1.pozdravlja pozitivno mnenje Računskega sodišča o zanesljivosti računovodskih izkazov EJT za leto, ki se je končalo 31. decembra 2024, ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih prihodkov in plačil;

2.priznava pomen EJT za zaščito finančnih interesov Unije in zlasti proračuna Unije; opozarja, da je Parlament odločno podpiral ustanovitev EJT, in izraža hvaležnost za delo, ki ga EJT opravlja s preiskovanjem in pregonom kaznivih dejanj, kot so goljufije, korupcija in hude čezmejne goljufije v zvezi z DDV; ponovno opozarja na osrednjo vlogo EJT pri zaščiti finančnih interesov Unije in poudarja, da je osrednji steber okvira Unije za boj proti goljufijam in širšega sistema upravljanja, ki temelji na integriteti, odgovornosti, preglednosti in dobrem finančnem poslovodenju;

3.poudarja, da ima EJT kot tožilstvo edinstveno vlogo pri kazenskem pregonu v Uniji, in opozarja, da mora zaradi svoje narave preiskati vse zadeve, s katerimi je seznanjen in ki so v njegovi pristojnosti; opozarja, da je EJT glede na svoje letno poročilo do konca leta 2024 obravnaval 6 547 prijav kaznivih dejanj (56 % več kot leta 2023) in izvedel 2 666 aktivnih preiskav (približno 38 % več kot leta 2023), pri čemer je bila škoda ocenjena na 24,8 milijarde EUR (v primerjavi z 19,27 milijarde EUR leta 2023 in 14,1 milijarde EUR leta 2022), sodniki pa so izdali odredbe o zamrznitvi v vrednosti 2,42 milijarde EUR (v primerjavi z 1,5 milijarde EUR leta 2023); poudarja, da stalno naraščajoči zneski potrjujejo, da bi bilo treba sredstva uskladiti z operativnimi potrebami, da bi povečali neodvisnost EJT; poziva Komisijo, naj nemudoma dodeli potrebna sredstva, da bo lahko EJT izpolnil svoje naloge ter skrbel za napredovanje in pravočasen zaključek preiskav, tudi preiskave o nakupu cepiva proti covidu-19 v Uniji, ki se je začela leta 2022 in v skladu s pravili o zaupnosti še vedno poteka brez javnega razkrivanja podrobnosti, da bi zaščitili integriteto postopkov; opozarja, da je treba preglednost uravnotežiti z domnevo nedolžnosti in spoštovanjem tekočih sodnih postopkov; spodbuja EJT, naj jasno obvešča javnost, kadar je to zakonsko dovoljeno; poudarja, da je treba s človeškimi in finančnimi viri, dodeljenimi EJT za zelo kompleksne primere, ki imajo velike posledice za proračun in ugled, zagotoviti skrben potek preiskav ter odgovorno obveščanje o njihovem statusu in zaključku, pri čemer je treba v celoti spoštovati pravne omejitve;

4.je seznanjen, da je skupni končni proračun, dodeljen EJT za leto 2024, znašal 76 382 368 EUR, kar je znatno več od 65,9 milijona EUR, dodeljenih leta 2023, in od 51,2 milijona EUR, dodeljenih leta 2022;

5.poudarja, da je bil prvotni proračun za leto 2024 (v višini 71 888 321 EUR), ki ga je odobril proračunski organ Unije, za 24 % nižji od zneska, ki ga je EJT zahteval v svojih ocenah prihodkov in odhodkov za leto 2024, čeprav je bil za 9 % višji v primerjavi s prejšnjim letom; ugotavlja, da sta bili leta 2024 sprejeti dve spremembi proračuna in da se je na zahtevo EJT, predloženo februarja 2024, proračun junija 2024 zvišal za 3 600 2024 EUR, za finančne in človeške vire za kritje povečanih potreb zaradi začetka sodelovanja Poljske in Švedske v EJT; poudarja, da je bilo povečanje potrebno za kritje plač dodatnih evropskih delegiranih tožilcev, ki naj bi bili imenovani na Poljskem in Švedskem, ter osebja, ki naj bi bilo zaposleno, in s tem povezanih odhodkov iz poslovanja, vendar je bil del teh dodatnih sredstev dodeljen osebju osrednjega urada, da bi se pripravilo na projekt za avtonomijo informacijskih storitev (IT), ker naj bi Komisija prenehala opravljati storitve IT; ugotavlja, da se je z drugo spremembo proračuna višina proračunskih sredstev novembra 2024 povečala za 894 047 EUR, in sicer na podlagi predloga proračunskega organa Unije, da bi bilo mogoče kriti nepričakovano visoko indeksacijo plač v letu 2024, vendar da so bila ta sredstva prerazporejena za varnostne izdatke, saj je EJT za indeksacijo porabil že del denarja, pridobljenega s prvo spremembo proračuna; meni, da nenehno zanašanje na spremembe proračuna kaže, da je potrebno bolj realistično načrtovanje proračuna ter zgodnejše in bolj strukturirano sodelovanje z EJT med letnim proračunskim postopkom;

6.ugotavlja so bile leta 2024 v skladu s členom 26 finančnih pravil EJT sprejete tri proračunske prerazporeditve, kar je evropskemu glavnemu tožilcu omogočilo, da je na predlog upravne direktorice sredstva v največjem znesku 10 % celotnih letnih proračunskih sredstev prerazporejal iz enega naslova v drugega, iz enega poglavja v drugega in znotraj vsakega poglavja pa brez omejitev; ugotavlja, da je bila skupna neto vrednost teh prerazporeditev 3,2 milijona EUR v primerjavi z 1,2 milijona EUR v letu 2023 in da so bile potrebne za razvoj programa avtonomije na področju IT, zahtevano ureditev službe za osebno varovanje v skladu s sporazumom o ravni storitev z Generalnim direktoratom Komisije za človeške vire in varnost ter posodobitev prejemkov, da bi se upoštevala nepričakovano višja indeksacija plač, ki je dosegla 7,2 %, prvotna proračunska napoved pa je znašala 3,4 %;

7.priznava, da je proračunske potrebe za dejavnostmi EJT še vedno zelo težko oceniti, saj so zaradi nepredvidljivega obsega odkritih goljufij in izjemne raznolikosti primerov zelo posebne; se zaveda, da EJT nima diskrecijske pravice v zvezi z izvajanjem kazenskega pregona in da tudi nima vpliva na vire in postopkovne omejitve nacionalnih sistemov, od katerih je odvisen pri preiskovalnih dejavnostih; ugotavlja, da je napovedovanje odhodkov ovirano tudi zaradi nejasne povezave med številom in stroški preiskav, hkrati pa opozarja, da se sredstva Unije, ki jih je treba zaščititi, povečujejo in da kompleksen regulativni okvir, ki ureja njihovo uporabo, otežuje izvajanje preiskav, kar ni povezano le z instrumentom za okrevanje in odpornost in njegovim doslej edinstvenim načinom izvajanja, temveč tudi z velikim obsegom dodeljenih sredstev; meni, da je treba glede na te okoliščine za dejavnosti EJT nameniti dodatne vire, in ponovno poudarja, da je treba EJT zagotoviti zadostna sredstva za ustrezno uresničevanje mandata; meni, da bi bil zaradi takšne nepredvidljivosti upravičen namenski proračunski mehanizem za nepredvidene okoliščine, kar pa ne pomeni, da ne bi bilo potrebno realistično načrtovanje proračuna, ki bi odražalo trend delovne obremenitve, da se bo EJT lahko učinkovito odzval na nenadno povečanje delovne obremenitve;

8.razume, da je bilo leto 2024 za EJT zahtevno, saj se je povečala delovna obremenitev v 22 sodelujočih državah članicah, hkrati pa je moral izvesti širitev na Poljsko in Švedsko ter vzpostaviti avtonomnost na področju IT, da ne bi bil več odvisen od Komisije; ugotavlja, da je EJT leta 2024 zaprosil za 45 delovnih mest za vzpostavitev avtonomije na področju IT, pozneje pa za 37 delovnih mest s spremembo proračuna, vendar sta bili obe zahtevi zavrnjeni; ugotavlja, da je moral zato, ker ni dobil dovolj dodatnih virov za vzpostavitev avtonomije na področju IT, prerazporediti osebje, ki naj bi podpiralo vsakodnevno delovanje, v sektor IT in najeti zunanje izvajalce, ki delajo v prostorih institucije; meni, da je treba EJT dodeliti finančna sredstva, s katerimi bo zagotovil popolno avtonomijo na področju IT in zanesljivo kibernetsko varnost ter preprečil motnje v delovanju; poudarja, da lahko nadaljnje zanašanje na zunanje izvajalce in preusmerjanje operativnega osebja v sektor IT zaradi premajhnega števila delovnih mest v kadrovskem načrtu za avtonomijo IT ogrozita preiskovalno zmogljivost EJT in dolgoročno institucionalno odpornost; poziva proračunski organ, naj zagotovi namenske in trajne kadrovske vire za digitalno avtonomijo EJT, da bi zaščitili učinkovitost preiskav in kibernetsko varnost;

9.poudarja, da je stopnja izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2024 znašala 98,5 %, kar je preseglo pričakovani kazalnik smotrnosti v višini 95 % in je v skladu s prejšnjimi leti (99,6 % v letu 2023 in 98,1 % v letu 2022); pozdravlja dejstvo, da EJT že drugo leto zapored ni vrnil nobenih sredstev proračunskemu organu Unije, kar kaže na trdno sposobnost črpanja dodeljenega proračuna; poudarja, da je v letu 2024 skupna stopnja izvrševanja plačil dosegla 86,4 % končnega proračuna EJT, s povprečnim časom izplačila 16,7 dne, kar je omogočila boljša uporaba e-računov in pomeni izboljšanje v primerjavi s prejšnjimi leti (v letu 2023 je stopnja izvrševanja znašala 85,3 % s povprečnim časom plačila 17 dni, v letu 2022 pa 76,6 % s povprečnim časom plačila 23,8 dne); ugotavlja, da je odstotek zapoznelih plačil ostal stabilen in zelo nizek (0,85 % od skupnega števila plačil v letu 2024 v primerjavi z 0,86 % v letu 2023; oziroma 1,09 % od skupnega zneska plačil v letu 2024 v primerjavi z 1,08 % v letu 2023);

10.ugotavlja, da je EJT leta 2024 v skladu s prejšnjimi leti in strategijo, ki daje prednost odhodkom iz poslovanja za preiskave, pregon in varnostne ukrepe, 44,6 % svojega proračuna namenil operativnim dejavnostim (v primerjavi s 43 % leta 2023 in 41 % leta 2022), pri čemer so bili glavni dejavniki stroškov prejemki evropskih delegiranih tožilcev, sledile pa so operativne dejavnosti na področju informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) (19 %), kot sta vzdrževanje in razvoj sistema vodenja zadev EJT in jezikovne storitve (10 %); ugotavlja, da se je proračun EJT porabil predvsem za odhodke za začasne uslužbence (33,6 % (25 671 160 EUR) v primerjavi z 32,2 % leta 2023) in prejemke evropskih delegiranih tožilcev (23,9 % (18 252 391 EUR) v primerjavi z 22,1 % leta 2023), sledili pa so stroški jezikovnih storitev (4,6 % (3 491 000 EUR) v primerjavi s 6,2 % leta 2023) ter operativne strojne in programske opreme za IKT (4,5 % (3 426 711 EUR) v primerjavi s 5,5 % leta 2023);

11.ugotavlja, da je bilo leta 2024 napovedano sodelovanje Poljske in Švedske in da je to le delno vplivalo na proračun za leto 2024 zaradi postopne vključitve dveh evropskih tožilcev in nekaj evropskih delegiranih tožilcev; ugotavlja, da je bilo s povečanjem za leto 2024, ki ga je odobril proračunski organ Unije, zaradi pričakovanega sodelovanja Poljske in Švedske v EJT odobrenih dodatnih 20 delovnih mest v osrednjem uradu, potrjeni pa so bili tudi dodatni evropski delegirani tožilci;

12.ugotavlja, da so se stroški operativnih misij leta 2024 še nekoliko povečali in dosegli 1 292 000 EUR (v primerjavi z 1 175 000 EUR leta 2023 in 980 000 EUR leta 2022) ter da je bilo zanje porabljenih približno 3,7 % skupnih sredstev za poslovanje (34,1 milijona EUR), vendar so bili na splošno v skladu z vse večjo intenzivnostjo preiskav, njihova vrednost pa je bila stabilna; je seznanjen, da so se skupni potni stroški zmanjšali, da EJT spodbuja uporabo videokonferenc kot stroškovno učinkovite in varne alternative službenim potovanjem ter da je udeležba na spletnih sestankih standardna praksa za interno usklajevanje in izmenjave z organi držav članic in partnerji Unije, vendar službene poti ostajajo nujne v operativnem in sodnem kontekstu, da se zagotovi dosleden pristop v EJT, pa tudi za usposabljanje ali ozaveščanje deležnikov;

13.opozarja, da člen 107 Uredbe (EU) 2017/1939 določa, da prevajalske storitve, potrebne za upravno delovanje EJT na osrednji ravni, izvaja Prevajalski center za organe Evropske unije, vendar se za operativne in nujne zadeve dopušča, da evropski delegirani tožilci odločijo o podrobnostih v zvezi s prevajanjem v skladu z veljavnim nacionalnim pravom; ugotavlja, da so se v letu 2024 stroški za prevajanje in tolmačenje zmanjšali na 3 491 000 EUR, kar ustreza 10 % odobrenih sredstev za poslovanje (v primerjavi s 4 086 500 EUR oziroma 14 % v letu 2023); ugotavlja, da je bilo 88,8 % dokumentov v sistemu vodenja zadev prevedenih strojno (8,8 % nad kazalnikom smotrnosti) in ceni prizadevanja EJT za izboljšanje stroškovne učinkovitosti prevajalskih storitev;

14.ugotavlja, da je EJT v letu 2024 objavil 15 razpisov za zbiranje ponudb in oddal devet javnih naročil (štirje postopki so bili preklicani) ter da sta bila dva postopka odprta, dvanajst pa je bilo postopkov s pogajanji; ugotavlja, da je EJT intenzivno uporabljal okvirne pogodbe, zato je leta 2024 podpisal 288 posebnih pogodb na podlagi obstoječih okvirnih pogodb (v primerjavi z 234 v letu 2023) v skupni vrednosti več kot 13 milijonov EUR (v primerjavi z 11 milijoni EUR v letu 2023), medtem ko ni bila nobena pogodba oddana po postopku s pogajanji brez predhodne objave obvestila o naročilu; ugotavlja, da je bilo leta 2024 približno 65 % pogodb, ki jih je EJT dodelil neposredno, sklenjenih z malimi in srednjimi podjetji, od katerih so bila vsa razen treh iz iste države članice; je seznanjen, da je EJT razvil lastne nabavne zmogljivosti in upravljal svoje posebne pogodbe pri izvajanju obstoječih okvirnih pogodb, hkrati pa je še naprej deloval na podlagi sporazumov o ravni storitev z drugimi institucijami, organi, uradi in agencijami Unije ter s pridružitvijo k medinstitucionalnim pogodbam z različnimi udeleženci na trgu; ceni, da so se leta 2024 vsi postopki za oddajo javnih naročil in dejavnosti upravljanja pogodb EJT izvajali z uporabo digitalnih informacijskih orodij, kar je v skladu s ciljem kazalnika smotrnosti; opozarja, da uporaba medinstitucionalnih okvirnih pogodb omogoča doseganje največje možne ekonomije obsega, kar na eni strani zagotavlja dobro finančno poslovodenje, na drugi strani pa se s tem nadomesti pomanjkanje razpoložljivih človeških virov;

15.ceni pozitiven trend prenosa odobrenih sredstev iz prejšnjega obdobja (2023), ki je znašal 9 392 990 EUR oziroma 14,2 % (v primerjavi z 10 969 680 EUR oziroma 24,4 % v letu 2022), pri čemer je bilo od tega porabljenih 96,9 % sredstev (v primerjavi z 84,8 % v letu 2023 in 90,8 % v letu 2022), razveljavljenih pa jih je bilo le 3,1 % (v primerjavi s 15,2 % v letu 2023 in 9,2 % v letu 2022); ugotavlja, da je prenos odobrenih sredstev za plačila iz leta 2024 v leto 2025 znašal 9 200 802 EUR, kar je relativno stabilno v primerjavi z zgornjim zneskom iz leta 2023 v leto 2024; ugotavlja, da so bili prenosi predvsem posledica obveznosti, prevzetih proti koncu leta za operativne digitalne naložbe, in neporavnanih zneskov za pogodbe z zunanjimi ponudniki storitev;

16.ponavlja, da ocena finančnih posledic zakonodajnega predloga za leto 2017 ne ustreza več svojemu namenu; poudarja, da trenutna ocena EJT preprečuje, da bi izvedel vmesni pregled proračuna, zaradi česar mora počakati vse do konca postopka sprejemanja proračuna, da bi imel jasno sliko o višini sredstev, ki jih lahko izvršuje v naslednjem letu; poudarja, da to EJT omejuje pri načrtovanju pripravljalnih dejavnosti za izvrševanje proračuna in še zlasti vpliva na zgodnji začetek postopkov zaposlovanja, kar upočasnjuje doseganje polne zasedenosti delovnih mest in splošno absorpcijsko sposobnost EJT ter dejansko preprečuje pripravo celovite strategije zaposlovanja, ki ni rezultat letnih pogajanj o proračunu; poudarja, da je doseganje čim večje prožnosti pri razvoju inovativnega organizacijskega modela EJT ključnega pomena; meni, da je treba revizijo ocene finančnih posledic zakonodajnega predloga opraviti ne glede na spremembo mandata EJT, najpozneje pa v okviru revizije Uredbe (EU) 2017/1939, za katero je Komisija začela pripravljati oceno;

17.ceni, da se s stalno krepitvijo upravnih zmogljivosti EJT postopoma odpravljajo začetne slabosti, ki so povezane s pristopom EJT, v skladu s katerim so odhodki, ki niso bili povezani s poslovanjem, omejeni na osnovne podporne storitve; vztraja, da bi morali biti EJT dodeljeni zadostni proračunski in človeški viri za učinkovito in uspešno izvajanje njegovega mandata ter običajno izvajanje s tem povezanih upravnih postopkov; ponovno poudarja, da so dodatno financiranje in kadrovske okrepitve EJT nujne, da bi se lahko učinkovito boril proti kriminalu v zvezi z DDV, ščitil finančne interese Unije in prispeval k spoštovanju pravne države, kar so ključne prednostne naloge Unije; ponovno poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju z EJT pregleda njegov proračunski okvir in preuči, kako bi ga ustrezno podprla pri delu; opozarja, da se je Komisija v dopolnilnem pismu št. 1/2022 zavezala, da bo do konca leta 2023 ocenila kadrovske razmere v EJT, in da je bilo to poudarjeno v odstavku 5 resolucije Evropskega parlamenta z dne 25. aprila 2024 o stališču Sveta o predlogu spremembe proračuna št. 3 k splošnemu proračunu za leto 2024: okrepitev za Evropsko javno tožilstvo po pristopu Poljske in pričakovani udeležbi Švedske; obžaluje, da Komisija ni niti pripravila takšne ocene niti se ni posvetovala ali komunicirala z EJT v zvezi s kadrovsko oceno, hkrati pa ni podprla zahtev EJT in ni začela dialoga za posodobljeno oceno dejanskih potreb; poziva Komisijo, naj dodeli dodatna sredstva, ki jih upravičuje vse večje število kompleksnih primerov, in poudarja, da ta ne bi smela biti odvisna od revizije Uredbe (EU) 2017/1939 ali mandata EJT, temveč od tega, kako pomembna bosta boj proti organiziranemu kriminalu in zaščita finančnih interesov Unije v naslednjem večletnem finančnem okviru;

18.znova poudarja, da so proračunski in človeški viri EJT še vedno strukturno nezadostni glede na njegovo hitro naraščajočo delovno obremenitev, zlasti zaradi primerov, povezanih z mehanizmom za okrevanje in odpornost, in čezmejnih goljufij na področju DDV, ki škodujejo notranjemu trgu in pošteni konkurenci; poziva Komisijo, naj začne dialog z EJT, da bi pripravila kadrovsko oceno, napovedano v dopolnilnem pismu št. 1/2022 o potrebah po virih, usklajenih z operativnimi zahtevami; poudarja, da je potrebna revizija zastarele ocene finančnih posledic zakonodajnega predloga iz leta 2017, da bi upoštevali kazalnike dejanske delovne obremenitve, in je glede na obseg finančnih interesov Unije, ki bi utegnili biti ogroženi, ni mogoče pogojevati s spremembo mandata; poziva Komisijo, naj v tesnem posvetovanju z EJT nemudoma pripravi posodobljeno oceno števila zaposlenih in financiranja, ki bo temeljila na merljivih kazalnikih delovne obremenitve in primerih; poziva jo, naj zagotovi, da bodo pri prihodnjih predlogih proračuna upoštevani posodobljeni kazalniki delovne obremenitve, ne zastarele predpostavke;

19.poudarja, da je način delovanja kriminalnih združb vse bolj nadnacionalen, opirajo pa se na ponavljajoče se sodelovanje kompleksnih korporativnih struktur, ki se uporabljajo kot krinka, in nepregledne pravne instrumente, razpršene v več jurisdikcijah z različnimi ravnmi izvrševanja prava Unije; poudarja, da je strategija organiziranega kriminala goljufivo preusmerjanje sredstev Unije in prikrivanje premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, s pranjem denarja, ki vpliva na zakonito gospodarstvo in se pojavlja tudi v obliki obsežnih čezmejnih goljufij v zvezi z DDV; poudarja, da te kriminalne sheme sistematično izkoriščajo regulativno razdrobljenost in postopkovne asimetrije med državami članicami, pa tudi omejitve, ki so neločljivo povezane z nacionalno osredotočenostjo organov odkrivanja in pregona ter pravosodnih organov; v zvezi s tem poudarja dodano vrednost ukrepov EJT, saj omogočajo zapolnitev vrzeli, ki jo dopuščajo neusklajene nacionalne pobude, in so najučinkovitejši instrument za onemogočanje mednarodnih kriminalnih dejavnosti ter posredovanje pri zaščiti finančnih interesov Unije in notranjega trga; poziva h konkretnim ukrepom za večjo operativno učinkovitost preiskav EJT, zlasti z odpravo strukturnih ovir za čezmejne preiskave; poudarja, da je potrebna minimalna postopkovna harmonizacija med sodelujočimi državami članicami na področjih, ki neposredno vplivajo na delo evropskih delegiranih tožilcev, vključno z dostopom do dokazov, roki za sodne odobritve in pravili, ki urejajo preiskovalne ukrepe; poziva države članice, naj EJT omogočijo neposreden in varen dostop do ključnih nacionalnih podatkovnih zbirk, kot so carinski sistemi, davčni registri in registri dejanskega lastništva, hkrati pa zagotovijo popolno skladnost z zahtevo glede varstva podatkov;

20.je seznanjen z ugotovitvami in priporočili Računskega sodišča v njegovem pregledu št. 02/2025 z naslovom Odgovornost, preglednost in usmerjenost v smotrnost – slabosti mehanizma za okrevanje in odpornost ter kaj se lahko iz njih naučimo https://www.eca.europa.eu/ECAPublications/RV-2025-02/RV-2025-02_SL.pdf; poziva k namenskemu povečanju financiranja v naslednjem večletnem finančnem okviru, da bo lahko EJT še naprej izpolnjeval svoje cilje in obveznosti glede na povečano kompleksnost finančnih instrumentov, zaradi katere utegnejo biti sredstva Unije bolj izpostavljena tveganju goljufij in slabega upravljanja;

21.ugotavlja, da so bili v letu 2024 stroški v zvezi z določbami člena 91(6) Uredbe (EU) 2017/1939 (izjemno dragi preiskovalni ukrepi, ki jih izvajajo nacionalni organi in jih krije EJT) še vedno zanemarljivi (0,1 % proračuna za poslovanje v primerjavi z 0,4 % v letu 2023); se zaveda, da je bil leta 2023 podpisan prvi sporazum o financiranju v okviru pilotnega projekta za povračilo zahtevkov na podlagi člena 91(6) Uredbe (EU) 2017/1939 za kritje izjemno dragih preiskovalnih ukrepov, izvedenih na nacionalni ravni v imenu EJT, in da je Računsko sodišče leta 2023 to postavko revidiralo in jo ocenilo kot zakonito in pravilno; meni, da ta določba EJT omogoča učinkovito posredovanje v nadnacionalnih preiskovalnih scenarijih, v katerih bi se država članica lahko obotavljala v zvezi z uporabo svojih virov zaradi neuravnoteženega izida analize stroškov in koristi; poziva Komisijo, naj preuči, kako bi lahko države članice in EJT to možnost izkoristili na strateško učinkovitejši način, in EJT nameni potrebna sredstva za to;

22.je seznanjen, da je kolegij odgovoren za splošni nadzor dejavnosti EJT in za sprejemanje odločitev o strateških vprašanjih ter da se je leta 2024 sestal dvajsetkrat in sprejel 70 odločitev; verjame, da odločitve kolegija zagotavljajo usklajenost, učinkovitost in doslednost politike EJT glede pregona v sodelujočih državah članicah; pozdravlja odločitve kolegija iz leta 2024 o delovnih dogovorih, ki vzpostavljajo načine sodelovanja s Parlamentom in Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) ter revidirane priloge k sporazumu s Komisijo; ugotavlja, da je kolegij tudi spremenil pravila o drugem osebju, ki je dano na voljo EJT, vendar ni zaposleno pri njem (nacionalni pomočniki evropskih delegiranih tožilcev), in uvedel stanovanjski dodatek za nekatere kategorije osebja, ki dela v Luksemburgu; ugotavlja, da je kolegij kot organ za imenovanja imenoval evropske delegirane tožilce v Avstriji, Belgiji, Bolgariji, Franciji, Nemčiji, Grčiji, Italiji ter na Nizozemskem, Poljskem in Švedskem, izbrane člane Odbora za etiko in člane disciplinske komisije za evropske delegirane tožilce ter začasnega upravnega direktorja; je seznanjen z odločitvami kolegija iz leta 2024 o proračunskih zadevah, kot so sprejetje enotnega programskega dokumenta EJT za obdobje 2024–2026, končni zaključni računi za proračunsko leto 2023, konsolidirano letno poročilo o dejavnostih EJT za leto 2023, enotni programski dokument za obdobje 2025–2027, proračun za leto 2025 in ustrezni sklep o financiranju za leto 2025 ter spremembe proračuna in enotnega programskega dokumenta; je seznanjen, da je kolegij sprejel tudi varnostna pravila, ki se uporabljajo za digitalne komunikacijske in informacijske sisteme EJT, in varnostno strategijo za obdobje 2024–2028;

23.ugotavlja, da so se stalni senati leta 2024 sestali na 491 sestankih, da bi spremljali in usmerjali preiskave in pregon, ki jih izvajajo evropski delegirani tožilci, naključno dodeljeni takoj po registraciji, ter zagotavljali usklajevanje preiskav in pregona v čezmejnih primerih ter skladnost, učinkovitost in doslednost v politiki EJT na področju pregona v sodelujočih državah članicah z izvajanjem odločitev, ki jih je sprejel kolegij;

24.meni, da so obstoječi sistemi notranje kontrole na splošno učinkoviti; ugotavlja, da so bili vzpostavljeni ključni kazalniki smotrnosti za četrtletno spremljanje izvajanja letnih in večletnih delovnih programov; ugotavlja, da je ocena okvira notranje kontrole za leto 2024 potrdila merljiv napredek pri uvajanju notranjih kontrol in da je bila izvedena ocena tveganja za leto 2025 z namenskimi delavnicami na operativni in upravni ravni, ki ji je sledila posodobljena politika obvladovanja tveganj, ki jo je kolegij odobril 26. februarja 2025;

25.vztraja, da bi morali služba za notranjo revizijo (IAS) in skupina za notranjo revizijo (IAC) uskladiti svoje ukrepe, da bi EJT svetovali in pomagali pri vzpostavitvi glavnih temeljnih procesov in doseganju ciljev; ugotavlja, da leta 2024 ni bilo skupnih svetovalnih pobud med službo za notranjo revizijo in skupino za notranjo revizijo; pozdravlja dejstvo, da so bila po imenovanju novega vodje skupine za notranjo revizijo septembra 2024 prizadevanja osredotočena na nadaljnje ukrepanje po prejšnjih revizijskih priporočilih, oblikovanje standardnih operativnih postopkov (SOP) skupine za notranjo revizijo ter na pripravo strateškega revizijskega načrta za obdobje 2025–2027 in njegovo predložitev v odobritev kolegiju;

26.opozarja, da je služba za notranjo revizijo leta 2023 začela omejen pregled gradnikov zanesljivosti EJT, ki je bil zaključen leta 2024; ugotavlja, da so bila upoštevana vsa priporočila, zaradi česar so se nadalje izboljšali okvir zanesljivosti in procesi upravljanja, vključno s formalizacijo postopkov, izboljšano dokumentacijo in digitalizacijo procesov načrtovanja in priprave programov, izpopolnitvijo okvira notranje kontrole in okrepljenim pristopom k obvladovanju tveganj; ugotavlja, da je služba za notranjo revizijo od novembra 2024 do konca januarja 2025 izvedla svetovalno dejavnost na področju IT glede avtonomije EJT na področju IT in da je bilo konec leta 2024 izdano končno svetovalno poročilo; ugotavlja, da so se v letu 2024 še naprej redno spremljala priporočila zunanje in notranje revizije ter zahteve za razrešnico;

27.je seznanjen, da si je EJT še naprej prizadeval vzpostaviti sistem za spremljanje učinkovitosti in prihrankov, in ugotavlja, da je leta 2024 začel pregled strateškega in operativnega načrtovanja in spremljanja (da bi povečal zmožnost prispevanja k strateški usmerjenosti dejavnosti EJT in dosegel trajno visoko stopnjo izvajanja ali absorpcije razpoložljivih virov) ter vzpostavil srednjeročno strateško načrtovanje človeških virov, da bi z zaposlovanjem ali poklicnim razvojem omogočil boljše izvajanje kadrovskega načrta in odpravljanje kadrovskih vrzeli; ugotavlja, da je v zvezi s tem začel natančnejše opise delovnih mest, da bi uslužbence uskladil s strategijo in ohranil njihovo veliko zavzetost;

28.ugotavlja, da je primerjalna analiza, ki jo je izvedla skupina za notranjo revizijo glede človeških virov EJT, pokazala, da je osebje EJT sprejelo enaka načela kot osebje v drugih organizacijah; ugotavlja, da primerjava človeških virov EJT z drugimi subjekti Unije in nacionalnih tožilstev s standardiziranimi stebri kaže, da obstajajo vrzeli pri dodeljevanju osebja v primerjavi z drugimi institucijami Unije; razume, da se je ta model uporabljal kot referenca za proračunske zahteve EJT, vendar le v zvezi z upravnimi in podpornimi funkcijami, ker ga zaradi edinstvene narave osrednjih dejavnosti EJT ni mogoče uporabiti kot posebno referenco za operativno področje EJT;

29.ceni prizadevanja EJT, da bi izboljšal okolje notranje kontrole; ugotavlja, da je bil leta 2024 vzpostavljen sklop standardov ravnanja, postopkov in struktur; poziva EJT, naj čim prej reši še vedno odprta vprašanja v zvezi s politiko o nasprotju interesov, politiko učenja in razvoja, politiko notranje mobilnosti, politiko upravljanja ranljivosti in popravkov, načrtovanjem zamenjav zaposlenih in postopki odhoda;

30.ugotavlja, da je samoocena notranjih kontrol za leto 2024 temeljila na oceni kazalnikov notranjih kontrol in izvajanja strategije EJT za boj proti goljufijam za obdobje 2023–2025 ter na rezultatih politike EJT za obvladovanje tveganj in naknadnih kontrol; ceni, da je bilo pri oceni elementov notranjih kontrol od 71 meril skladnosti 55 (77 %) v celoti izvedenih, medtem ko jih je bilo 15 (22 %) delno izvedenih, zato so v zvezi z njimi potrebni nadaljnji ukrepi, le eno merilo (1 %) pa še skoraj ni bilo izvedeno; je seznanjen, da je med enajstimi odprtimi ugotovitvami deset vprašanj, ki so bila načeta že pri prejšnjih ocenah, eno pa je nova težava, ugotovljena v letu 2024, medtem ko so bile štiri pomanjkljivosti, omenjene v oceni za leto 2023, v celoti odpravljene;

31.podpira nadaljnja prizadevanja EJT za boljše obvladovanje tveganj in proaktivno obravnavanje obstoječih in nastajajočih tveganj; meni, da nadzorne dejavnosti EJT zagotavljajo dovolj visoko raven zanesljivosti zmanjševanja tveganj, in ugotavlja, da je leta 2024 uradnik za notranjo kontrolo vodil niz delavnic z relevantnimi vodstvenimi delavci, da bi se ocenila tveganja, vključno z nastajajočimi tveganji in tveganji, povezanimi z goljufijami, na podlagi česar so bila ob upoštevanju spreminjajočega se okolja tveganj opredeljena nova nastajajoča tveganja, zlasti na področju digitalnih storitev, varnosti in operativnih dejavnosti;

32.ugotavlja, da je strategija EJT za boj proti goljufijam za obdobje 2023–2025, ki je bila leta 2023 posodobljena v skladu z zahtevami Uredbe (EU) 2017/1939 in finančnimi pravili EJT, povezana z akcijskim načrtom, ki je del okolja notranje kontrole EJT in se letno spremlja ter je bil pregledan leta 2024; ugotavlja, da se je izvajanje v letu 2024 osredotočalo na ozaveščanje, pri čemer je bilo organiziranih 17 sej za usposabljanje o etičnem okviru EJT, strategiji za boj proti goljufijam in kodeksu dobrega upravnega ravnanja s široko udeležbo osebja; pozdravlja, da je bil v začetku leta 2025 sprejet postopek za prijavo nepravilnosti; ugotavlja, da do sprejetja celovite politike o nasprotju interesov za osebje na višjih vodstvenih položajih in osebje, vključeno v finančne tokove, javna naročila in zaposlovanje, še naprej veljajo obveznosti in postopki za prijave; poziva k hitremu sprejetju celovite politike o nasprotju interesov, da bo javnost zaupala v integriteto EJT;

33.ugotavlja, da je EJT v zvezi s svojimi preiskovalnimi in tožilskimi funkcijami preoblikoval notranje postopke v podporo svojim preiskavam, med drugim z oblikovanjem orodij za izboljšanje učinkovitosti obdelave informacij in povezljivosti z več partnerji, razvojem namenske programske opreme, izboljšanjem kakovosti prevajalskih storitev in zmanjšanjem potreb po človeškem prevajanju ter s tem povezanih stroškov, pa tudi s preučevanjem načinov uporabe umetne inteligence za boljše upravljanje ogromnih količin informacij, ki jih obdeluje, pri čemer jih je ocenil tako s tehničnega kot s pravnega in etičnega vidika; v zvezi s tem ceni prizadevanja EJT pri vzpostavitvi ključnih kazalnikov smotrnosti, povezanih z njegovim posebnim poslovnim modelom; pozdravlja pobude za boljše poročanje o rezultatih in poudarja pomen pravočasnega, natančnega in preglednega poročanja Parlamentu, da se dokaže učinek ukrepov EJT na zaščito finančnih interesov Unije; vztraja, da je treba poročati o zneskih, ki so bili zaseženi, izterjani in na koncu povrnjeni v proračun Unije, saj je njihova zaščita navsezadnje razlog za obstoj strukture Unije za boj proti goljufijam, v kateri ima EJT pomembno vlogo;

34.se zaveda, da spremljanje in nadaljnji ukrepi, vključno s poročanjem o rezultatih izterjav, niso v pristojnosti EJT in da so zato potrebni viri in posebne pristojnosti; ponovno poziva Komisijo, naj med revizijo strukture za boj proti goljufijam določi najustreznejše funkcije, ki bodo zagotavljale neprekinjen pretok podatkov in informacij, da bi se omogočila ustrezna analiza; poudarja, da je treba izboljšati sistem spremljanja in zagotoviti podrobnejše podatke, razčlenjene glede na vrsto kršitev, interesni sektor ali geografsko območje, da bi opredelili vzorce goljufij, hkrati pa bi s tem dosegli tudi oprijemljivejši učinek preiskav EJT;

35.ugotavlja, da je EJT sprejel načrt neprekinjenega poslovanja; spodbuja ga, naj sprejme tudi digitalno strategijo in politiko upravljanja ranljivosti in popravkov (obe sta trenutno v pripravi); ugotavlja, da EJT še vedno razvija ključne kazalnike smotrnosti, ki še niso določeni za posamezno področje, in pri strukturirani oceni stopenj dovoljenega tveganja;

36.poudarja strmo in nenehno naraščanje števila prijav kaznivih dejanj, predloženih EJT, ki je do 31. decembra 2024 doseglo 6 547 (56 % več kot leta 2023, ko jih je bilo 4 187), na podlagi česar so se začele 1 504 preiskave (skoraj 10 % več kot leta 2023, ko je EJT začel 1 371 preiskav, kar je 58 % več kot leta 2022); ugotavlja, da je to povečanje zlasti posledica prijav fizičnih oseb (4 623, kar je 85 % več kot leta 2023 in znatno nad razponom kazalnika smotrnosti) ter nacionalnih organov (1 760, kar je 12 % več kot leta 2023); obžaluje, da je EJT od institucij, organov, uradov in agencij Unije leta 2024 prejel le 113 prijav kaznivih dejanj (108 leta 2023), med katerimi jih je največ (59) predložil urad OLAF (72 leta 2023); vztraja, da je v primerjavi z naraščajočim trendom nepravilnosti in goljufij raven odkrivanja še vedno nezadostna, kar kaže, da na področju odkrivanja in prijavljanja ni bilo znatnih izboljšav;

37.poudarja, da je EJT 31. decembra 2024 vodil 2 666 aktivnih preiskav (približno 38 % več kot leta 2023, ko jih je bilo 1 927) in da je bil odstotek čezmejnih primerov, ki so zadevali več držav, stabilen (29 % leta 2024 in 28 % leta 2023);

38.poudarja, da se povečuje ocena škode, ki jo EJT konec leta 2024 ocenjuje na ravni 24,8 milijarde EUR (19,27 milijarde EUR leta 2023 v primerjavi s 14,1 milijarde EUR leta 2022 in 5,4 milijarde EUR leta 2021), od česar naj bi 53 % zadevalo goljufije v zvezi z DDV (13,15 milijarde EUR);

39.poudarja vse večjo uspešnost EJT, kar potrjuje naraščajoče število obtožnic (205 leta 2024 v primerjavi s 139 leta 2023, 87 leta 2022 in petimi leta 2021) in pridobljenih sklepov o začasnem zavarovanju sredstev (leta 2024 za 2,42 milijarde EUR v primerjavi z 1,5 milijarde EUR leta 2023, 359,1 milijona EUR leta 2022 in 147 milijonov EUR leta 2021); obžaluje, da ni jasnega in izvršljivega okvira za spremljanje zaseženih in izterjanih zneskov ter poročanje o njih, zato ni mogoče opraviti celovite ocene proračunskega učinka preiskav EJT; ponovno poziva k zakonodajnim in proračunskim rešitvam, da bodo zneski, izterjani po preiskavah pod vodstvom EJT, učinkovito izsledeni, zabeleženi in vrnjeni v proračun Unije; ugotavlja, da sta bili leta 2024 102 kazenski zadevi zaključeni s sodno obsodbo (48 zadev leta 2023 v primerjavi z 20 zadevami leta 2022); obžaluje, da zaradi nejasnega regulativnega okvira EJT ni mogel zagotoviti posodobljenih in zanesljivih podatkov o zaplembah za leto 2024 (opozarja, da je bilo v letu 2023 zaplenjenih 60 milijonov EUR v primerjavi z 2 milijonoma EUR v letu 2022);

40.izraža zaskrbljenost zaradi števila preiskav, sproženih v zvezi z izvajanjem mehanizma za okrevanje in odpornost; poudarja, da je EJT do konca leta 2024 obravnaval 311 aktivnih zadev, povezanih z NextGenerationEU, od katerih jih je bilo 307 povezanih z mehanizmom za okrevanje in odpornost (233 konec leta 2023), kar ustreza približno 17 % vseh aktivnih preiskav goljufij na področju odhodkov in je po ocenah povzročilo škodo za finančne interese Unije v višini 2,8 milijarde EUR (kar ustreza 30 % celotne ocenjene škode zaradi goljufij na področju odhodkov v primerjavi s 25 % leta 2023); ugotavlja, da preiskave EJT o goljufijah s sredstvi mehanizma za okrevanje in odpornost razkrivajo znatne razlike med državami članicami, ki so posledica razlik v dodelitvi sredstev, zmogljivostih za odkrivanje kaznivih dejanj in naravi goljufij, ki se izvajajo; je zaskrbljen, da države članice niso obvezane, da Komisiji poročajo o primerih v zvezi z mehanizmom za okrevanje in odpornost prek sistema za upravljanje nepravilnosti, kar dejansko preprečuje strukturirano spremljanje in analizo primerov, povezanih z mehanizmom za okrevanje in odpornost; poudarja, kako pomembno je sodelovanje med nacionalnimi organi, EJT in Komisijo, če želimo strukturirano poročanje izboljšati; izraža zaskrbljenost, ker so institucije Unije, vključno s Komisijo, prijavile manj kot 3 % zadev, kar vzbuja dodatne pomisleke glede zmožnosti Komisije za nadzor nad mehanizmom za okrevanje in odpornost; poziva Komisijo, naj nujno odpravi te pomanjkljivosti in v sodelovanju z EJT izboljša interoperabilnost sistemov poročanja ter pojasni vloge, da bi zagotovila zanesljivo spremljanje nepravilnosti pri mehanizmu za okrevanje in odpornost;

41.ponovno poudarja, da se je delovna obremenitev EJT, ki je bila na začetku podcenjena, znatno povečala in naj bi se še naprej povečevala, zlasti v primerih, povezanih z mehanizmom za okrevanje in odpornost; je seznanjen, da EJT kriminalne vzorce, ki jih odkrije pri svojih preiskavah, sporoči državam članicam, Komisiji in projektni skupini za okrevanje in odpornost, da bi se izboljšalo preprečevanje in odkrivanje ter zmanjšalo tveganje goljufij; ugotavlja, da je zadevam v preiskavi kljub razpršenosti po več sektorjih in pobudah v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost skupno, da je vsakič, ko je goljufiva shema vzpostavljena v velikem obsegu in zagotavlja visokokakovosten nezakonit dobiček, vanjo vpleten organizirani kriminal;

42.ugotavlja, da se je približno 6 % kaznivih dejanj, ki jih je EJT preiskoval do konca leta 2024, nanašalo na sodelovanje v kriminalni združbi, ki je svojo kriminalno dejavnost osredotočala na izvajanje kaznivih dejanj iz Direktive (EU) 2017/1371 (kazniva dejanja, povezana z zaščito finančnih interesov Unije); ponovno poudarja, da je mogoče le s tesnejšim sodelovanjem med elementi strukture za boj proti goljufijam učinkovito preprečiti takšno goljufivo ravnanje in zaščititi uresničevanje ciljev mehanizma za okrevanje in odpornost ter politik Unije na splošno; meni, da je mogoče le z usklajeno uporabo sodnih in upravnih ukrepov zaščititi finančne interese Unije, in ponovno poziva Komisijo, naj EJT zagotovi ustrezno podporo pri spodbujanju sprejemanja popravnih ukrepov po izvedbi neodvisne preiskave in ​​pregona kaznivih dejanj, ki vplivajo na mehanizem za okrevanje in odpornost; poziva k okrepljenemu okviru za usklajevanje, ki bo vključeval EJT, Komisijo in države članice, da bi izboljšali preiskovanje in preprečevanje goljufij v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, zagotovili sistematično nadaljnje ukrepanje na podlagi preiskav EJT in izboljšali izmenjavo ustreznih informacij; poziva Komisijo, naj proračunski organ Unije obvešča o izidu svojih ukrepov;

43.ugotavlja, da se je v letu 2024 ohranil trend naraščanja števila zaposlenih, ki je konec leta 2024 doseglo skupno število 258 (z 58 leta 2020 na 122 leta 2021, 217 leta 2022 in 238 do konca leta 2023), kar pomeni povečanje za nekaj več kot 9,5 %; pozdravlja visoko stopnjo zasedenosti delovnih mest, ki znaša približno 96 % (konec leta 2023 je bila približno 93 %) za vse kategorije, razen za napotene nacionalne strokovnjake, kjer znaša 83 %; ugotavlja, da je v letu 2024 število zunanjih ponudnikov storitev (32) in najetih zunanjih izvajalcev, ki delajo v prostorih institucije (10), ostalo skoraj nespremenjeno (v primerjavi s 34 oziroma devet leta 2023).

44.ceni, da so se leta 2024 izboljšale upravne zmogljivosti EJT na področju zaposlovanja in da je bilo nadzorovanih 50 izbirnih postopkov (leta 2023 jih je bilo 24), poleg tega pa je bilo vključenih 47 novih uslužbencev (v primerjavi s 45 leta 2023), šest napotenih nacionalnih strokovnjakov in šest pripravnikov; se zaveda, da razmere v Luksemburgu, predvsem visoki življenjski stroški, predstavljajo izziv pri zaposlovanju, zlasti v nižjih razredih, pri čemer EJT kot težave poudarja majhno število kandidatov, visoko stopnjo zavrnitve ponudb, predloženih uspešnim kandidatom, in kronično zelo omejen nabor talentov z majhno ponudbo specializiranih spretnosti; poudarja, da bi lahko bila delovna mesta morda manj privlačna tudi zaradi bolj omejenih možnosti dela na daljavo v primerjavi s tistimi, ki jih ponujajo drugi delodajalci; ponovno poziva EJT in Komisijo, naj opredelita nadaljnje ukrepe, s katerimi bi se lahko povečala privlačnost EJT za visoko usposobljene strokovnjake z mednarodnimi izkušnjami;

45.se zaveda, da je EJT v svojem kadrovskem načrtu do konca leta 2024 zaprosil za 419 delovnih mest, vendar mu jih je bilo odobrenih le 289; poudarja, da je bilo v letu 2025 zahtevanih 513 delovnih mest, od katerih jih je bilo odobrenih le 307, zato se je razlika med potrebnimi in dodeljenimi viri še povečala; se strinja z EJT, da se bo brez zahtevanega povečanja števila zaposlenih znatno zmanjšala njegova sposobnost, da učinkovito izpolnjuje svoj mandat v skladu s pričakovanji državljanov Unije, da se bo zaostanek pri obravnavanju zadev še naprej povečeval, da se bodo upočasnili sodni postopki v primerih goljufij, ki škodujejo finančnim interesom Unije, in da bo boj proti organiziranim kriminalnim združbam, ki kradejo javna finančna sredstva in škodujejo evropskim gospodarstvom, bistveno manj učinkovit; je seznanjen z opozorili EJT, da se pri vse več zaposlenih kopičijo nadure zaradi omejenih sredstev in povečane individualne delovne obremenitve, kar lahko povzroči tveganja za odpornost posameznikov in poveča fluktuacijo zaposlenih; zato poudarja, da mora imeti EJT ustrezne kadrovske in proračunske vire v skladu z nalogami, ki so mu zaupane;

46.ceni, da je razporeditev osebja v EJT usmerjena v doseganje čim večje učinkovitosti, in ugotavlja, da bo do konca leta 2024 kar 319 od 412 delovnih mest namenjenih operativnim dejavnostim, kar je več kot 77 % (v primerjavi z 80 % v letu 2023), 18 % pa upravnim nalogam (v primerjavi s 14 % v letu 2023), kar je v skladu s pristopom EJT, da se daje prednost operativnim dejavnostim; ugotavlja pa, da se je povečal odstotek zaposlenih, preusmerjenih k birokratsko-upravnim nalogam; razume, da je to predvsem posledica nekaterih nedavnih sprememb v politiki Komisije, kot je ukinitev storitev IT, zaradi česar je EJT moral najpomembnejše naloge opravljati z lastnim osebjem, ki je bilo zato prerazporejeno na neoperativna delovna mesta;

47.vztraja, da bodo zaradi povečanja delovne obremenitve EJT potrebna dodatna sredstva; poudarja, da se bo zaradi nenehnega naraščanja števila primerov, povezanih z mehanizmom za okrevanje in odpornost, ter goljufij v zvezi z DDV ter kompleksnosti preiskav, ki vključujejo čezmejne operacije organiziranega kriminala, povečala tudi delovna obremenitev upravnih in osrednjih podpornih funkcij, ki so neločljivo povezane z operativnim delovanjem EJT je zaskrbljen zaradi nevarnosti podcenjevanja potreb EJT in precenjevanja njegovih zmogljivosti za učinkovito odzivanje na vse številnejše zahteve;

48.ugotavlja, da je do decembra 2024 odstotek zaposlenih, ki so prostovoljno zapustili EJT (od začetka leta), znašal 2,8 %, kar pomeni omejeno fluktuacijo šestih uslužbencev v letu 2024 (v primerjavi z enajstimi v letu 2023 oziroma 4,62 %), ki so se odločili zaposliti v drugih subjektih Unije, lokalno ali v tujini, ki ponujajo boljše pogoje zaposlitve; ugotavlja, da je dobremu počutju zaposlenih posvečena ustrezna pozornost, kar potrjujejo številne pobude, načrtovane leta 2024 (in nato v veliki meri izvedene leta 2025), na primer uvedba stanovanjskega dodatka, usposabljanje in strokovni razvoj, tako da lahko EJT ponudi konkurenčnejši paket, podoben ponudbi drugih institucij v Luksemburgu; ugotavlja, da je tudi število dolgotrajnih bolniških odsotnosti zelo nizko;

49.je seznanjen, da se je leta 2024 začela razvijati politika dobrega počutja, da bi se dodatno izboljšalo zadovoljstvo zaposlenih pri delu in spodbujali dejavniki varovanja zdravja; v zvezi s tem pozdravlja dogovor s psihosocialno službo Komisije o brezplačnih psihosocialnih posvetih s strokovnjaki različnih profilov za vse uslužbence EJT; ceni nadaljnje pobude EJT za spodbujanje dobrega počutja zaposlenih, kot so notranji in zunanji izbirni postopki, na račun katerih je leta 2024 deset zaposlenih napredovalo znotraj institucije, in revizijo pogojev zaposlitve, ki so bili konec leta 2024 spremenjeni, da so lahko zaposleni EJT sklenili pogodbo za nedoločen čas prej, kot bi jo lahko pod prejšnjimi pogoji;

50.poudarja, da so bile konec leta 2023 na EJT posodobljene nove smernice o kraju dela na daljavo, ki so leta 2024 uslužbencem omogočile večjo avtonomijo; ugotavlja, da se dialog z osebjem še vedno nadaljuje, vendar leta 2024 ni privedel do nadaljnjih prilagoditev; opozarja, da ima EJT shemo prožnega delovnega časa in standardno shemo dela od doma, ki v osnovi omogoča en dan dela na daljavo na teden, največ pa tri dni na teden, ki jo je možno razširiti v primeru resnih zdravstvenih ali družinskih okoliščin; ugotavlja, da sedanji okvir vključuje tudi deset dni dela zunaj kraja zaposlitve letno, ki pa ne smejo biti združeni z dopustom; vztraja, da sedanji delovni pogoji EJT osebju omogočajo, da izkoristi digitalne rešitve, saj ponuja visoko stopnjo avtonomije pri upravljanju delovnih vzorcev, olajšuje usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja ter spodbuja ekipno zavzetost in duh, ki se ocenjujeta s stalno interakcijo z uslužbenci in njihovim odborom (spremljanje in revizije na splošno);

51.ugotavlja, da je bilo ustrezno ravnovesje med spoloma na vodstvenih položajih doseženo v letih 2024 in 2025 (štiri ženske, pet moških) z imenovanji na srednje in višje vodstvene položaje za premalo zastopani spol; glede geografskega ravnovesja ugotavlja, da je zastopanih vseh 26 držav članic, ki so pogodbenice EJT, pri čemer imajo nekatere več predstavnikov kot druge; poziva EJT, naj dokonča svojo strategijo za raznolikost in vključevanje, sprejeto leta 2023;

52.priznava, da so na prvi bojni liniji EJT evropski delegirani tožilci, ki delujejo na decentralizirani ravni v 24 različnih državah članicah; ugotavlja, da so bili od 31. decembra 2024 uradi evropskih delegiranih tožilcev vzpostavljeni v 44 mestih v 22 državah članicah; ugotavlja, da je imel EJT konec leta 2024 166 imenovanih evropskih delegiranih tožilcev, pri čemer je treba upoštevati, da je bilo deset evropskih delegiranih tožilcev iz Švedske (2) in Poljske (8) imenovanih decembra 2024, vendar so začeli operativne dejavnosti opravljati šele januarja 2025; opozarja, da je pomembno zagotoviti popolno neodvisnost evropskih tožilcev na podlagi objektivnega postopka imenovanja, ki temelji na dosežkih, v skladu s členom 17 Uredbe (EU) 2017/1939 in načelom nacionalne postopkovne avtonomije;

53.poudarja, da je EJT kot cilj navedel skupno 172 evropskih delegiranih tožilcev, ki naj bi bili imenovani do konca leta 2024, pri čemer ni upošteval nobenih dodatnih potreb, ki izhajajo iz širitve na Poljsko in Švedsko; poudarja, da se je proračunski organ Unije strinjal s povečanjem števila evropskih delegiranih tožilcev s 140 na samo 166 z dodelitvijo 24 evropskih delegiranih tožilcev Poljski in dveh Švedski; poudarja, da je proračunski organ Unije še naprej dodeljeval sredstva za kritje prejemkov evropskih delegiranih tožilcev, ki ustrezajo plačilu 80 % plače AD9 namesto 100 % plače AD9, kot je odločil EJT, da bi bilo delovno mesto privlačnejše za višje tožilce z ustreznimi dolgoletnimi poklicnimi izkušnjami za obravnavo kompleksnih primerov EJT; razume, da je EJT zaradi finančne omejitve, ki je posledica te vrzeli v dodeljenih virih, do konca leta 2024 poleg dveh evropskih tožilcev na Švedskem lahko zaposlil le še osem evropskih delegiranih tožilcev na Poljskem (namesto potrebnih 24) in 156 evropskih delegiranih tožilcev v preostalih državah članicah; ugotavlja, da EJT zaradi počasnejšega zaposlovanja novih evropskih delegiranih tožilcev ne more voditi večjega števila preiskav in pregonov; ugotavlja še, da je moral EJT zaradi vrzeli v financiranju zmanjšati ali odložiti naložbe v sistem za vodenje zadev, zaradi česar ni mogel povečati svojih zmogljivosti za čezmejne preiskave; poziva Komisijo, naj oceni razmere glede na naraščajočo delovno obremenitev in občutljivost obravnavanih primerov ter naj Parlamentu poroča o rezultatih in možnih rešitvah za zapolnitev te finančne vrzeli;

54.vztraja, da je imenovanje evropskih delegiranih tožilcev skupna odgovornost EJT in držav članic, saj evropske tožilce predlagajo države članice, nato pa jih potrdi Svet, medtem ko evropske delegirane tožilce predlagajo države članice, potrdi pa jih kolegij; spodbuja države članice, naj prispevajo k popolni neodvisnosti evropskih delegiranih tožilcev in EJT; ugotavlja, da si je EJT prizadeval izboljšati delovni status evropskih delegiranih tožilcev, da bi delovno mesto postalo privlačnejše, na primer da bi prejemali enako plačilo kot uradniki Unije z enakovredno odgovornostjo (AD9), ne samo 80 % te plače, kot je prvotno določila Komisija, pri čemer je treba upoštevati, da poklicno napredovanje teh tožilcev v nacionalnih sistemih ostaja nejasno, v nekaterih primerih pa je nacionalna plača najbolj izkušenih nacionalnih tožilcev višja od plače, ponujene za delovno mesto evropskega delegiranega tožilca, zaradi česar je moral EJT zahtevati uporabo člena 16(1) pogojev za zaposlitev evropskih delegiranih tožilcev, ki določa, da se v primeru skupnih neto prejemkov, nižjih od nacionalne plače, izplača dodatek, da bi plačilo ustrezalo nekdanjemu; ponovno poziva, da se določijo jasne poti poklicnega napredovanja za evropske delegirane tožilce in ugodnejše ureditve na področju socialne varnosti in zdravstvenega zavarovanja; vztraja pri uvedbi posebnega statusa evropskih delegiranih tožilcev, ki bo skladen z naravo njihove sodne funkcije, in poziva Komisijo, naj predlaga spremembe Uredbe (EU) 2017/1939 pri prihodnji reviziji, ko bo obravnavano tudi pomanjkljivo kritje socialne varnosti in zdravstvenega zavarovanja evropskih delegiranih tožilcev, ki ga vse države članice še niso rešile s sprejetjem zakonodajnih ali upravnih ureditev, čeprav je to v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 obvezno;

55.je seznanjen, da se je EJT v letu 2024 odločil, da bo izvedel notranjo raziskavo o zadovoljstvu zaposlenih, namesto da bi uporabil zunanjega dragega izvajalca po obstoječi okvirni pogodbi, vendar obžaluje, da pri tem ni sodeloval odbor uslužbencev, kar bi bilo bolj primerno; ugotavlja, da so zaposleni v raziskavi večkrat poudarili iste težave, ki so se nanašale predvsem na usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter razlago dela na daljavo iz tujine zaradi družinskih ali osebnih razlogov; ugotavlja, da je po oceni EJT stroga disciplina pri delu na daljavo eden od možnih dejavnikov, ki odvračajo od zaposlitve, zato ga poziva, naj preuči alternative, ki bi lahko brez poseganja v učinkovitost delovnih metod in spodkopavanja korporativne kulture povečale avtonomijo, s čimer bi se lahko povečalo tudi zadovoljstvo uslužbencev;

56.ugotavlja, da so uslužbenci EJT v letu 2024 1 504-krat izkazali interes za usposabljanje, pri čemer so uspešno zaključili 851 tečajev v skupnem trajanju 13 984 ur, kar je enakovredno 1 865 dnevom usposabljanja na notranjih in zunanjih tečajih; ugotavlja, da je bil interes za specializirano zunanje usposabljanje na pravnem in upravnem področju izkazan 42-krat, pri čemer se 22 programov še izvaja, 17 pa je bilo uspešno zaključenih, kar je skupaj 992 ur oziroma 132 dni usposabljanja;

57.ugotavlja, da so bile tudi v letu 2024 strategije usposabljanja EJT v skladu z njegovimi nalogami in povezane z njimi, saj so bile usmerjene v operativna (operativne delavnice in drugo usposabljanje) in upravna (usposabljanje v okviru sporazumov o ravni storitve, na področju digitalnih storitev, na področju varnosti in številna druga različna usposabljanja) področja v skladu s potrebami organizacije; se zaveda, da je bilo usposabljanje v letu 2024 osredotočeno na področja, kot so varnost, zaščita (informacijska varnost in splošno ozaveščanje o varnosti IKT), etika, trajnostnost (zelena javna naročila in podnebna tveganja) ter izboljšanje digitalnih veščin (kar je pomembno tudi v okviru priprav na projekt avtonomije EJT na področju IT, ki bo končno uresničen v letu 2025); pozdravlja pristop EJT, da vsebino ponudbe usposabljanja strogo prilagodi vlogi, odgovornostim in razredom ciljne populacije, pri čemer se za posamezne ekipe na podlagi ad hoc zahtev organizirajo kratke informativne seje, ki se osredotočajo na določene točke (npr. vlogo zaupnih svetovalcev);

58.ugotavlja, da je bilo osebje ustrezno obveščeno o možnostih usposabljanja prek intraneta EJT, kjer so bil objavljene tudi vsebine za nove zaposlene in drugi uporabniku prijazni viri; ceni, da je bila ponudba usposabljanja v letu 2024 dobro sprejeta in da se je na primer do konca leta 2024 86,2 % uslužbencev EJT (statutarni uslužbenci, napoteni nacionalni strokovnjaki in zunanji izvajalci, ki delajo v prostorih institucije) udeležilo usposabljanja o politiki na področju boja proti goljufijam, medtem ko sta bila v letu 2024 za splošno osebje organizirana dva splošna sestanka o ukrepih proti nadlegovanju in o prijavljanju nepravilnosti (s 34 oziroma 16 udeleženci), eden pa za vodstvene delavce (devet udeležencev) in člane kolegija (šest udeležencev);

59.pozdravlja dejstvo, da v letu 2024 ni bil prijavljen noben primer izgorelosti; ugotavlja, da je EJT spodbujal ukrepe za izravnavo nenehno naraščajoče delovne obremenitve, da bi zmanjšal tveganje izgorelosti; vendar ugotavlja, da v letu 2024 ni bila opravljena ocena porazdelitve delovne obremenitve med različnimi skupinami in zaposlenimi;

60.ugotavlja, da je EJT leta 2024 organiziral informativne seje o preprečevanju nadlegovanja za osebje, vodstvene delavce in kolegij ter da so bile te seje na zahtevo in po potrebi organizirane tudi za posamezne skupine in posamezne enote, pri čemer je bila vsebina prilagojena potrebam posamezne skupine; ceni, da je bil leta 2024 uveden postopek prijave interesa za zaupne svetovalce, ki je (v sodelovanju z odborom uslužbencev) privedel do izvolitve svetovalcev v prvem četrtletju 2025; je seznanjen s prvim primerom nadlegovanja, ki je bil prijavljen v EJT leta 2024;

61.ugotavlja, da je bila na podlagi pozitivnih zaključkov pilotnega projekta, izvedenega leta 2023, pripravljena politika prakse, ki je bila sprejeta leta 2024, nato pa je bil istega leta izveden prvi cikel prakse; ugotavlja, da je bilo v letu 2024 v EJT osem praktikantov, ki so delali – kot je opredeljeno v politiki prakse – po urniku, vezanem na urnik rednih zaposlenih v EJT, v tem primeru v skladu z določbami Sklepa Komisije C(2022)1788 z dne 24. marca 2022 o delovnem času in hibridnem delu; ceni, da vsi praktikanti EJT prejemajo mesečni dohodek (v obliki štipendije); poudarja, da so visoki življenjski stroški v Luksemburgu velika ovira za morebitne praktikante;

62. se zaveda, da se etični okvir EJT na splošno vzpostavlja postopoma; razume, da ga zaradi omejenih človeških virov ni bilo mogoče dokončati v letu 2024; poziva, naj se zaključijo pripravljalna dela za sprejetje celovite politike o nasprotju interesov, ki je potrebna za konsolidacijo in izboljšanje obstoječih pravil ter za boljšo pokritost vseh relevantnih primerov v enem samem skladnem dokumentu;

63.ceni, da je v skladu z zahtevami Parlamenta posebni program usposabljanja o etičnem okviru EJT postal obvezen za vse imetnike pozicij v EJT, vključno z evropskimi tožilci in evropskimi delegiranimi tožilci, in da je v letu 2024 dosegel pričakovano visoko stopnjo udeležbe;

64.ugotavlja, da je bilo v letu 2024 v okviru izvajanja strategije za boj proti goljufijam za obdobje 2023–2025, ki je bila sprejeta 1. marca 2023 za preprečevanje goljufij na vseh ravneh organizacije, tudi interno, s cilji, povezanimi s posebnim akcijskim načrtom in ključnimi kazalniki smotrnosti kot sestavnimi deli okolja notranje kontrole EJT, ki ga letno spremlja uradnik za notranjo kontrolo, organiziranih skupno 17 sej za ozaveščanje o etičnem okviru EJT, strategiji za boj proti goljufijam in kodeksu dobrega upravnega ravnanja s široko udeležbo osebja; ugotavlja, da so za zaposlene na višjih vodstvenih položajih in zaposlene, vključene v finančne tokove, javna naročila in zaposlovanje, v veljavi pravila o nasprotju interesov in postopki za prijave; ugotavlja, da se vsako leto opravi posebna ocena tveganja goljufij, da se ugotovijo in odpravijo morebitna tveganja, vključno z nasprotjem interesov; pozdravlja, da smernice za uslužbence EJT o zunanjih dejavnostih in nalogah veljajo za vse dejavnosti, ki niso povezane s hobiji ali prostim časom, vendar so relevantne in ne spadajo v pristojnost EJT;

65.ponovno poziva k uvedbi strožje politike glede pojava vrtljivih vrat, ki bi morala vključevati podaljšano, najmanj dveletno obdobje mirovanja za višje uradnike EJT, preden se lahko zaposlijo na delovnih mestih v zasebnem sektorju, zlasti če so povezana s področji preiskav EJT; vztraja, da mora EJT po prenehanju zaposlitve izvajati letne preglede skladnosti s temi omejitvami; opozarja, da je treba preprečevanje pojava vrtljivih vrat vključiti v splošni etični okvir EJT;

66.pozdravlja nadaljnje ukrepanje EJT v zvezi z zadnjo resolucijo Parlamenta o razrešnici, v kateri je bil EJT pozvan, naj sprejme poseben postopek za prijavljanje nepravilnosti in preprečevanje povračilnih ukrepov, da bi izvedbena pravila vključil v kadrovske predpise, ki jih je sprejel kolegij (sklep kolegija 077/2021 o določitvi smernic o prijavljanju nepravilnosti, ki se uporabljajo v EJT), in dopolni člen 45.12 finančnih pravil EJT (o določitvi ukrepov, ki jih je treba sprejeti v danih okoliščinah), da bi zagotovil varno in zaščiteno delovno okolje; je seznanjen, da je bil posebni postopek za prijavljanje nepravilnosti in preprečevanje povračilnih ukrepov pripravljen v letu 2024 in odobren v začetku leta 2025; spodbuja EJT, naj ohrani intenziven notranji dialog o prijavi nepravilnosti z zaupnimi svetovalci in pomočnike nacionalnega evropskega delegiranega tožilca vključi v ustrezne zadeve; poudarja, da je učinkovito izvajanje postopkov za prijavljanje nepravilnosti in preprečevanje povračilnih ukrepov bistveno za zaščito notranje integritete in verodostojnosti EJT; poziva EJT, naj organu za podelitev razrešnice poroča o praktičnem delovanju teh zaščitnih ukrepov, vključno z ozaveščenostjo uslužbencev in zaupanjem v sistem;

67.vztraja, da je notranji okvir EJT za integriteto ključen z vidika zunanjega dojemanja neodvisnosti in avtonomije EJT; meni, da se bo z obveznim javnim razkritjem vseh finančnih interesov in zunanjih dejavnosti višjih uradnikov, vključno s člani kolegija, zmanjšalo tveganje neprimernega vpliva, redno pregledovanje teh izjav pa bo omogočilo vnaprejšnje odkrivanje morebitnih neopaženih tveganj; pozdravlja pripravljenost EJT, da poišče učinkovite načine za dosego tega cilja ob ustreznem upoštevanju občutljivosti in posebnosti funkcije tožilca;

68.ugotavlja, da je preglednost ključnega pomena v odnosih EJT z zunanjimi akterji; pozdravlja pripravljenost EJT, da preuči možnosti za nadaljnje povečanje preglednosti svojih odnosov z zunanjimi akterji ob upoštevanju občutljivosti in specifičnosti funkcije tožilca ter nujnosti zaščite neodvisnosti EJT; vztraja pri stališču, da bi uvedba obveznega javnega registra vseh sestankov med uradniki EJT in predstavniki tretjih strani, med drugim z lobisti, tudi ko zagovarjajo politične prednostne naloge, in predstavniki nacionalnih vlad, znatno poglobila zaupanje javnosti v neodvisnost EJT in njegovo sposobnost, da nemudoma sproži preiskavo v vseh primerih zlorabe javnih sredstev, na tak način, da bi preprečila vsakršno zaznavo neprimernega vplivanja;

69.obžaluje, da Komisija ni upoštevala pozivov Parlamenta, naj ponovno razmisli o odločitvi svojega generalnega direktorata za digitalne storitve (GD za digitalne storitve, prej DIGIT), da ne bo več nudil storitev za digitalno delovno okolje; ceni odločitev Komisije, da začasno podaljša opravljanje storitev IT do junija 2025, da bi olajšala prehod, vendar obžaluje, da so na koncu nastale razmere, ki so s finančnega vidika v najboljšem primeru vprašljive, z vidika smotrnosti pa neoptimalne; ponavlja svoje pomisleke o argumentih v zvezi z varnostjo in zaupnostjo ter o izključno finančnih vidikih, saj se zdi, da bi bilo zunanje izvajanje veliko dražje od notranje rešitve, pri kateri bi se združili viri, potrebni za reševanje zapletenih upravnih vidikov in prilagoditev decentralizirani konfiguraciji EJT z delegiranimi evropskimi tožilci in njihovimi pomočniki na več lokacijah po vsej Uniji;

70.poudarja, da je EJT ustrezno avtonomijo na področju IT sicer dosegel šele leta 2025, vendar so to omogočila pripravljalna dela leta 2024 z največjimi naložbami v digitalizacijo v njegovi zgodovini, in da je moral sprejeti številne ukrepe za vzpostavitev avtonomije na področju IT in preprečevanje negativnega vpliva na operativne dejavnosti; opominja, da je moral EJT, čeprav mu je Komisija med prehodom na avtonomijo na področju IT nudila tehnično podporo, s proračunskega vidika v vsakem primeru preusmeriti vire iz operativnih dejavnosti na področje IT, Komisija pa zanje ni odobrila nadomestila; v zvezi s tem opozarja, da je bila konec februarja 2024 zavrnjena zahteva EJT za spremembo proračuna za leto 2024 (za približno 3 milijone EUR in 37 delovnih mest iz kadrovskega načrta) in da ta zavrnitev sledi prejšnji zavrnitvi Komisije iz januarja 2023 glede odobritve 45 dodatnih delovnih mest iz kadrovskega načrta za zapolnitev vrzeli, ki je nastala zaradi ukinitve storitev GD za digitalne storitve;

71.poudarja, da je proračun EJT za poslovanje za IKT leta 2024 znašal 6,61 milijona EUR, kar predstavlja 19 % celotnega proračuna za poslovanje (v primerjavi s 4,7 milijona EUR leta 2023 in 5,6 milijona EUR leta 2022); ugotavlja, da povečanje v absolutnem smislu odraža obsežne priprave na dosego avtonomije na področju IT, vključno s povečanjem notranjih zmogljivosti na področju kibernetske varnosti, upravljanja storitev IT in spremljanja infrastrukture, ter za tehnični prehod storitev, ki jih je prej izvajal GD za digitalne storitve; ugotavlja, da so bile te naložbe strateško usmerjene v neprekinjeno delovanje, neodvisnost in varnost digitalnega okolja EJT ter postavitev potrebnih temeljev za uspešno vzpostavitev avtonomije na področju IT junija 2025; poudarja, da je delež odhodkov za IT v proračunu za poslovanje ostal stabilen, vendar so bila leta 2024 prizadevanja in viri močno osredotočeni na pripravo prehoda EJT na popolno digitalno neodvisnost;

72.se zaveda, da EJT tudi po tem, ko je leta 2025 to dosegel, poudarja, da so za podporo avtonomiji na področju IT potrebni dodatni človeški in finančni viri, ki doslej niso bili dodeljeni zaradi omejitve skupnih razpoložljivih proračunskih sredstev v zadevnih vrsticah; poziva Komisijo, naj ponovno preuči svojo odločitev in dodeli dodatna sredstva, da ne bosta ogroženi učinkovitost in pravna zanesljivost delovanja EJT;

73.ugotavlja, da je EJT v letu 2024 na področju IT stalno razvijal dva velika projekta, in sicer program za avtonomijo na področju IT, ki naj bi nudil vse upravne storitve IT, ki se v celoti izvajajo interno, in sistem vodenja zadev, ki naj bi digitaliziral osrednje področje dela, tj. preiskave in pregon; meni, da zaposlitev zunanjih izvajalcev, ki delajo v prostorih institucije, za vodenje teh projektov omogoča neprekinjeno delovanje, vendar to ne bi smela biti dokončna rešitev za EJT, saj je treba upoštevati izjemno občutljivo naravo njegovih dejavnosti in potrebo po kontinuiteti in zanesljivosti digitalnih storitev, pa tudi najvišji ravni varnosti infrastrukture, sistemov in opreme IT; ponovno izraža zaskrbljenost, da Komisija morda ne bo razumela občutljivosti tega vprašanja, kar se kaže v površni oceni problema in bi lahko negativno vplivalo na operativne dejavnosti EJT ter potencialno ogrozilo ugled Unije, če bi oslabilo operativno zmogljivost EJT;

74.opozarja, da kompleksnost infrastrukture IT na EJT izhaja iz decentralizirane strukture EJT, zaradi katere mora vsak evropski delegirani tožilec uporabljati tako nacionalni sistem vodenja zadev kot sistem vodenja zadev EJT, ki sta različni podatkovni zbirki, za kateri veljajo različne pravice do dostopa; poudarja, da morajo evropski delegirani tožilci digitalizirati vse spise, da bi omogočili obdelavo in izmenjavo informacij med osrednjimi službami evropskih delegiranih tožilcev in EJT, pri čemer morajo uporabljati nacionalna digitalna orodja v skladu z nacionalno zakonodajo, hkrati pa morajo upoštevati, da morajo biti ti digitalni dokumenti v oblikah, ki so združljive s centralnim sistemom EJT in s sistemi, ki jih uporabljajo drugi evropski delegirani tožilci, ki so partnerji v preiskovalnih primerih;

75.vztraja, da je integracija sistemov za vodenje zadev EJT in sodelujočih držav potrebna za to, da se bo učinkovitost preiskav povečala, in da bi bilo treba to urediti med revizijo Uredbe (EU) 2017/1939; pričakuje, da bi bila za takšno integracijo potrebna skupna in dosledna raven digitalizacije v vseh sodelujočih državah članicah, da bi se vzpostavilo digitalno delovno okolje, ki bi bilo zaščiteno po enakih standardih kot osrednji urad EJT, pri čemer bi bilo treba spoštovati nacionalne pravne okvire; opozarja, da bi bilo treba pri proračunski oceni in napovedi upoštevati inherentne deljene stroške za države članice in Unijo; ceni vlogo in prispevke pomočnikov nacionalnega evropskega delegiranega tožilca pri učinkoviti uporabi sistemov in vnašanju podatkov vanje ter predlaga, da se jim pri reviziji Uredbe (EU) 2017/1939 dodeli poseben status; poudarja, da bi moralo vsako prihodnje povezovanje temeljiti na uravnoteženi delitvi odgovornosti med Unijo in državami članicami;

76.meni, da je bistveno, da se ublažijo tveganja za strukturno celovitost IT na EJT, povezana z agresivnimi praksami organiziranih kriminalnih združb, ki jih EJT preiskuje in preganja, saj se pogosto agresivno odzivajo na ukrepe EJT za ustavitev njihovih kriminalnih dejavnosti; ceni, da sta bila na splošno izboljšana varnostna strategija in celoviti okvir politike za informacijsko varnost, ki sta bila predlagana leta 2023, uradno odobrena in sprejeta leta 2024; poudarja, da so fizična in digitalna varnost ter njuno upravljanje bistveni pogoji za operativno neodvisnost in učinkovitost EJT in da so zanje potrebni viri, kakršni so bili na primer uporabljeni za ustanovitev posebne enote za kibernetsko in fizično varnost;

77.poudarja, da mora EJT obravnavati vse več primerov, kjer se pojavljajo visokotehnološke komponente in digitalne kriminalne metode, zato potrebuje sodobno opremo in informacijske sisteme, da se lahko vključi v preiskovalne postopke in analize naprednih tehnologij, ki jih pogosto uporabljajo visoko usposobljene kriminalne mreže;

78.ugotavlja, da je EJT na operativnih področjih pri uporabi umetne inteligence zelo previden, in se strinja, da umetna inteligenca sicer lahko pomaga pri obdelavi podatkov, vendar je treba pri oceni dokazov in odločanju o kazenskem pregonu v celoti ohraniti odgovornost človeka; pozdravlja ta pristop kot bistven za zaščito temeljnih pravic, pravne varnosti in odgovornosti; poudarja, da EJT umetne inteligence ne jemlje kot sredstvo za zmanjšanje števila zaposlenih, ampak kot podporno orodje za obvladovanje naraščajoče delovne obremenitve; spodbuja ciljno usmerjene naložbe v orodja umetne inteligence – če bo njihova uporaba sorazmerna in podvržena človeškemu nadzoru – in v usposabljanje, katerih proračunske posledice bi bilo treba izravnati z večjo učinkovitostjo prevajanja in drugih podpornih procesov; poziva EJT, naj za zaposlene pripravi smernice za uporabo teh instrumentov, v katerih bodo predstavljeni zlasti tipični procesi, značilni za posebni mandat EJT;

79.se zaveda, da se zadeve EJT ter z njimi povezani spisi in dokazi posredujejo EJT in registrirajo v katerem koli jeziku Unije ter da lahko vsaka zadeva obsega več sto ali več tisoč dokumentov, prejetih v večjih količinah, ki jih je treba prevesti v delovne jezike za analizo zadeve in preiskavo, medtem ko je treba poročila in sklepe EJT, izdane v angleščini, ponovno prevesti v jezik države članice, ki je podala prijavo, da se posredujejo nacionalnim sodiščem; se zaveda, da se ta proces izvaja s strojnim prevajanjem, ki ga zagotavlja CDT – Prevajalski center za organe Evropske unije; ugotavlja, da so stroški storitev eTranslation v letu 2024 znašali 1 051 000 EUR za orodja za strojno prevajanje in 2 308 452 EUR za človeško prevajanje Ta znesek ne vključuje storitev tolmačenja, ki se izvajajo v okviru sporazuma o ravni storitev z Generalnim direktoratom Komisije za tolmačenje (GD za tolmačenje), če slednji tolmačenje zavrne ali ga ne more zagotoviti, pa z najemom samostojnih delavcev, ki so na voljo na trgu (ad hoc izjeme od finančnih pravil). Stroški so v letu 2024 znašali skupno 22 536 EUR, in sicer 9 360 EUR na podlagi sporazuma o ravni storitev z GD za tolmačenje, preostanek pa za najem ad hoc storitev.; poziva EJT, naj preuči možnosti za boljšo uporabo strojnega prevajanja, ki doslej ni bilo podprto z umetno inteligenco, temveč temelji na zbirkah besednih podatkov, ki jih ponuja orodje eTranslation v lasti GD za digitalne storitve in se letno posodabljajo;

80.ponovno izraža podporo EJT pri zahtevi za sredstva, ki bi jih namenil za kibernetsko varnost, in poziva k hitri izvedbi zanesljive strategije za kibernetsko varnost, da bodo zaščitene njegove dejavnosti in celovitost podatkov;

81.ugotavlja, da se digitalna strategija ter politika upravljanja ranljivosti in popravkov EJT trenutno razvijata in da obstoječe storitve zagotavljajo oceno ranljivosti ter avtomatizirano orodje za spremljanje in obveščanje za ključno okolje sistema vodenja zadev; poziva EJT, naj da prednost ukrepom, ki so bistveni za varno delovno okolje, neprekinjeno delovanje in zaščito ustreznih informacij;

82.pozdravlja stalni dialog med pooblaščencem EJT za varstvo podatkov in kontaktno osebo pri Evropskem nadzorniku za varstvo podatkov za EJT ter njune redne dvostranske sestanke; spodbuja kolegij, katerega odločitve dopolnjujejo veljavni pravni okvir Uredba (EU) 2017/1939 (imenovana uredba o EJT) in Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/1725/oj)., naj v sodelovanju z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov začne redno revizijo obstoječih praks in postopkov, da se zagotovi uporabnost osebnih podatkov za preiskave in kazenski pregon, hkrati pa zaščiti njihova varnost;

83.ugotavlja, da se najemna pogodba, po kateri so luksemburški organi stavbo, ki trenutno gosti sedež EJT, ponudili brez najemnine, leta 2024 ni spremenila in da je EJT v letu 2024 plačal enako letno pristojbino za storitve v višini 716 724 EUR kot v letu 2023, brez dodatnih stroškov;

84.ugotavlja, da EJT trenutno zaseda deset nadstropij v stavbi in štiri nadstropja v prizidku stavbe TOB; je seznanjen, da država gostiteljica od začetka leta 2025 prenavlja sedem dodatnih nadstropij, ki bodo postopoma dana na voljo EJT v četrtem četrtletju 2025; se zaveda, da bo v novih nadstropjih na voljo prostor, ki ga trenutno primanjkuje, in da se bodo lahko službe EJT združile in učinkovito prerazporedile; opozarja na naravo dejavnosti EJT in njihovo nujno zaupnost, zato pozdravlja dodelitev individualnega delovnega prostora vsakemu uslužbencu v enojni, dvojni ali trojni pisarni; ceni že obstoječe ukrepe za dostopnost pisarn osebam z omejeno mobilnostjo ali drugimi vrstami invalidnosti;

85. se zaveda, da ima EJT svoje prostore v delu stavbe, ki jo država gostiteljica ponuja brezplačno, in da okoljske parametre upravljajo nacionalni organi v skladu z lokalnimi okoljskimi zahtevami; pozdravlja ukrepe luksemburških organov, ki naj bi bili v pomoč EJT pri okoljskem upravljanju in so pripeljali do namestitve 20 polnilnih postaj za električna vozila v podzemni garaži, energetsko varčne notranje razsvetljave in zunanjih žaluzij v vseh prostorih glavnega urada EJT, da bi izboljšali energijsko učinkovitost stavbe; ugotavlja, da so bili v vseh nadstropjih nameščeni naprave za filtriranje vode, kar zmanjšuje uporabo plastičnih steklenic; ugotavlja, da je glavni urad EJT vključen v luksemburško mrežo brezplačnega javnega prevoza in zato lahko dostopen s prevoznimi sredstvi z majhnim vplivom na okolje, brez stroškov za zaposlene in obiskovalce, ter da ima podzemno parkirišče glavnega urada posebno parkirišče za kolesa;

86.ugotavlja, da EJT upošteva Sklep Komisije C(2025)2495 z vodnikom o misijah in odobrenih potovanjih, in sicer za uslužbence na misijah izbira zelena potovalna sredstva, predvsem pa sistematično ocenjuje, ali je glede na izvedljivost spletnih srečanj potovanje sploh potrebno;

87. ponovno poudarja, da lahko EJT svojo pomembno vlogo v strukturi za zaščito finančnih interesov Unije opravlja samo, če intenzivno sodeluje in se usklajuje z drugimi subjekti, ki izvajajo dopolnilne naloge; poudarja, da EJT deluje v kompleksnem in heterogenem okolju, v katerem je ključno, da je neodvisen, sposoben ustvarjati sinergije s partnerji in pripravljen komunicirati z ustreznimi deležniki;

88.je seznanjen s prizadevanji EJT za učinkovito sodelovanje z Europolom, uradom OLAF in Eurojustom, ki poteka v skladu z mandatom vsake organizacije, prek rednih srečanj na vodstveni in tehnični ravni ter prek postopkov po načelu „zadetek / ni zadetka“, ki se uporabljajo za dvosmerno izmenjavo informacij in za preprečevanje podvajanja dejavnosti; vendar obžaluje, da je operativno sodelovanje med uradom OLAF in EJT omejeno, kar potrjuje stalno nizko število primerov EJT, ki jih podpira urad OLAF (štirje primeri leta 2023 in pet primerov leta 2024), v primerjavi s številom primerov, pri katerih sta EJT leta 2024 podpirala Eurojust (25) in Europol (83); ugotavlja, da se pri sodelovanju z Europolom pojavljajo težave zaradi omejitev v nacionalnem kazenskem procesnem pravu in dostopnosti podatkov, ki jih ima EJT v lasti; meni, da bi nadaljnje poglabljanje sodelovanja z Europolom omogočilo sinergijo in optimizacijo virov, ne glede na to, da mora EJT nujno razviti svojo notranjo analitično platformo, ki je bistvena za hitro razlago podatkov, zbranih med preiskavami, in določitev operativnih strategij v čezmejnih primerih, pri katerih je potreben dostop do celotnega sistema vodenja zadev EJT; poziva vse strani, naj preučijo ustrezne načine za ustvarjanje sinergije, poglabljanje sodelovanja na operativni ravni, preprečevanje podvajanja nalog in boljši izkoristek obstoječih analitičnih zmogljivosti; pozdravlja ustanovitev namenskih delovnih skupin za revizijo strukture za boj proti goljufijam, ki jo je napovedala Komisija, in pričakuje, da bodo razprave, ki bodo vključevale vse elemente strukture za boj proti goljufijam, prinesle oprijemljive izboljšave v načinu sodelovanja in usklajevanja dejavnosti, ki jih bo Komisija predstavila do konca leta 2026;

89.opozarja na dobro sodelovanje EJT s Sodiščem, Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov in Evropskim varuhom človekovih pravic v letu 2024; ugotavlja, da je Evropski varuh človekovih pravic začel eno preiskavo po pritožbi, ki jo je vložil državljan, ki je sodeloval v izbirnem postopku leta 2024, za katero se je nato izkazalo, da ni podprta z nobenimi dokazi ali primeri nepravilnosti s strani EJT;

90.meni, da je revizija regulativnih okvirov urada OLAF in EJT priložnost za ponovno preučitev številnih vidikov njunega sodelovanja glede na izkušnje, pridobljene v teh letih operativnega delovanja; poudarja, da so izkušnje, pridobljene pri izvajanju dopolnilnih preiskav (ki jih je predlagal urad OLAF) in podpornih preiskav (ki jih je zahteval EJT), ponudile dober nabor informacij, na podlagi katerih je mogoče preoblikovati način sodelovanja; poudarja, da so te operativne izkušnje pokazale, da je treba izboljšati odkrivanje in poročanje; ugotavlja, da je leta 2024 v Parlamentu potekalo prvo mednarodno srečanje tožilcev EJT in preiskovalcev urada OLAF; meni, da se to lahko šteje za pilotni projekt za prakso izmenjave mnenj, ki bi morala postati redna, če bodo to dopuščala finančna sredstva; ponovno poudarja, da je ustrezen dialog in sodelovanje med elementi strukture Unije za boj proti goljufijam mogoče doseči le z vzpostavitvijo obveznega medinstitucionalnega foruma, kjer bodo obravnavana strateška vprašanja in se bo o njih razpravljalo, da bi optimizirali vire in dosegli oprijemljive rezultate;

91.ugotavlja, da so goljufije v zvezi z DDV postale strukturna ranljivost notranjega trga in da so nacionalni davčni organi kljub temu, da se ponavljajo standardizirani sistemi „davčnih vrtiljakov“, sposobni odkriti in ustaviti le majhen del kriminalnih mrež; poudarja, da imajo operativne dejavnosti EJT edinstveno vrednost, saj lahko rekonstruira kompleksne kriminalne transakcije in nezakonite finančne tokove ter zaseže in zamrzne zadevno premoženje; poziva Komisijo, naj dodatno predlaga vse potrebne regulativne spremembe za odpravo razmer, ki ovirajo učinkovit boj proti goljufijam v zvezi z DDV in omejujejo sinergijo med nacionalnimi organi in organi EU;

92.poudarja, da sta dostop do podatkov in izmenjava informacij ključna elementa ukrepanja proti goljufijam in da je od njunega zadovoljivega izvajanja odvisno, ali bo zaščita proračuna Unije uspešna; opozarja na priporočila Računskega sodišča iz posebnega poročila št. 24/2015 o boju proti goljufijam na področju DDV in iz posebnega poročila št. 08/2025 o goljufijah na področju DDV pri uvozu – finančni interesi EU pri poenostavljenih uvoznih carinskih postopkih niso dovolj zaščiteni ter v zvezi s tem pozdravlja predlog Komisije za uredbo Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 904/2010 glede dostopa EJT in Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) do informacij o davku na dodano vrednost na ravni Unije, ki je bil predložen 14. novembra 2025 https://www.eca.europa.eu/ECAPublications/SR-2025-08/SR-2025-08_SL.pdf; prav tako poudarja, kako pomembna je popolna in učinkovita izmenjava podatkov med EJT, uradom OLAF, Eurojustom in Europolom, ter tudi, da bi ustanovitev skupne delovne skupine omogočila nadzor nad integracijo podatkov in učinkovitostjo vodenja zadev med temi organi;

93.podpira poziv EJT k odločnejšim prizadevanjem za bistveno večje in boljše zmogljivosti za analizo podatkov na ravni Unije, da bi v celoti izkoristili ogromne količine podatkov, zbranih v preiskavah EJT, in se strinja, da bi napredek v tej smeri močno izboljšal boj proti organiziranemu kriminalu v Uniji; ugotavlja, da se obseg zbranih dokazov, ki se analizirajo, eksponentno povečuje vzporedno z vse večjim številom primerov, ki jih preiskuje EJT; poudarja, da se velik del teh informacij nanaša na organizirani kriminal in pranje denarja ter širok spekter s tem povezanih nezakonitih dejavnosti kot na temeljna kazniva dejanja, ki so zunaj poslanstva in pristojnosti EJT za preiskavo; ugotavlja, da se je podobno zgodilo po preiskavi Admiral, ko je analiza dela od vsaj 638 TB zaseženih digitalnih podatkov razkrila povezave s trgovino z drogami, nezakonitimi igrami na srečo, prostitucijo in drugimi kaznivimi dejanji, na podlagi česar so nacionalna tožilstva začela več kazenskih postopkov zaradi kaznivih dejanj, ki niso povezana z zaščito finančnih interesov; ugotavlja, da je bila podoben primer tudi preiskava Midas, pri kateri je bil odkrit kompleksen kriminalni ekosistem, ki je zajemal slamnata podjetja, slamnate može, fiktivne identitete in kriptokomunikacijo za organiziranje drugih kriminalnih dejavnosti, vključno s trgovino z drogami in orožjem ter financiranjem terorizma, analiza dela najmanj 418 TB digitalnih podatkov, povezanih s to preiskavo, pa je privedla do predložitve trinajstih poročil o kaznivih dejanjih nacionalnim organom, pristojnim za preiskovanje teh kaznivih dejanj, ki niso povezana z zaščito finančnih interesov Unije;

94.pozdravlja vzpostavitev notranjega mehanizma za učinkovito, pravočasno in dosledno posredovanje obvestil s strani EJT v skladu s členom 103(2) Uredbe (EU) 2017/1939, ki so bistvena za upravno izterjavo in previdnostne ukrepe, ter revizijo delovnega sporazuma s Komisijo ob tretjem letnem pregledu sodelovanja med EJT in Komisijo na visoki ravni oktobra 2024; meni, da bodo ti dogovori privedli do učinkovitejših ukrepov za zaščito finančnih interesov Unije; poudarja močno povečanje števila obvestil Komisiji po uvedbi novih ureditev v letih 2024 in 2025 (+147 % oziroma +85 % v primerjavi z letom 2022); vendar poudarja, da mora EJT za učinkovito spremljanje svojih zadev in stalen pretok informacij Komisiji, na podlagi katerih bi bili sprejeti upravni ukrepi, še naprej razvijati sistem vodenja zadev in zmogljivosti za analizo podatkov, kar pa ni mogoče v primeru strukturno nezadostnega financiranja; obžaluje, da je Komisija kljub jasnim navedbam EJT o finančnih potrebah v njegovem dopolnilnem pismu št. 1/2024 zagotovila le tri delovna mesta v kadrovskem načrtu in enega pogodbenega uslužbenca, kar ne zadostuje; podpira prihodnje zahteve EJT za vire, ki so bistveni za vračilo zneskov, na katere so vplivale goljufije, v proračun Unije; poziva Komisijo, naj čim bolj poveča upravno izterjavo v proračun Unije, hkrati pa spoštuje zaupnost in pravilno izvajanje preiskovalnih ukrepov;

95.se zaveda, da je za izterjavo sredstev s strani nacionalnih organov še vedno odgovorna Komisija, kot je navedeno v poslanici komisarju za proračun, boj proti goljufijam in javno upravo, in poudarja, da EJT še nima pooblastil za nadaljnje ukrepanje v zvezi s postopkom izterjave; ponovno poziva države članice, naj tesneje sodelujejo pri postopku izterjave ter pravočasno obveščajo Komisijo in EJT o pravnomočnih zaplembah; vztraja, da je potrebna revizija ustreznih uredb, da bi se pojasnila vloga EJT v postopku izterjave;

96.priznava, da se preiskave EJT lahko začnejo le, če informacije dosežejo tožilce, in pričakuje, da bodo države članice izpolnile svoje pravne obveznosti in vse zadevne primere prijavile EJT; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so se v letu 2024 nadaljevali spori glede pristojnosti in sistemske ovire za preiskave EJT, vključno s primeri, ki vzbujajo pomisleke glede pravne države; v zvezi s tem opozarja na javno izjavo EJT o odločitvi glede navzkrižja pristojnosti na Hrvaškem; poziva Komisijo, naj sistematično spremlja te ovire v okviru svoje odgovornosti za zagotavljanje skladnosti s pravom Unije in zaščito finančnih interesov Unije; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da nekatere države članice kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, razglasijo za nacionalne primere in ne priznajo pristojnosti EJT; izraža zaskrbljenost, da bi lahko ti spori glede pristojnosti negativno vplivali na preiskavo zaradi morebitne izgube dokazov ali poznega zbiranja dokazov; poziva Komisijo, naj zbere in oceni informacije o primerih, v katerih je nastal spor zaradi pristojnosti, da bi imela ustrezne podatke za revizijo Uredbe (EU) 2017/1939;

97.ugotavlja, da so se kljub temu, da je pristojnost EJT jasno opredeljena v členu 22(1) in (2) ter členu 23 Uredbe (EU) 2017/1939, leta 2024 ponovno pojavila vprašanja o pristojnosti med nacionalnimi organi in evropskimi delegiranimi tožilci; poudarja, da bi bilo treba te primere obravnavati v skladu s členom 25(6) Uredbe (EU) 2017/1939 in jih posredovati nacionalnemu sodnemu organu, pristojnemu za odločanje o primerih spora glede pristojnosti med nacionalnimi tožilci, pod pogojem, da je njegova odločitev lahko predmet predhodne odločbe Sodišča Evropske unije, kot je določeno v členu 42(2), točka (c), Uredbe (EU) 2017/1939, ki temelji na členu 267 PDEU; ponovno poudarja, da so razmere trenutno nejasne, ker v več državah članicah odločitev nacionalnega organa o sporu glede pristojnosti ne more biti predmet predhodne odločbe pred Sodiščem Evropske unije; spodbuja države članice, ki imajo pomisleke o pristojnosti EJT, naj Sodišču Evropske unije predložijo vprašanje v predhodno odločanje v skladu s členom 267 PDEU in členom 42(2), točka (c), Uredbe (EU) 2017/1939;

98.ugotavlja, da je EJT leta 2024 izvedel in kril stroške programa EPPO Academy (Akademija EJT), ki ga je organiziral v Italiji skupaj z italijansko finančno policijo (Guardia di Finanza) in ki je zajemal dva dvotedenska mednarodna tečaja v živo za 49 preiskovalcev; ugotavlja, da je bilo v nekaterih državah članicah izvedeno namensko usposabljanje uradnikov organov odkrivanja in pregona na področjih kaznivih dejanj, ki so v pristojnosti EJT; poziva Komisijo, naj ta dragoceni projekt podpre in zagotovi financiranje zanj; ugotavlja, da so evropski tožilci in evropski delegirani tožilci v letu 2024 na decentralizirani in centralni ravni začeli nadaljnje ukrepe za ozaveščanje nacionalnih deležnikov, pri čemer so večkrat gostili delegacije iz sodstva, tožilstva ter organov odkrivanja in pregona;

99.ponovno izraža zaskrbljenost zaradi vse večjega števila primerov v zvezi z mehanizmom za okrevanje in odpornost, ki so neenakomerno razporejeni med državami članicami, ki so že prejele obsežna izplačila; poudarja, da bi lahko bila neuravnotežena porazdelitev primerov posledica dejstva, da ustreznost sistemov upravljanja in nadzora v državah članicah ni povsem primerljiva, pa tudi posledica premajhne učinkovitosti pri odkrivanju in nepreglednega poročanja; poudarja, da sredstva mehanizma za okrevanje in odpornost izvirajo iz proračuna Unije in da je njihova zaščita v pristojnosti EJT, zato spodbuja Komisijo in druge organe in institucije Unije, naj povečajo prizadevanja za odkrivanje in EJT poročajo o vseh pomembnih zadevah v zvezi s tem;

100.poudarja, da bo že tako veliko število aktivnih primerov, povezanih s sredstvi iz mehanizma za okrevanje in odpornost, v prihodnosti verjetno še naraščalo sočasno z vse večjo intenzivnostjo izplačil, ko se bo bližal datum zaključka, in meni, da je izjemno pomembno poglobiti sodelovanje in usklajevanje med pristojnimi organi, zlasti s projektno skupino za okrevanje in odpornost, da bi izboljšali mehanizem spremljanja in nadzora z analizo goljufij, ki jih preiskuje EJT, in odkrili morebitne vrzeli v nadzoru ali vzorce goljufij, ki bi lahko nastali zaradi nadzora ali opustitve, ter jih reševali z ukrepi za zmanjšanje in izterjavo, uvedenimi v prilogi IV k smernicam Komisije o načrtih za okrevanje in odpornost, ki so bile sprejete 22. julija 2024;

101.pozdravlja dogovor kolegija o delovnih dogovorih o sodelovanju s protikorupcijsko komisijo Sejšelov in generalnim tožilstvom Kneževine Andora ter sklenitev memorandumov o soglasju s podpredsednikom za integriteto Svetovne banke in ibero-ameriškim združenjem javnih tožilcev; pozdravlja podpis delovnega dogovora s Parlamentom novembra 2024, ki določa jasno ureditev sodelovanja za zaščito finančnih interesov Unije, ter dogovor kolegija o delovni ureditvi z ESZD in o reviziji prilog sporazuma s Komisijo, pa tudi pogajanja o delovnem dogovoru z Evropsko centralno banko, ki so se prav tako začela leta 2024;

102.je seznanjen z intenzivnim delovanjem EJT, s katerim si prizadeva zagotoviti učinkovitost svojih preiskav v mednarodnem okolju in v povezavi s tretjimi državami; se zaveda, da je EJT član ali opazovalec v več mednarodnih mrežah in organizacijah, kot so skupina Egmont, mreža GlobE, delovna skupina OECD za podkupovanje, mreža Carin, mreža Nadal, mreža EACN/EPAC, Evropska pravosodna mreža, Odbor strokovnjakov Sveta Evrope za izvajanje evropskih konvencij o sodelovanju v kazenskih zadevah (PC-OC) in druge; ugotavlja, da je EJT podpisal delovne dogovore s številnimi partnerji; priznava, da ima težave pri učinkovitem posredovanju, ker nima jasne pravne podlage, in pozdravlja dejstvo, da je bil avgusta 2023 Komisiji posredovan seznam tretjih držav, ki naj se jim nameni prednost pri sklenitvi sporazumov, ki bi lahko olajšali sodelovanje; poziva Komisijo, naj ustrezno upošteva zahteve EJT;

103.ugotavlja, da se je EJT še naprej zanašal na medinstitucionalne pogodbe in dvostranske sporazume o ravni storitev ter da je bil konec leta 2024 aktivno vključen v 86 medinstitucionalnih okvirnih pogodb in 23 sporazumov o ravni storitev ali drugih sporazumov z javno upravo Unije, da bi kupil blago in storitve po nižji ceni ali čim bolj povečal proračunske prihranke iz veljavnih pogodbenih instrumentov v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja;

104.toplo pozdravlja sodelovanje Poljske in Švedske v EJT; ugotavlja, da Danska še naprej uveljavlja možnost izvzetja iz EJT v skladu s protokoloma št. 21 in 22 PDEU; je seznanjen, da je EJT po začetnih izjavah irske vlade o morebitni udeležbi Irske v okrepljenem sodelovanju ustanovil namensko delovno skupino s predstavniki ustreznih služb EJT, da bi pokrivala vse vidike sodelovanja in spremljala nacionalne organe v tem procesu; ugotavlja, da je bilo na zahtevo države članice že organiziranih več neformalnih srečanj, na katerih je bilo pojasnjeno delovanje EJT; vendar ugotavlja, da leta 2024 ni bilo uradnih izmenjav z irsko medagencijsko delovno skupino, ustanovljeno za preučitev morebitnega prihodnjega sodelovanja Irske v EJT; poziva Komisijo, EJT in irske oblasti, naj obnovijo konstruktiven dialog in najdejo učinkovito pot naprej;

105.močno obžaluje, da je Madžarska edina preostala država članica, ki se še ni pridružila EJT, čeprav nima v zvezi s tem nobenih pravnih ali ustavnih ovir; odločno poziva madžarsko vlado, naj to nemudoma stori; meni, da bo mogoče nadaljnje nesodelovanje razlagati le kot nameren poskus zaščite korupcije in zlorabe sredstev Unije pred neodvisnim evropskim nadzorom; meni, da bi se s pristopom države k EJT končno odzvali na dolgoletne in legitimne zahteve civilne družbe in državljanov, da se okrepijo pravna jamstva proti goljufijam, korupciji in drugim hudim kršitvam, ter ponovno vzpostavilo zaupanje v zaščito finančnih interesov Unije, saj jih stalne pomanjkljivosti pri izvrševanju spodkopavajo in slabijo pozitivni učinek politik Unije za rast, kohezijo in blaginjo madžarskih državljanov, malih in srednjih podjetij ter lokalnih in regionalnih oblasti;

106.opozarja na več poskusov madžarske vlade, da bi sistematično vohunila proti osebju Evropske komisije in urada OLAF;

107.poudarja, da vsakršno nesodelovanje z EJT s strani katere koli države članice ustvarja tveganje za pojav nišne imunitete in privilegijev, ki slabijo obrambo finančnih interesov Unije, zaradi česar je ta obramba neenakomerna in neučinkovita, ter poziva Komisijo, naj začne postopek za ugotavljanje kršitev proti vsaki državi članici, ki sistematično ovira preiskave, ki jih vodi EJT; poziva jo tudi, naj pri uporabi Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta Uredba (EU, Euratom) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije (UL L 433 I, 22.12.2020, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2020/2092/oj). upošteva, da bi nesodelovanje v EJT lahko ogrozilo finančne interese Unije, in naj pozorno spremlja raven sodelovanja držav članic z EJT; v zvezi s tem močno obžaluje primere, o katerih so poročali leta 2024, ko so vlade držav članic grozile preiskovalcem urada OLAF in EJT pri izvajanju dejavnosti na kraju samem; poudarja, da takšna dejanja spodkopavajo pravno državo, resno kršijo vzajemno zaupanje in lojalno sodelovanje med državami članicami in institucijami Unije ter slabijo delovanje Unije, in poziva k uvedbi zanesljivih preventivnih in zaščitnih ukrepov za zaščito osebja, napotenega v tvegano okolje;

108.poudarja, da morajo dejavnosti EJT prispevati k zaščiti finančnih interesov Unije, pri čemer se pričakuje, da bodo vodile k izterjavi zneskov iz proračuna EU, ki zaradi kriminalnih dejavnosti niso bili porabljeni za predvideni namen; ugotavlja, da je zaplemba, ki omogoča izterjavo teh zneskov, v pristojnosti nacionalnih organov in da bi se morali zaseženi zneski ali premoženjska korist, povrnjeni z ukrepi, ki so jih odredili evropski delegirani tožilci v državah članicah, vrniti v proračun Unije po odbitku stroškov, ki so jih organi držav članic imeli z izvajanjem teh ukrepov v skladu s členom 38 Uredbe (EU) 2017/1939, kar zadeva sredstva in premoženjsko korist, s katerimi se razpolaga v skladu z veljavnim nacionalnim pravom brez poseganja v pravice Unije ali drugih žrtev do odškodnine za nastalo škodo; opozarja, da je Odbor za proračunski nadzor predlagal, da bi bilo treba morebitne prihodke iz zasegov in zaplemb v proračunu Unije knjižiti kot nenamenske prejemke v ločeni proračunski vrstici, ustvarjeni s spremembo proračuna; pozdravlja zavezanost EJT sodelovanju s Komisijo, da bi se zagotovilo izvajanje zgoraj omenjenih ukrepov; meni, da je treba spremeniti člen 38, da bi se omogočilo učinkovito izvajanje in spremljanje ter tako zaščitil proračun Unije, in poziva Komisijo, naj z ustreznimi nacionalnimi organi sklene potrebne dogovore, da bodo lahko ti zneski vrnjeni v proračun Unije, in naj predlaga potrebne zakonodajne rešitve za učinkovito izvrševanje;

109.poudarja pomen spremljanja in sistematičnega poročanja o nadaljnjem ukrepanju po preiskavi in ​pregonu, zlasti glede sprejetih finančnih ukrepov (zaplemba in izterjava), da bi lahko bolje razumeli učinek ukrepov EJT; ugotavlja, da si EJT in Komisija skupaj prizadevata, da bi racionalizirala svoja sporočila in jih ustrezno oblikovala za primere morebitnega sprejetja ukrepov za povrnitev sredstev v proračun Unije, če je bil tarča finančnih kaznivih dejanj; vztraja, da mora Komisija pomagati EJT pri spremljanju in nadaljnjem ukrepanju po njegovih dejavnostih, da se omejena sredstva EJT ne bi preusmerila od preiskav in pregona; meni, da je Parlament z nadzorom upravnih nadaljnjih ukrepov po kazenskih preiskavah bistveno prispeva k učinkovitosti strukture Unije za boj proti goljufijam; spodbuja Komisijo in vse elemente arhitekture za boj proti goljufijam, naj oblikujejo učinkovit in uspešen način za spremljanje izvedenih ukrepov in poročanje o njihovem končnem izidu;

110.poudarja ključno vlogo odvzema premoženjske koristi in njegov odvračilni učinek na organizirani kriminal; ugotavlja, da bi moralo sodelovanje EJT v mednarodnih mrežah povečati učinkovitost operacij odvzema premoženjske koristi; ponovno poudarja, da bi morala pravočasna in učinkovita preiskava in pregon finančnih kaznivih dejanj ustvariti znatne prihranke za proračune Unije in držav članic;

111.ceni številne izboljšave v notranjem in zunanjem komuniciranju EJT v letu 2024, zlasti informativne seje o preprečevanju nadlegovanja in o prijavljanju nepravilnosti ter druge pobude za ozaveščanje o etičnem okviru EJT, ki se še razvijajo; pozdravlja prispevek k izmenjavam mnenj Parlamenta na različnih razpravah parlamentarnih odborov, predvsem s strani evropskega glavnega tožilca (Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, Odbor za proračunski nadzor, Odbor za ekonomske in monetarne zadeve, Pododbor za davčne zadeve);

112.ugotavlja, da so sredstva EJT za komuniciranje omejena in da mora zaradi potrebe po digitalni avtonomiji svoje spletno mesto upravljati interno, za kar bo potreben dodaten denar, potem ko bo GD za digitalne storitve to delo prenehal opravljati; ugotavlja, da je proračun za javno komuniciranje in promocijske dejavnosti v letu 2024 znašal 235 382 EUR in da je bil v celoti porabljen, zlasti za pridobitev licenc za spremljanje medijev ter za druge komunikacijske pobude in prevajanje publikacij;

113.ugotavlja, da je strategija EJT za družbene medije zasnovana tako, da učinkovito cilja različne ciljne skupine, med drugim novinarje, institucionalne deležnike, pravnike in osebje organov odkrivanja in pregona, akademske kroge in širšo javnost, tako da sporočila prilagaja njihovim potrebam; ugotavlja, da je glavni cilj dejavnosti EJT v družbenih medijih vzpostavitev zaupanja z izboljšanjem prepoznavnosti; ponovno poziva EJT, naj poišče jasno in najboljše možno ravnovesje med preglednostjo in javnim interesom na eni strani ter zaupnostjo in pravilnim izvajanjem preiskav na drugi strani ter zagotovi nevtralnost pri komuniciranju o svojih dejavnostih; spodbuja ga, naj oblikuje pomirjujoče sporočilo o operativni razsežnosti vrednot in načel Unije, ki temeljijo na neodvisnosti in skladnosti z zakonom ter se izvajajo pregledno in premišljeno; ugotavlja, da učinkovito komuniciranje EJT krepi ugled institucij med državljani in povečuje ozaveščenost davkoplačevalcev o zapletenosti in pomenu zaščite finančnih interesov Unije;

114.poudarja, da so lahko prizadevanja EJT za posredovanje pravilnih in razumljivih informacij o zapletenih primerih, ki jih preganja, močna spodbuda za državljane Unije, da prijavijo morebitne kršitve EJT, in da prispevajo k spodbujanju večje vključenosti civilne družbe; ceni zavezanost EJT, da bi izboljšal razumevanje svojega dela med novinarji, državljani in akademiki prek informativnih sestankov za medije v različnih državah članicah, študijskih obiskov, konferenc ter z rednim objavljanjem najnovejših informacij in poročil o mejnikih, s katerimi vse skupine obvešča o svojem delu in vplivu; razume, da je treba glede na občutljivost zadev, ki so predmet preiskav, in potrebo po spoštovanju domneve nedolžnosti številnih strani, vpletenih v primere, ki jih preiskuje EJT, pripravljati natančna sporočila za javnost in informacije objaviti le, če so predhodno in vnaprej preverjene s tožilci in glede na zakonske zahteve, po možnosti pa jih je treba razširjati po e-pošti, spletnih platformah in družbenih medijih; ugotavlja, da se z neposredno komunikacijo prek družbenih medijev odpravlja razlaga s strani tretjih oseb, poleg tega pa EJT omogoča natančno in pregledno posredovanje njegovih sporočil;

115.meni, da bi moralo okrepljeno strateško komuniciranje potekati prek lažjega dostopa do možnosti poročanja, in pozdravlja dejstvo, da EJT spodbuja možnost poročanja v osnovnih podatkih vseh svojih računov v družbenih omrežjih, ter njegovo zahtevo, da se ta možnost vključi v vse standardne predstavitve za zunanje občinstvo, obiskovalce ter na konferencah ali govorih, kadar je to primerno;

116.pozdravlja odločitev ukrajinskega parlamenta (vrhovna rada), da ne sprejme zakonodaje, o kateri je glasoval julija 2025 in ki bi oslabila učinkovitost ukrepov ukrajinskega specializiranega protikorupcijskega tožilstva (SAPO) in nacionalnega protikorupcijskega urada (NABU), zlasti glede na nedavne primere korupcije na visoki ravni, o katerih so poročali mediji, kar potrjuje potrebo po previdnostnem in preudarnem pristopu pri obravnavi kaznivih dejanj korupcije ter pomen prizadevanj Ukrajine za učinkovito doseganje ciljev preglednosti;

117.je seznanjen, da je EJT podpisal tri delovne sporazume z ukrajinskim generalnim državnim tožilstvom (PGO), nacionalnim protikorupcijskim uradom (NABU) in specializiranim protikorupcijskim tožilstvom, da bi se olajšalo sodelovanje pri posameznih preiskavah na podlagi obstoječega pravnega okvira; ugotavlja, da je EJT leta 2024 v svojih prostorih organiziral štiri usposabljanja ukrajinskih tožilcev in preiskovalcev iz nacionalnega protikorupcijskega urada; opozarja, da se lahko pristojnosti EJT v posebnih okoliščinah razširijo na sredstva Unije, tudi če se uporabljajo v tretjih državah, in da lahko zajemajo tudi izogibanje sankcijam Unije, če spadajo v sedanji mandat EJT in če bi lahko nastala škoda za finančne interese Unije z izogibanjem carinam ali dajatvam; se zaveda, da odkrivanje in poročanje o goljufijah s strani pristojnih organov ostaja ključni pogoj za nadaljnje sodelovanje in da bo izmenjava strokovnega znanja, ki se je začela s ponudbo usposabljanja, dodatno pomagala ukrajinskim organom v prizadevanjih za odkrivanje goljufij, povezanih s sredstvi Unije; ceni, da je EJT pripravljen na tesnejše sodelovanje z ustanovitvijo namenskih projektnih skupin z ukrajinskimi organi za usklajevanje preiskav, kjer je to potrebno, glede na obseg in področje prijavljenih kaznivih dejanj.

118.ugotavlja, da bo vse večja finančna pomoč Unije za Ukrajino, tudi prek instrumenta za Ukrajino, v prihodnjih letih verjetno ustvarila dodatne preiskovalne zahteve za EJT; poudarja, da se je treba na te izzive pripraviti z ustreznim osebjem, varno digitalno infrastrukturo in okrepljenimi okviri sodelovanja, da bi zaščitili finančne interese Unije in hkrati učinkovito podprli Ukrajino.