v delovne postopke; z zanimanjem pričakuje načrtovano razširitev uporabe umetne inteligence na druga področja, poleg prevajanja, na primer za vključitev preudarnega ravnanja varuha v obsežen jezikovni model Komisije in za uporabo zgodovinske sodne prakse, ki bo podlaga za prihodnje preiskave; spodbuja varuhinjo človekovih pravic, naj še naprej preskuša in uporablja orodja umetne inteligence, kadar dokazano izboljšujejo dostopnost in učinkovitost; vendar poudarja, da so potrebni jasno upravljanje, človeški nadzor, preglednost za uporabnike in zanesljivi zaščitni ukrepi za varstvo podatkov, vključno z dokumentiranimi ocenami tveganja in kontrolami kakovosti avtomatiziranih rezultatov, zlasti kadar lahko umetna inteligenca vpliva na obravnavanje primerov, dodeljevanje ali zunanjo komunikacijo; poziva varuhinjo človekovih pravic, naj zagotovi, da bodo vse pravne vpoglede, ustvarjene z umetno inteligenco, preverili uradniki za preiskave ljudi, in da bo tolmačenje, ki ga zagotavlja človek, imelo prednost pred rešitvami, ki temeljijo na umetni inteligenci; zahteva tudi poročanje o tehničnih ukrepih, sprejetih za odpravo pristranskosti algoritmov in zaščito objektivnosti ugotovitev varuhinje človekovih pravic;

39.na podlagi vprašalnika z zadovoljstvom ugotavlja, da je leta 2024 en uslužbenec Evropskega varuha človekovih pravic zaključil intenzivno dvomesečno usposabljanje o podatkovni znanosti in umetni inteligenci, da bi izpopolnil strokovno znanje na tem področju, zdaj pa institucijo zastopa v mreži korespondentov za umetno inteligenco, ki jo je po začetku veljavnosti Uredbe (EU) 2024/1689 (akt o umetni inteligenci) vzpostavil Evropski nadzornik za varstvo podatkov Uredba (EU) 2024/1689 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci in spremembi uredb (ES) št. 300/2008, (EU) št. 167/2013, (EU) št. 168/2013, (EU) 2018/858, (EU) 2018/1139 in (EU) 2019/2144 ter direktiv 2014/90/EU, (EU) 2016/797 in (EU) 2020/1828 (Akt o umetni inteligenci) (UL L, 2024/1689, 12.7.2024, ELI: https://eur-lex.europa.eu/eli/reg/2024/1689/oj).; je seznanjen tudi z zavezo Evropskega varuha človekovih pravic, da bo pripravil usposabljanje o varni in etični uporabi umetne inteligence za vse svoje uslužbence; ugotavlja še, da je v letu 2024 vsak mesec organiziral obvezno ciljno usposabljanje za povečanje ozaveščenosti in spretnosti zaposlenih o dobri praksi na področju kibernetske varnosti; z zadovoljstvom ugotavlja, da od vseh svojih uslužbencev zahteva, da opravijo redno usposabljanje o kibernetski varnosti; spodbuja varuhinjo človekovih pravic, naj še naprej razvija svojo strategijo za digitalizacijo in zagotovi, da bo uvajanje orodij umetne inteligence še naprej v celoti skladno z načeli etične uporabe, preglednosti, varstva podatkov, človekovega nadzora in zaščite pred algoritemsko pristranskostjo ali zlorabo;

40.poudarja pomen javnih naročil kot orodja za spodbujanje ciljev politike, kot sta okoljska in socialna agenda; poziva varuhinjo človekovih pravic, naj v svoje postopke javnega naročanja bolj vključi strateška merila za družbeno odgovornost in okoljsko trajnost;

41.ugotavlja, da se Evropski varuh človekovih pravic na področju informacijske tehnologije opira na infrastrukturo in okvir kibernetske varnosti Parlamenta ter tesno sodeluje s Komisijo glede integracije in vzdrževanja korporativnih orodij (SYSPER, ABAC, MiPS in ARES) in uporabe okvirnih pogodb na področju informacijske tehnologije; priznava uspeh dolgoletnega pristopa Evropskega varuha človekovih pravic k izkoristku integriranih sistemov in virov teh dveh institucij, da bi optimiziral uporabo proračuna in izboljšal usklajevanje, na primer na področju digitalizacije; ugotavlja, da pri osrednjih dejavnostih ohranja neposreden nadzor nad razvojem in vzdrževanjem orodij v varnem okolju Parlamenta, s čimer zagotavlja prožnost, varstvo podatkov in večjo kibernetsko varnost; z zadovoljstvom ugotavlja, da v letu 2024 ni bil tarča nobenega kibernetskega napada;

42.na podlagi vprašalnika ugotavlja, da je Evropski nadzornik za varstvo podatkov decembra 2024 na podlagi pritožbe posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, začel postopek proti Evropskemu varuhu človekovih pravic v skladu s členom 57(1)(e) Uredbe (EU) 2018/1725 Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/1725/oj).; ugotavlja, da je Evropski nadzornik za varstvo podatkov po tem, ko je Evropski varuh človekovih pravic predložil zahtevana pojasnila, zadevo leta 2025 zaključil in ugotovil, da je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, prejel dovolj informacij;

43.na podlagi letnega poročila o dejavnostih in vprašalnika ugotavlja, da je Evropski varuh človekovih pravic še naprej zmanjševal svoj okoljski odtis z digitalizacijo postopkov, odstranitvijo individualnih tiskalnikov, nezamenjavo centralnih procesnih enot ob koncu življenjske dobe in skoraj popolnim prehodom na digitalne publikacije; pozdravlja njegova prizadevanja, da bi bile njegove prireditve bolj trajnostne, tudi z uporabo kod QR, lokalno pripravo in dostavo hrane ter ukrepi za preprečevanje odpadne hrane; z zadovoljstvom ugotavlja, da obe stavbi, v katerih ima Evropski varuh človekovih pravic pisarne, uporabljata 100-odstotno električno energijo iz obnovljivih virov, ki se dobavlja v skladu s pogodbami Parlamenta, in da je Parlament leta 2024 začel nameščati sončne panele v svojih stavbah v Strasbourgu, vključno s stavbo Havel;

44.ugotavlja, da Evropski varuh človekovih pravic najema svoje prostore od Parlamenta, zato ima koristi od njegovega okoljskega ravnanja v sistemu EMAS, vključno z ukrepi, kot so temperaturne nastavitve 19 °C pozimi, selektivno sortiranje odpadkov, zbiranje bioloških odpadkov, uvedeno leta 2024, in zamenjava kuhinjskih izdelkov za enkratno uporabo s trajnim namiznim priborom; pozdravlja, da uporablja zelena javna naročila, tako pri sklepanju lastnih pogodb kot prek sporazumov o sodelovanju z drugimi institucijami Unije;

45.pozdravlja, da Evropski varuh človekovih pravic še naprej spodbuja trajnostno mobilnost s pavšalnim prispevkom za uporabo trajnostnih načinov prevoza, ki ga je leta 2024 prejelo 67 % upravičenih uslužbencev (do razreda AST8/AD8), organizacijo vsakoletnih srečanj za vzdrževanje koles ter redno udeležbo uslužbencev pri medinstitucionalnih izzivih kolesarjenja in hoje; ugotavlja, da je parkiranje avtomobilov še vedno omejeno, infrastruktura za kolesa pa se še naprej izboljšuje;

46.z zadovoljstvom ugotavlja, da si Evropski varuh človekovih pravic prizadeva zmanjšati emisije zaradi potovanj s sistematičnim spodbujanjem videokonferenc in digitalnih rešitev kot alternativ službenim potem ter s spodbujanjem potovanja z vlakom namesto z letalom; varuhinjo spodbuja, naj v svoje dejavnosti obvladovanja tveganj in ozaveščanja še naprej vključuje vidike trajnostnosti v skladu s svojim operativnim ciljem za leto 2024 glede zelene in družbene odgovornosti;

47.pozdravlja finančne in upravne prihranke, ki so bili doseženi z medinstitucionalnim sodelovanjem, zlasti številnimi sporazumi o ravni storitve, ki jih je Evropski varuh človekovih pravic na različnih področjih sklenil s Parlamentom in Komisijo, ter sodelovanjem v medinstitucionalnih postopkih javnega naročanja; pozdravlja formalizacijo sodelovanja med Parlamentom in Evropskim varuhom človekovih pravic na področju kibernetske varnosti z revidiranim medinstitucionalnim sporazumom iz oktobra 2024, ki Parlamentu omogoča nadaljnjo trdno podporo varuhu na področju kibernetske varnosti; poudarja, da je tako sodelovanje bistveno, da se prepreči podvajanje struktur in zagotovi učinkovita uporaba sredstev Unije; spodbuja varuhinjo človekovih pravic, naj vsem uslužbencem zagotovi redno in posodobljeno usposabljanje o kibernetski varnosti, da bi ohranila visoko raven ozaveščenosti in odpornosti proti spreminjajočim se kibernetskim grožnjam;

48.izreka pohvalo Evropskemu varuhu človekovih pravic za dobro sodelovanje z Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF) in Računskim sodiščem, ki je leta 2024 potekalo v obliki srečanj in izmenjave mnenj med varuhinjo, člani Računskega sodišča in generalnim direktorjem urada OLAF; ugotavlja, da je varuhinja govorila tudi na konferenci Računskega sodišča o preglednosti izterjave sredstev Unije; ugotavlja tudi, da je leta 2024 ustreznim odborom Parlamenta predstavila ugotovitve ključnih preiskav in še naprej dobro sodelovala z nacionalnimi in regionalnimi varuhi človekovih pravic prek postopka poizvedbe, pri čemer lahko člani evropske mreže varuhov človekovih pravic postavljajo vprašanja o pravu Unije, ki se pojavijo med njihovimi preiskavami, evropska varuhinja pa od institucij Unije pridobi strokovne odgovore; v zvezi s tem ugotavlja, da je varuhinja leta 2024 organizirala spletni seminar evropske mreže varuhov človekovih pravic o različnih temah, vključno z izvajanjem direktive Unije o zaščiti žvižgačev in vprašanji prostega gibanja;

49.na podlagi vprašalnika ugotavlja, da Evropski varuh človekovih pravic in Evropski nadzornik za varstvo podatkov sodelujeta predvsem priložnostno in neformalno ter si prizadevata za hitro in učinkovito sodelovanje, kadar je to potrebno; z zadovoljstvom ugotavlja tudi, da sta sklenila memorandum o soglasju, s katerim urejata svoje pristojnosti pri obravnavi pritožb in preprečujeta podvajanje postopkov;

50.pozdravlja, da je Evropski varuh človekovih pravic tudi v letu 2024 tesno sodeloval z ustreznimi odbori Evropskega parlamenta (za peticije, državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, pododbor za človekove pravice) pri pomembnih preiskavah, bodisi tako, da je delo predstavil neposredno na sejah odbora, bodisi prek informacij, poslanih predsednikom odborov; poudarja, da so strateške pobude in poizvedbe Evropskega varuha človekovih pravic ključne za izboljšanje preglednosti in odgovornosti uprave Unije;

51.na podlagi vprašalnika ugotavlja, da se je skupni proračun za komunikacijske in promocijske dejavnosti (publikacije, organizacija dogodkov, digitalna komunikacija itd.) zmanjšal za približno 38 %, in sicer s 155 200 EUR v letu 2023 na 95 515 EUR v letu 2024; poudarja, da morajo biti proračunska sredstva sicer strateška in usmerjena v rezultate, vendar bi se moral varuh človekovih pravic še naprej osredotočati na obveščanje državljanov o svojem mandatu in ohraniti zadostne komunikacijske zmogljivosti, zlasti za državljane, ki se obrnejo na varuha človekovih pravic, da bi obravnavali pomisleke na ravni Unije; poziva varuhinjo človekovih pravic, naj razmisli o prerazporeditvi prihrankov, da bo ohranila potrebno prepoznavnost in doseg;

52.je seznanjen s tem, da se Evropski varuh človekovih pravic zavzema za pregledne informacije in objavo podatkov na svojem spletnem mestu na informativen in uporabnikom prijazen način; pozdravlja, da je bil na spletišču objavljen časovni načrt za vse preiskave pritožb, ki vsebuje informacije o preteklih in prihodnjih mejnikih v vsaki preiskavi;

53.na podlagi vprašalnika in letnega poročila o dejavnostih ugotavlja, da je Evropski varuh človekovih pravic leta 2024 razširil svoje dejavnosti ozaveščanja, tako da je odprl računa v storitvah Threads in Bluesky, s čimer je diverzificiral svojo navzočnost v družbenih medijih; ugotavlja, da je še naprej opozarjal na ključna tematska področja z namenskimi kampanjami v družbenih medijih in spletnimi zgodbami, pri čemer je bilo komuniciranje leta 2024 osredotočeno na etične standarde v institucijah Unije; pozdravlja informacijo iz poročila o nadaljnjem ukrepanju, da je glavni strateški cilji novoizvoljene varuhinje opolnomočenje državljanov, kar bo vsebovalo ciljno komuniciranje, da bi se državljani, ki potrebujejo pomoč Evropskega varuha človekovih pravic, zavedali svojih pravic in njegovih storitev;

54.pozdravlja redno glasilo Evropskega varuha človekovih pravic „EO Express“, ki s promocijo na platformah obvešča naročnike; poudarja, da je evropska varuhinja sodelovala na številnih dogodkih, ki so jih organizirali Unija in mednarodni organi, ter dala številne intervjuje za medije, da bi pojasnila, kakšno je njeno poslanstvo in katere vrste pritožb lahko obravnava, ter državljane obvestila, kdaj lahko zaprosijo za podporo Evropskega varuha človekovih pravic;

55.na podlagi vprašalnika z zadovoljstvom ugotavlja, da je spletišče Evropskega varuha človekovih pravic zasnovano tako, da je v skladu s standardi in smernicami Unije glede dostopnosti, uporabnikom pa ponuja vključujoče spletno okolje brez ovir z različnimi funkcijami dostopnosti; ugotavlja, da je revizija dostopnosti in uporabnosti tega spletnega mesta, ki je bila opravljena leta 2025, pokazala, da je bila skladnost v povprečju skoraj 90-odstotna; varuhinjo spodbuja, naj še naprej izvaja redne revizije v zvezi s tem;

56.pozdravlja, da je bila medijska pozornost v letu 2024 ohranjena na isti ravni, saj je bilo delo Evropskega varuha človekovih pravic omenjeno v približno 5 000 člankih; ugotavlja, da varuh zanimanje javnosti meri predvsem z rastjo družbenih medijev in spletnim prometom in da se je število sledilcev med letom stalno povečevalo; ugotavlja, da so računi Evropskega varuha človekovih pravic na platformah Instagram, LinkedIn in X pridobili skupaj 9 186 novih sledilcev, kar je preseglo cilje glede družbenih medijev v letu 2024, pa tudi glede števila posameznih obiskovalcev spletišča. poudarja, da je treba še naprej dajati prednost zunanji komunikaciji, da bi povečali ozaveščenost javnosti o mandatu Evropskega varuha človekovih pravic in storitvah, ki jih zagotavlja državljanom Unije.