Splošno1.ugotavlja, da obstajajo tri vrste agencij EU, decentralizirane in izvajalske agencije ter drugi organi; opozarja, da se ta resolucija nanaša na 31 od 33 decentraliziranih agencij in dva od preostalih štirih organov (Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT) ter Agencija za oskrbo Euratom (ESA));
2.poudarja, da je ustanovitev ali širitev agencij EU sicer namenjena krepitvi zmogljivosti Unije, vendar je pomembno, da ta proces usmerjajo temeljite ocene in natančne analize, ocene učinka in jasen prikaz dodane vrednosti, da bi lahko pridobili izkušnje in po potrebi razmislili o zaključitvi njihovega mandata; poudarja, da se s tem pristopom ne bi zagotovila le boljša pravna ureditev, temveč bi se tudi povečale učinkovitost, odgovornost, preglednost in skladnost institucionalnega okolja Unije; poudarja, da mora vsak razmislek o združitvah, konsolidaciji ali prenehanju mandatov agencij temeljiti na celoviti oceni in tako dopolnjevati proračunske vidike ali vidike učinkovitosti;
3.izraža zaskrbljenost zaradi vse večjega bremena dolga Unije; na podlagi letnega poročila Evropskega računskega sodišča (v nadaljnjem besedilu: Računsko sodišče) ugotavlja, da bi lahko neodplačana posojila, ki si jih je izposodila Unija, do leta 2027 presegla 900 milijard EUR, kar je skoraj desetkrat več od ravni dolga iz leta 2020; svari, da naraščajoči stroški izposojanja ogrožajo prihodnje proračune in zmanjšujejo fiskalni manevrski prostor za nove prednostne naloge;
4.poudarja, da preglednost ni le obveznost glede skladnosti, temveč osnovni pogoj za zaupanje javnosti v agencije, ki izvajajo pomembna regulativna ali operativna pooblastila; poziva agencije, naj pravočasno in na uporabniku prijazen način proaktivno objavljajo ključne dokumente z nezaupno vsebino, pri tem pa upoštevajo načelo sorazmernosti, zakonodajo o varstvu podatkov, varnostne, pravne, strateške in druge ustrezne pomisleke ter uredbo in mandat posamezne agencije;
5.opozarja, da točka 60 skupnega pristopa določa, da je treba vsakih pet let oceniti vsako agencijo; poziva Komisijo, naj preuči, ali je mogoča nadaljnja sinergija in konsolidacija dejavnosti ter združitev agencij z dejavnostmi, ki se dopolnjujejo, da bi zagotovila stroškovno učinkovitost in racionalizirala funkcije agencij, vključno z morebitnim pregledom pooblastil v primeru neučinkovitosti ali nepotrebnih dejavnosti; vztraja, da se v skladu z načeli sorazmernosti, učinkovitosti in fiskalne odgovornosti za vse agencije EU izvajajo redni pregledi uspešnosti; spodbuja uporabo samoderogacijske klavzule/klavzule o ponovnem pregledu, kjer je to potrebno, da se ohrani učinkovitost in zagotovi optimalna uporaba virov; meni, da je proračunska učinkovitost ključna za delovanje agencij; v zvezi s tem opozarja na priporočilo Računskega sodišča iz posebnega priporočila št. 22/20202, v katerem poziva Komisijo, naj pri preverjanju ustreznosti za različna področja pogosteje uporabi skupno vrednotenje agencij; ugotavlja, da je Računsko sodišče v posebnem poročilu št. 22/2020 ugotovilo, da merljiv prispevek agencij k ciljem politike Unije ni vedno jasno prikazan; poudarja, da 33 decentraliziranih agencij upravlja več kot 4,1 milijarde EUR in da bi lahko Parlament poleg preverjanja skladnosti razmislil tudi o tem, kako oceniti njihov učinek; spodbuja poročanje o omejenem sklopu kazalnikov rezultatov in učinka ter poziva mrežo agencij EU, naj v sodelovanju z Računskim sodiščem preuči in po potrebi razvije skupni okvir uspešnosti, ki ga bo predložila organu za podelitev razrešnice;
6.poudarja, da je spoštovanje temeljnih pravic in pravne države osnovni pogoj za uspešnost in dobro finančno poslovodenje; meni, da se lahko samo za agencije, ki zagotavljajo popolno skladnost z obveznostmi na področju temeljnih pravic, šteje, da delujejo zadovoljivo, ne glede na stopnjo izvrševanja proračuna;
7.poziva vse agencije, naj pri svojih dejavnostih še naprej zagotavljajo spoštovanje temeljnih pravic in varstvo podatkov;
8.poudarja pomen postopka podelitve razrešnice, pri katerem ne gre le za obveznost, ki temelji na Pogodbah, temveč se z njim spodbujajo tudi preglednost, odgovornost in odprt dialog o financah Unije; meni, da praksa podeljevanja razrešnice z ureditvijo, vzpostavljeno v ustanovnih aktih agencij, kot so Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO), Urad Skupnosti za rastlinske sorte (CPVO) in Enotni odbor za reševanje (SRB), odraža njihove posebne pravne in finančne okvire ter zagotavlja ustrezno ocenjevanje in pregled, obenem pa podpira preglednost in javno odgovornost; opozarja na skupni pristop k agencijam, ki se v celoti financirajo iz lastnih sredstev (točka 58), v katerem se poziva k preučitvi mehanizmov demokratične odgovornosti, ki vključujejo letno poročanje Parlamentu, Svetu in Komisiji ter upoštevanje njihovih priporočil, da bi zagotovili javni nadzor nad agencijami, ki izvajajo politike Unije brez uporabe splošnega proračuna Unije; kljub temu meni, da bi bilo dobro, če bi se agencije, ki se v celoti financirajo iz lastnih sredstev, vključile v postopek podelitve razrešnice agencijam, za katere je odgovoren Odbor za proračunski nadzor, ali da bi zanje veljale vsaj strožje obveznosti poročanja Odboru za proračunski nadzor;
9.z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so decentralizirane agencije Unije na podlagi revidiranih uredb, nove zakonodaje ali sporazumov o ravni storitev in prenosu pooblastil, sklenjenih s Komisijo, z leti postale zadolžene za vse več nalog, pogosto brez ustreznih strukturnih virov ali stalnih delovnih mest; poudarja, da se s tem ponavljajočim se vzorcem ustvarja operativni pritisk, ki bi lahko prispeval k pomanjkljivostim pri proračunskem upravljanju in vse večji strukturni odvisnosti od zunanjih izvajalcev, zlasti na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT), kibernetske varnosti in drugih funkcij, ki omogočajo delovanje; opozarja, da bi lahko takšna dolgoročna odvisnost spodkopala institucionalno zmogljivost, kontinuiteto in ohranjanje znanja, obenem pa omejila digitalno suverenost Unije ter osebno celovitost državljanov; zato poziva, naj se dolgoročna odvisnost redno ocenjuje, prav tako pa naj se predvsem za osrednje funkcije zmanjša strukturna odvisnost od zunanjih svetovalcev; poudarja, da pretirano oddajanje zunanjim izvajalcem spodjeda institucionalni spomin, odgovornost in stroškovno učinkovitost; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo imele agencije dovolj osebja, da bodo svoje naloge, če je le mogoče, izvajale brez pomoči zunanjih izvajalcev;
10.ugotavlja, da lahko pomanjkljivosti na področju pravne države v nekaterih državah članicah, vključno z manjšo neodvisnostjo sodstva in slabšo zmogljivostjo pregona, ogrozijo okvire sodelovanja agencij, zanesljivost podatkov in operativno integriteto; poziva Komisijo, naj oceni in obravnava ta tveganja;
11.poudarja, da so preglednost, zanesljiv nadzor nad nasprotji interesov in jasna pravila, ki urejajo sodelovanje z deležniki, bistveni zaščitni ukrepi za neodvisnost, institucionalno verodostojnost in odgovornost decentraliziranih agencij Unije, pa tudi za zaupanje javnosti v njihovo dobro in stabilno delovanje; poudarja, da številne agencije delujejo v sektorjih, v katerih je potrebno tesno sodelovanje z industrijo, svetovalnimi službami, tehničnimi strokovnjaki, nevladnimi organizacijami ali zunanjimi partnerji, vendar še vedno obstaja tveganje neprimernega vpliva, neuravnoteženih posvetovanj ali nepreglednosti; poudarja, da so pregledni postopki, javno razkritje sestankov, uravnotežena in pregledna izbira strokovnjakov ter stalno preverjanje nasprotja interesov nujni, da bi odločitve agencij temeljile izključno na objektivnih dokazih in splošnem interesu Unije; poziva vse agencije, naj uvedejo in izvršujejo te ukrepe, ter poziva k preglednim zaščitnim ukrepom, vključno z jasnimi in ustreznimi obdobji mirovanja, proaktivnim spremljanjem in preglednostjo interakcij deležnikov; priporoča redne neodvisne preglede okvirov za nasprotje interesov, pri čemer je treba upoštevati načelo sorazmernosti, ter poziva Komisijo in mrežo agencij EU, naj spodbujata vzajemno učenje, da bi izboljšali standarde upravljanja in preglednosti;
12.poziva Komisijo, naj znatno poveča preglednost postopka strokovnega ocenjevanja in razmisli o ustreznih mehanizmih za povečanje odgovornosti strokovnjakov, pri tem pa v celoti spoštuje njihovo neodvisnost;
13.priznava, da se izpostavljenost decentraliziranih agencij tveganjem lobiranja razlikuje glede na njihov mandat in okvir delovanja; ugotavlja, da se metode na področju preglednosti med agencijami razlikujejo; ugotavlja, da na primer agencija eu‑LISA na svoji spletni strani vodi namenski register za preglednost, ki zajema vse sestanke višjega vodstva z gospodarskimi subjekti, Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex) na svojem spletišču zagotavlja register z informacijami o sestankih, ki so izrecno povezani z zadevami v zvezi z javnim naročanjem, agencija ECHA pa objavlja informacije o sestankih višjih vodstvenih delavcev z organizacijami zunanjih deležnikov; meni, da enoten model za vse sicer ne bi bil niti sorazmeren niti operativno smiseln, vendar bi z določitvijo skupnih minimalnih standardov povečali skladnost in odgovornost; je seznanjen z odgovori agencij v prejšnjem ciklu razrešnice, vključno z njihovo različno uporabo registra za preglednost in dejstvom, da je več agencij že uvedlo notranje registre za preglednost ali sisteme za obvladovanje nasprotij interesov, prilagojene njihovim mandatom; poziva agencije, naj sprejmejo minimalne standarde, kot so izvajanje načela štirih oči, jasna strategija za kodeks ravnanja, vključno z jasnimi pravili za preprečevanje nasprotja interesov, in uvedba posebnih notranjih registrov za preglednost z jasnimi standardi, ki bi bili v skladu z mandatom agencije in ustreznimi pravili o varstvu podatkov; poudarja, da bi morali biti takšni registri za preglednost revizorjem dostopni za vsak primer posebej; meni, da bi moralo biti njihovo uvajanje postopno, pri čemer bi bilo treba upoštevati nove digitalne možnosti, da bi preprečili nastanek nepotrebnega in/ali dodatnega upravnega bremena za agencije;
14.ugotavlja, da je 33 decentraliziranih agencij poročalo, da so v letu 2024 imele 11 491 zaposlenih (v primerjavi z 10 580 leta 2023), kar je 8,61 % več kot leta 2023, med katerimi so bili uradniki, začasni uslužbenci, pogodbeni uslužbenci in napoteni nacionalni strokovnjaki; ugotavlja, da je zastopanost spolov v decentraliziranih agencijah Unije sicer vedno bolj uravnotežena, vendar še vedno obstajajo znatne razlike; poudarja, da imajo nekatere agencije, kot so ACER, EASA, EIGE, ERA, eu‑LISA in Europol, med uslužbenci večji delež moških, medtem ko imajo agencije, kot so CdT, EFSA, EMA, ETF in Eurojust, več žensk; ugotavlja, da je ta delež pogosto odvisen od posameznih panog; poziva agencije, naj sprejmejo popravne strategije, vključno s preglednimi postopki napredovanja in ciljno usmerjenim razvojem vodstva; opozarja, da Unija še vedno ni v celoti izpolnila svoje zaveze glede spodbujanja enakosti spolov na vodstvenih položajih; poudarja, da bi morala Komisija povečati svoja prizadevanja v zvezi s tem; opozarja, da je v Uredbi (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (kadrovski predpisi) določeno, da bi moralo zaposlovanje potekati na podlagi objektivnih, preglednih in na dosežkih temelječih meril, pa tudi na podlagi najširše geografske uravnoteženosti med državami članicami EU; ugotavlja, da obstaja naravna težnja po zaposlovanju večjega deleža osebja iz države članice, v kateri ima agencija sedež; opozarja, da se agencije s sedežem v državah z razmeroma nizkim korekcijskim koeficientom nenehno spoprijemajo z izzivi pri privabljanju usposobljene in geografsko raznolike delovne sile; poziva agencije, naj v kadrovskih strategijah in komisijah za izbiro vodstvenega kadra spodbujajo uravnoteženo zastopanost spolov; poziva Komisijo in mrežo agencij EU, naj omogočita primere dobre prakse in orodja za primerjalno analizo, da bi podprli uravnoteženo zastopanost spolov na vodstvenih položajih;
15.ugotavlja, da je stopnja fluktuacije zaposlenih v letu 2024 znašala več kot 5 % v 16 od 33 agencij (tj. BEREC, CdT, Cedefop, CEPOL, ECDC, EEA, ELA, eu-LISA, EU‑OSHA, Eurofound, Eurojust, Europol, FRA) in da sta dve od njih presegli 10-odstotno stopnjo (tj. EIT, ETF); izreka pohvalo agencijam, ki so sprejele ciljno usmerjene ukrepe, da bi preprečile visoko stopnjo fluktuacije zaposlenih; poziva Komisijo in države članice, naj omogočijo zaposlitev pogodbenih uslužbencev za daljša obdobja ali večjega števila začasnih uslužbencev, da bi zagotovili boljšo kontinuiteto in ohranjanje znanja; meni, da izgorelost, fluktuacija in prekarna zaposlitev ogrožajo institucionalno integriteto, notranji nadzor in dobro finančno poslovodenje; poudarja, da so upravni odbori odgovorni za integriteto in odgovornost agencij, obžaluje nezadostne ukrepe v zvezi z resnimi ugotovitvami in poziva k večji preglednosti v odnosu do organa za podelitev razrešnice;
16.pozdravlja, da je večina agencij leta 2024 sprejela in začela izvajati listino o raznolikosti in vključevanju https://agencies-network.europa.eu/document/download/04667fb8-be05-4818-9f62-0cb99f0c5538_en?filename=EUAN%20WG%25, ki spodbuja enako obravnavo, raznolikost in vključevanje na delovnem mestu in v družbenem življenju; odločno spodbuja agencije, ki se še niso pridružile, naj razmislijo o takojšnjem sprejetju in izvajanju;
17.poudarja, da je treba za vzpostavitev učinkovitega pritožbenega mehanizma za osebje v decentraliziranih agencijah Unije stroga jamstva glede zaupnosti, vključno z anonimnimi kanali za prijavo, združiti z jasnimi in harmoniziranimi postopki, ki bi bili usklajeni s kadrovskimi predpisi in bi bili osebju predstavljeni na rednih usposabljanjih; meni, da bi morale agencije imenovati neodvisne in strokovno usposobljene uradnike za etiko ali pritožbe oziroma uporabiti skupne medagencijske strukture za manjše agencije, da bi se zahteve iz člena 90 kadrovskih predpisov, poročila o nadlegovanju, nasprotja interesov in razkritja nepravilnosti obravnavali nepristransko; poziva agencije, naj osebju zagotovijo dostop do zunanjega postopka stopnjevanja ter močno, neodvisno in učinkovito zaščito pred povračilnimi ukrepi s sistematičnimi nadaljnjimi pregledi, pri čemer bi bilo treba povečati preglednost z anonimiziranim letnim poročanjem o pritožbah in rezultatih ter izboljšati nepristranskost z uporabo medagencijskih preiskovalnih odborov za občutljive primere; poziva k izvajanju mehanizmov za zaščito pred lažnimi obtožbami in ovadbami;
18.ugotavlja, da imata mreža agencij EU (EUAN) in zlasti njen svetovalni odbor za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo (ICTAC) pomembno vlogo pri podpiranju pripravljenosti agencij na izvajanje uredbe o kibernetski varnosti z boljšim usklajevanjem, izmenjavo znanja in sodelovanjem z Generalnim direktoratom za digitalne storitve (GD DIGIT), službo CERT-EU in medinstitucionalnim odborom za digitalno preobrazbo; poziva mrežo EUAN in odbor ICTAC, naj posredujeta celovite in redne informacije o stanju izvajanja v vseh decentraliziranih agencijah, tudi o skupnih izzivih, ugotovljenih tveganjih, potrebah po virih in načrtovanih blažilnih ukrepih, da bi omogočili učinkovit nadzor; poudarja, da sta potrebni zanesljiva kibernetska varnost in skrbna uporaba umetne inteligence, pri čemer opozarja na priložnosti, a tudi na finančna in operativna tveganja; poziva agencije, naj ocenijo umetnointeligenčne postopke pri finančnih funkcijah, funkcijah javnega naročanja ali odločanja ter zagotovijo preglednost, dokumentiranje, možnost revizije in popolno skladnost s pravili Unije o varstvu podatkov in kibernetski varnosti;
19.poudarja, kako pomembno je oblikovati jasne, zanesljive in smiselne ključne kazalnike uspešnosti v letnih poročilih o dejavnostih agencij EU, saj so ta poročila glavni vir informacij za zunanje uporabnike; ugotavlja, da pri nekaterih sistemih ključnih kazalnikov uspešnosti pogosto primanjkuje kontinuitete, standardizacije, operativne globine, dokumentirane metodologije za izbiro, posodabljanje in opuščanje ključnih kazalnikov uspešnosti, preglednosti, primerljivosti in večletnega spremljanja, s čimer se zmanjšujeta primerljivost in zmožnost zunanjih uporabnikov, da bi objektivno ocenili uspešnost; poudarja, da bi bilo treba ključne kazalnike uspešnosti racionalizirati in dobro zasnovati na podlagi posebnih, merljivih, uresničljivih, primernih in časovno vezanih načel (SMART) ter jih dosledno uporabljati v vseh ciklih poročanja, kar je bistveno za ocenjevanje učinkovitosti, uspešnosti in napredka pri doseganju strateških ciljev; poudarja, da je treba pogosteje uporabljati poročanje, usmerjeno v rezultate in učinke, pri tem pa se osredotočati na pomembnost in sorazmernost, da bi zmanjšali upravno breme; poudarja, da morajo kazalniki smotrnosti izrecno izhajati iz ciljev ustanovnega mandata posamezne agencije ter zajemati izložke, izide in predvsem učinke; poziva agencije, naj v svoje okvire uspešnosti vključijo analizo stroškov in koristi ter pregledno pripravo proračuna;
20.je seznanjen s sodelovanjem z zunanjimi partnerji, kot sta Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj ter mreža Združenih narodov za strateško načrtovanje, pri posodabljanju metodologij ključnih kazalnikov uspešnosti; poudarja, da so nekatere agencije, kot so ACER, EASA in ECDC, razvile zanesljivejše in operativno ustreznejše kazalnike; poziva agencije z nezadostnimi ali neizmerljivimi sistemi ključnih kazalnikov uspešnosti, naj se oprejo na te močnejše modele in si prek mreže EUAN sistematično izmenjujejo primere dobre prakse, da bi izboljšali primerljivost, povečali uporabnost letnih poročil o dejavnostih za zunanje uporabnike in okrepili splošno oceno uspešnosti v vseh agencijah; poziva Komisijo, naj zahteva, da se pri vseh ocenah agencij v skladu s točko 60 skupnega pristopa sistematično ocenjuje učinek posamezne agencije na njeno področje politike in da se programi ali dejavnosti, ki se v razumnem časovnem okviru niso izkazali za učinkovite, zaključijo, sredstva pa prerazporedijo za učinkovitejše ukrepe;
21.opozarja na preiskave Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), ki zadevajo več agencij: ENISA (dva primera v letu 2024, eden v teku, eden zavrnjen in primer zaposlovanja v letu 2025), eu-LISA (nasprotje interesov in preiskave v zvezi z javnimi naročili), EIT (trije primeri, povezani s skupnostjo znanja in inovacij, zaključeni z izterjavami v višini 15–20 milijonov EUR), Frontex (dva tekoča in osem zaključenih primerov v obdobju 2023–2024) ter tekoče preiskave pri agencijah ACER in EEA; poziva vse agencije EU, naj zagotovijo polno sodelovanje z uradom OLAF, okrepijo notranji nadzor, zaposlovanje in zaščitne ukrepe pri javnih naročilih ter organu za podelitev razrešnice zagotovijo dodatne informacije takoj, ko bodo odpravljene omejitve glede zaupnosti;
22.opozarja, da je bil mandat agencije Frontex leta 2019 občutno razširjen, ko so bile z revidirano uredbo razširjene njene naloge in odobrena stalna enota 10 000 mejnih policistov, proračun pa se je temu primerno povečal; poudarja, da morajo povečanje proračuna za katero koli agencijo vedno spremljati ustrezne določbe o odgovornosti in preglednosti;
23.ugotavlja, da odsotnost klavzul o izvzetju (izstopu), ki bi omogočale predčasno prekinitev najemnih pogodb, še naprej pomeni finančno tveganje za agencije EU; opozarja, da je pomembnost vključitve takih klavzul v najemne pogodbe prišla do izraza zaradi težkih razmer, s katerimi se je spoprijemala Evropska agencija za zdravila (EMA) po brexitu, saj ni mogla prekiniti svojega dolgoročnega najema v Londonu in je zato morala plačevati najemnino v Londonu in Amsterdamu; priznava, da je od leta 2019 več agencij uvedlo klavzule o izstopu, vendar obžaluje, da tega niso storile vse agencije, vključno s primeri, ko so bili podpisani novi ali podaljšani najemi; poziva agencije in Komisijo, naj pri pogajanjih o najemnih pogodbah ali njihovem podaljševanju sistematično vključujejo klavzule o izstopu, pri čemer naj upoštevajo izkušnje iz preteklosti, da bi omejili finančno izpostavljenost in zagotovili večjo proračunsko prožnost;
Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje24.ugotavlja, da so skupni končni prihodki za leto 2024 (po spremembah proračuna) in primerjalni zneski za leto 2023 za 33 agencij Unije, ki so del te resolucije, razčlenjeni na naslednji način Podatki iz izkazov prihodkov in odhodkov za proračunsko leto 2024, kot so bili objavljeni v uradnem listu za vsako posamezno agencijo.:
Ime
Prihodki za leto 2024
Prihodki za leto 2023
∆
|
ACER
34 689 993,00 EUR
29 582 967,00 EUR
17,26 %
|
BEREC
7 932 805,00 EUR
7 697 264,87 EUR
3,06 %
|
CDT Odbiti presežek, prenesen iz prejšnjega proračunskega leta.
45 346 300,00 EUR
47 140 900,00 EUR
-3,81 %
|
CEDEFOP
21 422 022,00 EUR
20 140 610,00 EUR
6,36 %
|
CEPOL
12 589 437,00 EUR
14 211 723,00 EUR
-11,42 %
|
EASA Odbiti so proračunski popravki, ki ustrezajo akumuliranemu presežku.
183 306 903,00 EUR
169 665 375,00 EUR
8,04 %
|
EBA
56 906 201,00 EUR
52 672 001,66 EUR
8,04 %
|
ECDC
111 257 449,00 EUR
102 526 724,00 EUR
8,52 %
|
ECHA
128 712 666,00 EUR
123 280 140,00 EUR
4,41 %
|
EEA Prispevek EU in tretjih držav znaša 67,8 milijona EUR. Prispevek v obliki nepovratnih sredstev in sporazum o ravni storitev skupaj znašata 33,8 milijona EUR.
101 655 603,00 EUR
76 114 130,00 EUR
33,56 %
|
EFCA
30 793 032,00 EUR
30 862 554,00 EUR
-0,23 %
|
EFSA
154 939 697,00 EUR
148 954 729,00 EUR
4,02 %
|
EIGE
9 432 057,00 EUR
9 358 919,46 EUR
0,78 %
|
EIOPA
37 561 192,00 EUR
36 714 492,00 EUR
2,31 %
|
EIT
463 576 047,00 EUR
367 607 241,00 EUR
26,11 %
|
ELA
48 693 555,00 EUR
39 973 330,00 EUR
21,82 %
|
EMA
491 862 000,00 EUR
448 603 000,00 EUR
9,64 %
|
EMSA
121 648 764,00 EUR
111 954 231,00 EUR
8,66 %
|
ENISA Agencija ENISA je v letu 2024 delovala s proračunom v višini 26,2 milijona EUR, v letu 2023 pa s proračunom v višini 25,2 milijona EUR. Konec decembra 2023 je bil podpisan sporazum o prispevku med GD za komunikacijska omrežja in agencijo ENISA, s katerim je bilo za izvajanje ukrepov kibernetske podpore in situacijskega centra v obdobju 2024‑2026 dodeljenih skupno 20 milijonov EUR. Prvi obrok v višini 16 milijonov EUR je bil prejet februarja 2024 za izvajanje dogovorjenih ukrepov.
42 219 801,00 EUR
25 183 495,00 EUR
67,65 %
|
ERA
41 936 376,00 EUR
38 532 447,00 EUR
8,83 %
|
ESA
270 000,00 EUR
258 160,00 EUR
4,59 %
|
ESMA
76 055 579,00 EUR
72 509 657,00 EUR
4,89 %
|
ETF
28 330 702,00 EUR
28 542 956,00 EUR
-0,74 %
|
EUAA
181 443 839,00 EUR
170 135 127,00 EUR
6,65 %
|
EUDA (EMCDDA)
32 723 728,00 EUR
22 082 074,00 EUR
48,19 %
|
EU-LISA
273 679 741,00 EUR
300 524 142,00 EUR
-8,93 %
|
EU-OSHA
17 618 795,00 EUR
17 038 950,00 EUR
3,40 %
|
EUROFOUND
24 965 993,00 EUR
25 369 931,00 EUR
-1,59 %
|
EUROJUST
65 355 970,00 EUR
59 324 460,00 EUR
10,17 %
|
EUROPOL
225 228 057,00 EUR
212 925 809,00 EUR
5,78 %
|
EUSPA
85.410.390,00 EUR
76.922.866,00 EUR
11,03 %
|
FRA
28 052 521,00 EUR
26 191 030,72 EUR
7,11 %
|
FRONTEX
922 074 136,00 EUR
829 352 752,00 EUR
11,18 %
|
SKUPAJ
4 112 799 136,00 EUR
3 741 954 188,71 EUR
9,91 %
|
25.ugotavlja, da se je proračun 33 agencij EU povečal s 3,6 milijarde EUR v letu 2023 na 4,1 milijarde EUR v letu 2024; poziva Komisijo, naj analizira petletne kumulativne stroške, pri čemer naj razlikuje med rastjo na podlagi mandata in upravno širitvijo, ter utemelji nadaljnja povečanja z dokazljivo dodano vrednostjo; poudarja, da morajo rast proračuna spremljati okrepljeno upravljanje, notranje kontrole, kadrovsko načrtovanje in načrtovanje črpanja sredstev, da bi se izognili nepravilnostim, prenosom v naslednje leto in neučinkoviti porabi; poudarja, da morajo vse dodatne vire za agencije spremljati merljivi cilji uspešnosti in redno poročanje o konkretnih doseženih rezultatih, da bo lahko organ za podelitev razrešnice ocenil stroškovno učinkovitost; vztraja, da morajo agencije pred odobritvi-jo dodatnih sredstev najprej dokazati, da se obstoječa sredstva učinkovito uporabljajo;
26.ugotavlja, da Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA) in druge agencije EU pomagajo institucijam Unije pri izvajanju prava Unije v zvezi s temeljnimi pravicami; poziva Komisijo in proračunski organ, naj vsem agencijam EU priskrbita ustrezna in predvidljiva sredstva;
27.poudarja, da so se prihodki med letoma 2023 in 2024 v nekaterih agencijah znatno povečali, vključno z EEA, EIT, ELA, ENISA in EUDA, pri čemer se je proračun povečal za več kot 21 %;
28.ugotavlja, da povečanje proračuna agencije EEA za leto 2024 odraža razširitev zakonodajnih mandatov in operativnih pristojnosti, ki izhajajo iz izvajanja politik evropskega zelenega dogovora, kot so uredba o obnovi narave (sprejeta konec leta 2024), prenovljena uredba o Evropskem registru izpustov in prenosov onesnaževal (E-RIPO), certificiranje odvzemov ogljika in gospodarjenja z ogljikom (CRCF) ter pobuda za razširjeno spremljanje emisij iz težkih vozil, ki so bili podprti z zaposlovanjem osebja; nadalje ugotavlja, da je agencija izvajala tudi naloge v skladu z revidirano uredbo o rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu (2023); se zaveda tudi, da je z novimi sporazumi o ravni storitve z GD MARE, GD SANTE in GD RTD agencija dobila večjo vlogo pri obnovi oceanov/voda, obvladovanju groženj za zdravje in vključevanju okoljskih podatkov, s čimer zagotavlja podatke in analizo v podporo okoljski politiki Unije;
29.ugotavlja, da je mogoče povečanje proračuna inštituta EIT pojasniti z več dejavniki, vključno z višjimi odobritvami za program Obzorje Evropa (+10,25 %), novimi sredstvi za pobudo za visokošolske institucije v višini 24,6 milijona EUR in novimi sporazumi o prispevku z generalnimi direktorati Komisije v višini 16,7 milijona EUR;
30.ugotavlja, da je povečanje proračuna ELA v letu 2024 mogoče pojasniti predvsem s prehodom agencije na polno operativno zmogljivost, zaradi česar je bilo treba znatno povečati človeške vire in operativne zmogljivosti; poudarja, da to vključuje kadrovske prilagoditve (9,5 milijona EUR, 44 %), kot so preoblikovanje 15 napotenih nacionalnih strokovnjakov v začasne uslužbence in prilagoditve plač, temu pa sledijo operativne širitve (7 milijonov EUR, 33 %) za nadgradnjo in inšpekcijske dejavnosti evropskega portala za zaposlitveno mobilnost ter stroški, povezani z inflacijo (1,2 milijona EUR, 15 %), za IKT/kibernetsko varnost in inflacijske pritiske;
31.ugotavlja, da se je proračun agencije ENISA povečal zaradi prvega obroka, prejetega februarja 2024, v višini 16 milijonov EUR iz sporazuma o prispevku, ki sta ga konec decembra 2023 podpisala GD CONNECT in agencija ENISA ter s katerim se skupno 20 milijonov EUR dodeli za izvajanje ukrepov kibernetske podpore in situacijskega centra v obdobju 2024–2026; se zaveda, da je agencija v letu 2024 delovala s proračunom v višini 26,2 milijona EUR, v letu 2023 pa s proračunom v višini 25,2 milijona EUR;
32.izraža zaskrbljenost, da je položaj agencije ENISA kritičen zaradi vse bolj zapletenih potreb Unije na področju kibernetske varnosti, nenehnega zaostrovanja kibernetskih groženj ter pomanjkanja sorazmernega financiranja in ustreznega osebja; se strinja s sklepi Sveta o agenciji ENISA iz decembra 2024, v katerih je ta poudaril, da ima agencija ENISA osrednjo vlogo v ekosistemu kibernetske varnosti Unije ter da je treba uskladiti financiranje in sredstva z njenim razširjenim mandatom; poudarja, da morajo dodatna sredstva spremljati merljivi cilji uspešnosti in redno poročanje o konkretnih doseženih rezultatih;
33.ugotavlja, da je do povečanja v zvezi z agencijo EUDA prišlo predvsem zaradi začetka veljavnosti Uredbe (EU) 2023/1322, v kateri je določena ciljno usmerjena revizija mandata agencije, da bi ta imela pomembnejšo vlogo pri opredeljevanju in reševanju sedanjih in prihodnjih izzivov, povezanih s prepovedanimi drogami v Uniji; ugotavlja, da bo to pomenilo poglobitev sedanjega mandata agencije, nove naloge in povečanje sredstev, dodeljenih za potrebno izvajanje od leta 2024 naprej;
34.je seznanjen s postopno širitvijo mandata Europola, vključno z nedavno sprejetimi in predlaganimi ukrepi, s katerimi se mu podeljujejo okrepljene zmogljivosti za boj proti hudim kaznivim dejanjem in organiziranemu kriminalu, kot so tihotapljenje migrantov, trgovina z ljudmi, kibernetska kriminaliteta in terorizem; opozarja, da ta razvoj med drugim vključuje tesnejše sodelovanje z zasebnimi akterji z neposredno izmenjavo podatkov, okrepljene zmogljivosti za obsežno analizo podatkov in nadgrajeno operativno pomoč državam članicam prek specializiranih podpornih skupin; poudarja, da je za učinkovito izvajanje teh dodatnih nalog potrebno ustrezno povečanje človeških virov Europola, pa tudi zanesljivi notranji zaščitni ukrepi, zadostna zmogljivost za zagotavljanje skladnosti in okrepljeni nadzorni mehanizmi; ugotavlja, da se je proračun Europola v letu 2024 v primerjavi z letom 2023 povečal za 5,78 %; poziva, naj se proračun Europola dodatno poveča, da bi odpravili stalno pomanjkanje osebja in zagotovili, da bodo njegova finančna sredstva sorazmerna z njegovimi vse večjimi odgovornostmi; poudarja ključno vlogo Europola v boju proti tihotapljenju migrantov, trgovini z ljudmi, čezmejnemu kriminalu in terorizmu; poudarja, da bi se morala agencija Frontex osredotočati na osrednje operacije; pozdravlja stalna prizadevanja agencije Frontex v podporo njenemu uradniku za temeljne pravice;
35.poziva, naj se glede na predvideno razširitev mandata Eurojusta na tretje države poveča število njegovih uslužbencev, zlasti po ruski vojaški agresiji na Ukrajino leta 2022, da bi omogočili zbiranje, shranjevanje in analizo dokazov o najhujših mednarodnih kaznivih dejanjih (vojna hudodelstva, genocid, hudodelstva zoper človečnost), izmenjavo teh dokazov z nacionalnimi in mednarodnimi organi, tudi z Mednarodnim kazenskim sodiščem, ter vzpostavitev namenske podatkovne zbirke dokazov o najhujših mednarodnih kaznivih dejanjih v ta namen, s čimer bi presegli zgolj podporo preiskavam in dejavno zaščitili bistvene dokaze za prihodnje preiskave, hkrati pa ugotavlja, da je proračun za leto 2024 pomenil le skromno odstotno povečanje v primerjavi s proračunom za leto 2023, in poziva, naj se glede na pričakovani prihodnji mandat ustrezno poveča financiranje osebja skupaj s celotnim proračunom;
36.opozarja, da se večina agencij Unije v celoti financira s prispevki iz proračuna Unije; vendar ugotavlja, da se nekatere agencije v celoti ali delno financirajo iz alternativnih virov prihodkov, vključno z izdanimi potrdili, dovoljenji, registracijo snovi, prispevki, zbiranjem podatkov, nadzorom trga, nadzorom in drugimi storitvami, kot sta prevajanje in terminologija, ki ju zagotavlja Prevajalski center za organe Evropske unije (CdT);
37.zlasti priznava, da:- –med agencijami, ki se delno financirajo same, so Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER), Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA), Evropska agencija za kemikalije (ECHA), Evropska agencija za zdravila (EMA) in Agencija Evropske unije za železnice (ERA);
- –med agencijami, ki se v celoti financirajo iz lastnih sredstev, je CdT;
- –med agencijami, ki jih delno sofinancirajo nacionalni javni organi, so Evropski bančni organ (EBA), Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) in Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA);
38.ugotavlja, da so bili za leto 2024 viri financiranja agencij, ki se financirajo same in so del te resolucije, razčlenjeni tako:
Prihodki za leto 2024
Prispevek EU
%
Lastni prihodki Lastni prihodki se nanašajo na pristojbine, zaračunane za potrdila, dovoljenja, registracijo snovi, prispevke, zbiranje podatkov, nadzor trga, nadzor in druge storitve.
%
Drugo
|
ACER
34 679 976 EUR
23 012 293 EUR
66%
11 667 683 EUR
34%
0 EUR
|
CDT
45 346 300EUR
0 EUR
0%
44 411 200 EUR
98%
935 100 EUR
|
EASA
183 306 903,00 EUR
44 984 486 EUR
25%
135 687 417 EUR
74%
2 635 000 EUR
|
EBA Lastni prihodki se nanašajo na prispevke nacionalnih nadzornih organov.
56 906 201 EUR
20 857 871 EUR
37%
34 062 640 EUR
60%
1 985 690 EUR
|
ECHA
128 712 666 EUR
88 028 813 EUR
68%
34 117 052 EUR
27%
6 566 801 EUR
|
EIOPA
37 561 192 EUR
13 886 130 EUR
37%
23 035 010 EUR
61%
640 052 EUR
|
EMA Lastni prihodki se nanašajo na prispevke nacionalnih nadzornih organov.
491 862 000 EUR
35 826 000 EUR
7%
441 910 000 EUR
90%
14 126 000 EUR
|
ERA
41 936 376 EUR
29 000 626 EUR
69%
11 913 156 EUR
28%
1 022 594 EUR
|
ESMA Lastni prihodki vključujejo prispevke nacionalnih nadzornih organov in pristojbine, plačane organu.
76 055 579 EUR
19 938 075 EUR
26%
54 015 802 EUR
71%
2 101 702 EUR
|
SKUPAJ
1 096 367 193 EUR
275 534 294 EUR
790 819 960 EUR
30 012 939 EUR
|
39.opozarja, da je bil v resoluciji o razrešnici za leto 2023 že poudarjen pomen krepitve evropskih nadzornih organov (EBA, EIOPA in ESMA); se zaveda, da se v njihovih uredbah o ustanovitvi ne zahteva ločevanje med dejavnostmi, ki se financirajo s prispevki Unije, in dejavnostmi, ki se financirajo z nacionalnimi prispevki, in da splošni mehanizem za delitev stroškov ne zahteva razlikovanja na ravni posameznih dejavnosti, zaradi česar ti organi ne razlikujejo med stroški, ki se krijejo iz proračuna Unije, in stroški, ki jih financirajo države članice, kot je poudarilo Računsko sodišče v letnem poročilu za leto 2023;
40.meni, da bi večja preglednost pri pripravi proračuna in poročanju po dejavnostih prispevala k boljšemu nadzoru in odgovornosti, zlasti za agencije, ki se financirajo iz več tokov prihodkov, kar bi deležnikom, vključno z državami članicami, finančnimi institucijami in davkoplačevalci, omogočilo, da bolje ocenijo učinkovitost in pravičnost; poudarja, da jasnost glede povezave med viri prihodkov in dejavnostmi krepi zaupanje v pravilno uporabo sredstev Unije, hkrati pa spoštuje pravni okvir, določen v ustanovnih uredbah agencij;
41.je seznanjen s predlogom Komisije za uredbo o Evropski agenciji za kemikalije, s katero bi se uvedli ukrepi za okrepitev finančne vzdržnosti agencije, vključno z možnostjo oblikovanja omejene rezerve, namenjene blaženju nestanovitnosti prihodkov iz pristojbin in zmanjšanju zanašanja na večkratne spremembe proračuna; vendar poudarja, da so za vzpostavitev take rezerve potrebni trdni zaščitni ukrepi, saj vključuje tveganja, kot so strukturno prekomerno pobiranje pristojbin in možnost uporabe zbranih sredstev za namene, ki presegajo kratkoročno stabilizacijo; meni, da so zato bistvene preglednost stroškov ter povezave med pristojbinami in dejavnostmi, tudi s poročanjem na podlagi dejavnosti, pri čemer je treba razlikovati med nalogami, ki se financirajo s pristojbinami, in nalogami, ki jih financira Unija; priporoča, naj se morebitni presežek rezerve nad zgornjo mejo vrne v proračun Unije z vračilom ali z zmanjšanjem prispevka Unije za naslednje leto, da bi preprečili kopičenje sredstev in ohranili temeljna proračunska načela;
42.je zaskrbljen zaradi negativnega gospodarskega izida Prevajalskega centra za organe Evropske unije v višini 5,7 milijona EUR in stalnega zmanjševanja prihodkov iz poslovanja, kar je povezano predvsem z zmanjšanjem števila zaračunanih strani za 11,4 % v letu 2024 in za 17,6 % v letu 2023; ugotavlja, da je rezerva za stabilnost cen, ki je bila vzpostavljena leta 2011, da bi izravnali nihanja obsega poslovanja s strankami ter Prevajalskemu centru pomagali zagotoviti stabilnost proračuna in cen, leta 2014 dosegla najvišjo vrednost, tj. 15,6 milijona EUR, leta 2024 pa se je zmanjšala na 8,9 milijona EUR (42,9-odstotno zmanjšanje od leta 2014); se zaveda, da bo treba po tem, ko bo rezerva v celoti izčrpana, morebitne primanjkljaje kriti s subvencijami iz proračuna Unije, kot določa uredba o ustanovitvi Prevajalskega centra; je seznanjen z odgovorom Prevajalskega centra na razrešnico za leto 2023 in poziva upravni odbor, naj organu za podelitev razrešnice še naprej poroča o razvoju teh načrtov, saj se prihodki stalno zmanjšujejo; spodbuja Prevajalski center, naj glede na razširjenost novih brezplačnih prevajalskih tehnologij, ki bi lahko vplivale na število zahtevkov za prevode, opredeli nove storitve, ki bi jih lahko zagotavljal, in nove vire prihodkov;
43.poudarja, da finančna uredba sicer ne določa zgornjih mej za prenose, a ponavljajoče se in prekomerne stopnje prenosov ogrožajo proračunsko načelo enoletnosti in lahko kažejo na strukturne težave v ciklu proračunskega postopka in izvrševanja proračuna;
44.ugotavlja, da so leta 2024 stopnje prenosov 11 agencij (ACER, ECDC, EEA, EFCA, EIGE, ENISA, EU-OSHA, Eurofound, EUSPA, FRA in Frontex) presegale 15 % v kombiniranih proračunskih naslovih, pri čemer so se vzorci ponavljali; ugotavlja, da so v primeru Frontexa in agencije ESA prenosi znašali več kot 40 % oziroma 30 %; poziva agencije, naj izboljšajo večletno načrtovanje, načrtovanje javnih naročil in napovedovanje obveznosti in tako omogočijo boljše izvrševanje odobritev v proračunskem letu, za katero so odobrene; poziva Komisijo, naj od agencij s ponavljajočimi se prenosi zahteva, da predložijo načrte popravljalnih ukrepov; opozarja, da je Računsko sodišče v letnem poročilu o agencijah EU za proračunsko leto 2024 poudarilo, da ponavljajoče se visoke stopnje prenosov ogrožajo proračunsko načelo enoletnosti;
45.meni, da bi bili lahko prenosi v nekaterih primerih upravičeni zaradi večletne narave dejavnosti ali zaradi dejavnikov, na katere zadevne agencije ne morejo vplivati; je seznanjen z izjavo Računskega sodišča na obravnavi 1. decembra 2025, da si bo v skladu s svojim novim revizijskim pristopom v prihodnjih poročilih prizadevalo zagotoviti jasnejši splošni pregled narave prenosov, hkrati pa je seznanjen s pojasnilom Računskega sodišča, da ločena razčlenitev vzrokov za prenose po agencijah ni izvedljiva zaradi metodoloških omejitev in omejenih virov; pozdravlja pripravljenost Računskega sodišča, da izpostavi ponavljajoče se vzorce in sistemske dejavnike, ki prispevajo k pretiranim prenosom; kljub temu poudarja, da lahko vztrajno visoke in ponavljajoče se stopnje prenosov kažejo na temeljne strukturne izzive pri načrtovanju, izvajanju ali dodeljevanju sredstev; poziva agencije, naj izboljšajo svoje proračunske napovedi in načrtovanje projektov, da bi se zmanjšalo število nenačrtovanih prenosov in zagotovila učinkovita uporaba sredstev v proračunskem letu;
46.opozarja, da regulativni okvir določa, da morajo agencije plačila izvesti v določenih rokih; ugotavlja, da lahko nespoštovanje teh rokov povzroči dodatne stroške, kot je izplačilo zamudnih obresti; ugotavlja, da Računsko sodišče za leto 2024 poroča, da je bilo za 11 agencij (ACER, Cedefop, CEPOL, EEA, ELA, ENISA, ETF, EUDA, Eurojust, FRA in Frontex) več kot 5 % plačil izvršenih po veljavnem roku; je zaskrbljen zaradi naraščanja zamud pri plačilih od leta 2022, saj je bilo zamud več kot leta 2023 (devet agencij) in leta 2022 (pet agencij);
Glavna tveganja, ki jih je ugotovilo Računsko sodišče, in pregled rezultatov revizij49.je seznanjen s sklepom Računskega sodišča iz letnega poročila o agencijah EU za proračunsko leto 2024 (v nadaljnjem besedilu: poročilo Računskega sodišča), da so bili rezultati revizije podobni kot v prejšnjih letih, kot glavni vzrok nepravilnih plačil pa so bili ugotovljeni pomanjkljivi postopki javnega naročanja; poziva zadevne agencije, naj okrepijo svoje predhodne kontrole, izboljšajo dokumentiranje meril za dodelitev in predložijo strogo utemeljitev za postopke s pogajanji brez objave; poziva Komisijo, naj pripravi ciljno usmerjene smernice in usposabljanje za agencije s ponavljajočimi se pomanjkljivostmi pri javnem naročanju; nadalje poziva agencije, naj poskrbijo za popolno sledljivost, konkurenčne postopke in ustrezno vodenje evidenc pri vseh postopkih javnega naročanja, službe za notranjo revizijo agencij pa, naj dajo prednost pregledom javnih naročil;
50.na podlagi poročila Računskega sodišča ugotavlja, da splošno tveganje za zanesljivost računovodskih izkazov agencij na splošno ostaja nizko, tveganje, povezano z zakonitostjo in pravilnostjo prihodkov v računovodskih izkazih agencij, pa je prav tako nizko za večino agencij; ugotavlja tudi, da je to tveganje za agencije, ki se delno financirajo same, ocenjeno kot srednje zaradi posebnih predpisov, ki urejajo pobiranje pristojbin in drugih prispevkov za prihodke, kar je bilo ugotovljeno tudi v prejšnjih letih;
51.ugotavlja, da Računsko sodišče tveganje za zakonitost in pravilnost plačil, povezanih z zaključnimi računi agencij, ocenjuje kot srednje ter da se po posameznih proračunskih naslovih razlikuje in se giblje od nizkega do visokega; ugotavlja, da je po mnenju Računskega sodišča tveganje za naslov I (Stroški za zaposlene) v splošnem nizko, za naslov II (Upravni odhodki) srednje, za naslov III (Odhodki iz poslovanja) pa nizko do visoko, odvisno od agencije in narave njenih odhodkov iz poslovanja; poudarja, da Računsko sodišče meni, da je tveganje v zvezi z naslovom III podobno tveganju v zvezi z naslovom II, a se zaradi tega, ker so zneski v naslovu III veliko višji, šteje, da je učinek večji;
52.ugotavlja, da Računsko sodišče tako kot v prejšnjih letih meni, da je tveganje za dobro finančno poslovodenje srednje in povezano predvsem s postopki javnega naročanja;
53.ugotavlja, da Računsko sodišče meni, da je tveganje za upravljanje proračuna majhno, pri čemer se slabosti iz njegovih revizijskih poročil nanašajo predvsem na samodejne prenose nediferenciranih sredstev in zamude pri plačilih; poudarja, da se pomanjkljivosti sistemov upravljanja in nadzora nanašajo na vprašanja, kot so odsotnost ustreznih naknadnih/predhodnih pregledov, operativna javna naročila, ki so se začela brez ustreznih sklepov o financiranju, odhodki, izvršeni brez ustreznega prenosa pooblastil s strani odredbodajalca, slabosti pri upravljanju nepovratnih sredstev in zamude pri oceni agencij, ki jo opravi Komisija; poudarja, da te pomanjkljivosti, ki jih je navedlo Računsko sodišče, negativno vplivajo na dobro finančno poslovodenje in agencije izpostavljajo finančnemu tveganju in tveganju izgube ugleda; poziva zadevne agencije, naj poskrbijo za popolno skladnost s finančno uredbo in sprejmejo potrebne popravne ukrepe, ter poziva Komisijo, naj pozorno spremlja njihovo izvajanje;
54.ugotavlja, da je Računsko sodišče leta 2024 podalo skupno 72 opažanj, ki so se nanašala na različna vprašanja na področjih javnih naročil (34 opažanj), sistemov upravljanja in nadzora (11 opažanj) (razen vprašanj v zvezi z javnimi naročili in človeškimi viri) ter upravljanja proračuna (27 opažanj);
55.ugotavlja, da je Računsko sodišče izdalo revizijsko mnenje brez pridržkov glede zanesljivosti izkazov vseh agencij; je seznanjen, da je za vse agencije izdalo mnenje brez pridržkov o zakonitosti in pravilnosti prihodkov, povezanih z računovodskimi izkazi;
56.ugotavlja, da je bilo za vse agencije z izjemo Evropskega organa za delo (ELA) izdano mnenje brez pridržkov o zakonitosti in pravilnosti plačil, povezanih z računovodskimi izkazi;
57.ugotavlja, da se v zvezi z organom ELA pridržek nanaša na nepravilna plačila v skupni vrednosti 2,6 milijona EUR, izvršena v letu 2024, kar je 5,7 % vseh razpoložljivih sredstev za plačila; ugotavlja, da ta znesek vključuje 2,2 milijona EUR, povezanih s pogodbo, ki je bila v revizijskem poročilu za leto 2022 ocenjena kot nepravilna, ker je bila dodeljena vrednost višja od določene najvišje pogodbene meje, kar je v nasprotju s točko 12.3(a) Priloge I k finančni uredbi, ter 0,4 milijona EUR, povezanih s pomanjkljivostmi pri predhodnih pregledih izvajanja pogodb; je seznanjen z odgovorom Evropskega organa za delo na obravnavi 1. decembra 2025, da so dejanska plačila, izvedena na podlagi pogodbe, kljub nepravilni oddaji ostala v okviru zgornje meje 6 milijonov EUR, določene v razpisnih zahtevah, in da je bila pogodba bistvena za neprekinjeno delovanje organa v začetni fazi ustanovitve; ugotavlja tudi, da se je nepravilna pogodba iztekla februarja 2024 in ni bila podaljšana; pozdravlja zagotovila organa, da so bili izvedeni popravni ukrepi, vključno z revidirano razpisno dokumentacijo, okrepljenimi postopki javnega naročanja in posodobljenimi notranjimi kontrolnimi seznami, da bi preprečil podobne nepravilnosti; poziva Evropski organ za delo, naj okrepi mehanizme načrtovanja in prednostnega razvrščanja, da bi zagotovil učinkovito porabo sredstev in pravočasno izvajanje operativnih dejavnosti v prihodnosti;
58.poudarja, da je Računsko sodišče z odstavki o poudarjanju zadev opozorilo na zadevo, predstavljeno ali razkrito v zaključnem računu, ki je tako pomembna, da je nujna za uporabnikovo razumevanje zaključnega računa ali z njim povezanih prihodkov ali plačil; ugotavlja tudi, da je Računsko sodišče za proračunsko leto 2024 uporabilo odstavke o poudarjanju zadev za naslednje agencije, ki so del te resolucije: CdT, CEPOL, EBA, EIT, EMA in ESMA;
59.ugotavlja, da so opažanja v posebnih letnih poročilih agencij dejansko priporočila Računskega sodišča, ki niso časovno opredeljena; ugotavlja, da Računsko sodišče vsako leto spremlja, ali se ta opažanja upoštevajo, in oceni njihov status kot „odprta“ ali „zaključena“; vendar meni, da bi bilo treba glede dolgoletnih opažanj s statusom odprta zahtevati pravočasne in konkretne popravne ukrepe, ki bi jih spremljal okrepljen nadzor ustreznih upravnih odborov, da bi preprečili ponavljajoče se pomanjkljivosti;
60.ugotavlja, da je bilo za agencije, ki so del te resolucije, v letu 2024 zaključenih 66 od skupno 109 opažanj Računskega sodišča iz prejšnjih let, pri čemer jih je 39 še vedno odprtih, dva pa sta delno zaključena; ugotavlja, da se število opažanj med agencijami razlikuje, pri čemer nekatere nimajo odprtih opažanj, na primer urad BEREC, CdT, CEPOL, EASA, EBA, ECHA, EFSA, EMA, EMSA, ERA, ESA in ESMA, največje število odprtih opažanj pa ostaja v ACER (štiri), ELA (pet), eu-LISA (pet) in Frontex (štiri) v primerjavi z ACER (tri), ELA (pet), eu‑LISA (osem) in Frontex (sedem) v letu 2023; priznava, da so bile dosežene izboljšave, in spodbuja agencije, naj si še naprej prizadevajo za rešitev odprtih vprašanj;
61.ugotavlja, da se sedem od 39 odprtih opažanj (53 v letu 2023) nanaša na visoko stopnjo prenosov (ACER, ECDC, EFCA, EIGE, Eurofound, FRA in Frontex); priznava, da sta ELA in agencija eu‑LISA zmanjšali stopnjo prenosov na 15 %, kar je prag za poročanje Računskega sodišča;
Agencije na področju pravosodja in notranjih zadev CEPOL, EIGE, EUAA, eu-LISA, Eurojust, EUROPOL, FRA in Frontex.66.ugotavlja, da je agencija CEPOL junija 2024 doživela velik kibernetski napad, ki je vplival na vsa poslovna področja, zaradi česar je bilo do konca leta odpovedanih 10 dejavnosti usposabljanja na kraju samem in začasno ustavljeno vse spletno usposabljanje; ugotavlja tudi, da ta dogodek ni le povzročil motenj pri dejavnostih poslovanja Agencije, temveč tudi dodatne nenačrtovane odhodke, povezane z odzivanjem na incidente, obnovo sistema in okrepljenimi ukrepi za kibernetsko varnost; ugotavlja, da je bila kršitev varnosti neposredna posledica naprednega kibernetskega napada na digitalno infrastrukturo agencije CEPOL in da so nepooblaščeni akterji pridobili dostop do velike količine osebnih podatkov, kar je ogrozilo njihovo zaupnost, celovitost in razpoložljivost; poudarja, da je bilo treba zaradi kibernetskega incidenta približno 99 000 posameznikov neposredno obvestiti o kršitvi njihovih osebnih podatkov in da je napad sprožil kazensko preiskavo, ki sta jo podprla CERT-EU in Europol; je zaskrbljen, ker kljub nekaterim posrednim dokazom akter grožnje ni bil dokončno opredeljen; opozarja na nasvet službe CERT-EU, naj se obnovi infrastruktura, na podlagi katerega naj bi GD DIGIT z novo opremo v treh tednih vzpostavil informacijsko okolje v oblaku s pristopom ničelnega zaupanja; ugotavlja, da agencija v okviru svojega načrta za kibernetsko varnost izvaja 42 nalog in projektov na področju kibernetske varnosti; poudarja, da so bili za vse uslužbence uvedeni tečaji ozaveščanja in usposabljanja o varnosti IKT, ki jih v okviru standardne prakse dopolnjujejo redna intranetna obvestila in posodobitve; poudarja, da pomanjkljivosti na področju kibernetske varnosti ne pomenijo le operativnega tveganja, temveč tudi tveganje za ugled ter finančno in pravno tveganje za agencije; poziva k zavezujočim minimalnim standardom kibernetske varnosti ter ustreznemu in stabilnemu financiranju, da se zagotovi njihovo učinkovito izvajanje;
67.poudarja, da agencije, ki delujejo zunaj ozemlja Unije ali sodelujejo z organi tretjih držav, še naprej v celoti zavezuje pravo Unije; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo sporazumi o sodelovanju, operativne ureditve in okviri za izmenjavo podatkov vključevali izvršljive zaščitne ukrepe, mehanizme spremljanja in jasne obveznosti poročanja organu za podelitev razrešnice;
68.opozarja, da je bil z Uredbo (EU, Euratom) 2023/2841 Uredba (EU, Euratom) 2023/2841 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o določitvi ukrepov za visoko skupno raven kibernetske varnosti v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije (UL L, 2023/2841, 18.12.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/2841/oj). vzpostavljen zavezujoč in ambiciozen okvir za kibernetsko varnost za vse decentralizirane agencije, ki zajema finančne mehanizme, operativne platforme in občutljive podatke in izvajanje strogih tehničnih in organizacijskih ukrepov v vseh okoljih IKT, postopni prehod na arhitekturo ničelnega zaupanja, okrepljeno sodelovanje s službo CERT-EU, GD za digitalne storitve in drugimi medinstitucionalnimi organi in stroge obveznostmi poročanja o incidentih; ugotavlja, da nekatere od teh temeljnih zahtev še vedno pomenijo izziv glede na sedanje neenake ravni pripravljenosti med agencijami; poudarja, da kibernetski incident, ki je prizadel agencijo CEPOL, kaže na vsakodnevne kibernetske grožnje, ki so jim agencije izpostavljene, in njihovo ranljivost pri ravnanju z občutljivimi podatki; poziva k pospešenemu izvajanju določb o kibernetski varnosti iz Uredbe (EU, Euratom) 2023/2841 v vseh agencijah in k rednemu stresnemu testiranju informacijske tehnologije agencij; poziva agencije, naj izboljšajo spremljanje groženj v realnem času, zmogljivosti za odzivanje in usposabljanje osebja na področju kibernetske varnosti;
69.ugotavlja, da je med zaposlenimi v EIGE le 29 % moških, v upravnem odboru pa jih je le 21 % (8), zato ta inštitut spodbuja, naj bo pri zaposlovanju v prihodnje zastopanost spolov bolj uravnotežena;
70.je seznanjen z opažanji Računskega sodišča o sistemih upravljanja in nadzora Evropskega inštituta za enakost spolov (EIGE), ki vključujejo:- –nepravilnosti pri javnem naročanju: poudarja, da je inštitut EIGE leta 2024 v razpisnem postopku za storitve čiščenja uporabil pretirane zahteve glede finančne zmogljivosti in omejevalna izbirna merila, ki bi lahko po mnenju Računskega sodišča morebitne ponudnike odvrnila od sodelovanja ali jim ga celo preprečila; priznava, da inštitut EIGE poudarja, da so omejevalna merila zahtevali sopogodbeni organi (Komisija in Parlament) in da se noben morebitni ponudnik ni pritožil glede izbirnih meril;
- –neustrezno ocenjevanje ponudb: ugotavlja, da komisije za ocenjevanje inštituta EIGE pri dveh javnih naročilih (220 000 EUR in 193 175 EUR) niso ustrezno ocenile sposobnosti ponudnikov za vodenje strokovnih skupin, saj inštitut v razpisnih zahtevah od ponudnikov ni zahteval, da v zvezi s tem predložijo ustrezna dokazila, zaradi česar obstaja tveganje slabega opravljanja storitev;
- –slab nadzor nad pogodbami: priznava, da je inštitut EIGE plačal račune, izvršene v okviru treh pogodb na podlagi porabljenega časa in sredstev, ne da bi preveril dejansko število delovnih dni, s čimer je kršil člen 45(5) svoje finančne uredbe in se izpostavil tveganjem za preplačilo; ugotavlja, da bo inštitut EIGE ustrezno okrepil predhodne preglede;
71.je seznanjen z ugotovitvami Računskega sodišča v zvezi z agencijo eu-LISA, ki se večinoma nanašajo na nepravilnosti pri javnem naročanju, začete v prejšnjih letih, zaradi katerih so bila v letu 2024 izvršena nepravilna plačila, ki vključujejo:- –nepravilnosti v postopku s pogajanji, ki se je začel leta 2019 in zaključil leta 2020, za najem prostorov v Strasbourgu, kjer sta bila površina prostorov in število delovnih mest manjša od potreb, opredeljenih v razpisnih zahtevah, kakovost ponudbe pa je bila ocenjena kot zelo nizka, vendar ponudba ni bila zavrnjena; ugotavlja tudi, da so bila tudi merila za dodelitev naknadno dogovorjena s ponudnikom, kar je v nasprotju s členom 167(3) in točko 6.5 Priloge I k finančni uredbi; poudarja, da so postopek s pogajanji, najemna pogodba, ki izhaja iz njega, ter s tem povezana plačila, ki so v letu 2024 znašala 850 000 EUR, nepravilni;
- –spremembe finančnih ponudb ponudnikov med postopkom javnega naročanja za električna in gradbena dela v Strasbourgu, ki so vplivale na izid postopka ter povzročile nepravilno pogodbo in s tem povezana plačila v višini 150 000 EUR v letu 2024;
- –spremembe elementov oblikovanja cen finančnih ponudb, ki presegajo popravke, dovoljene v skladu s členom 151 finančne uredbe, in odločilno vplivajo na izid razpisa ter so povzročile nepravilne pogodbe in z njimi povezana plačila v skupnem znesku 1,4 milijona EUR v letu 2024;
- –ponovno odpiranje konkurence za storitve spremljanja in vzdrževanja v zvezi z Vizumskim informacijskim sistemom; je zaskrbljen, ker je bila izbrana ponudba (47,8 milijona EUR) petkrat nižja od druge najugodnejše ponudbe (243,4 milijona EUR) in 50-krat nižja od najvišje ponudbe (2,4 milijarde EUR), kar vzbuja pomisleke glede njene veljavnosti; opozarja, da je agencija eu‑LISA ustanovila delovno skupino za pregled tega ponovnega odpiranja konkurence, ki je potrdila oceno finančnih uradnikov, vendar je poročala o operativnih in pogodbenih tveganjih, povezanih z dejstvom, da bi morala agencija večino pogodbene cene plačati vnaprej; poudarja, da je Računsko sodišče to tveganje ocenilo kot znatno;
- –opozarja, da je zaradi zamud pri izvajanju sistema vstopa/izstopa (SVI) prišlo do spora, v katerem je izvajalec zavrnil kritje dodatnih stroškov vzdrževanja nekaterih izdelkov IT, zaradi česar je bilo kritje vzdrževanja med novembrom 2022 in aprilom 2023 prekinjeno, agencija eu-LISA pa je bila izpostavljena operativnim tveganjem; opozarja, da je agencija eu-LISA za obravnavo neposrednega tveganja za neprekinjeno poslovanje leta 2023 spremenila okvirno pogodbo za horizontalne dejavnosti, da bi vključila pristojbine za ponovno vzpostavitev in kazni, ki se uporabijo, kadar vzdrževanje ni pravočasno obnovljeno, nato pa je leta 2023 plačala 5,3 milijona EUR, leta 2024 pa 1,3 milijona EUR za obnovitev vzdrževanja programske opreme in s tem povezane stroške ponovne vzpostavitve, ki bi jih po razlagi agencije moral kriti izvajalec sistema SVI; opozarja tudi, da agencija eu-LISA kljub obsegu spornih zneskov in še vedno odprtemu statusu opažanja Računskega sodišča do konca leta 2024 ni začela sodnega postopka proti izvajalcu sistema SVI;
72.je zaskrbljen, ker stalne nepravilnosti, ugotovljene v postopkih javnega naročanja agencije eu‑LISA, kažejo na sistemske pomanjkljivosti v njenem okviru za javno naročanje; je seznanjen, da je agencija eu‑LISA priznala te težave in navedla, da si prizadeva za izboljšanje svojih praks; spodbuja agencijo, naj oblikuje strategijo za izboljšanje svojega okvira za javno naročanje, ki jo bo posredovala na predstavitvah v postopku razrešnice naslednje leto, ter naj zagotovi jasnost in preglednost v zvezi s pogoji, pod katerimi se ponovni javni razpisi morda ne bodo šteli kot ustrezni; spodbuja agencijo eu-LISA, naj se pri oblikovanju te nove strategije posvetuje s strokovnjaki in se z drugimi agencijami posvetuje o primerih dobre prakse;
73.priznava, da se agencija eu-LISA spoprijema z velikimi izzivi, in poudarja, da bi morala povečati število zaposlenih, da bi lahko te izzive učinkovito rešila in zagotovila neprekinjeno delovanje, ter da bi bilo to treba ustrezno financirati;
74.je seznanjen z opažanjem Računskega sodišča v zvezi z javnimi naročili, da je Eurojust leta 2020 sklenil okvirno pogodbo za zakup vozil z enim samim gospodarskim subjektom, kar ni bilo primerno glede na naravo zahtevanih storitev; priznava, da so bili zato dodeljena posebna pogodba ter vsa s tem povezana plačila (64 000 EUR v letu 2024) nepravilni; je seznanjen z odgovorom Eurojusta, da se je okvirna pogodba iz poročila Evropskega računskega sodišča za leto 2020 iztekla 10. maja 2024 in da od 25. novembra 2024 velja nova okvirna pogodba za zakup vozil;
75.je zaskrbljen zaradi opažanj Računskega sodišča, da Eurojust od leta 2021 ni posodobil svojih načrtov neprekinjenega poslovanja kljub znatnim spremembam, ki vplivajo na vire in osebje pri ključnih procesih, vključno z uvedbo sistema SUMMA, ki je nov proračunski, računovodski in finančni sistem; poudarja, da Eurojust prav tako ni upošteval pogostosti testiranja, določene v njegovem zadnjem načrtu neprekinjenega poslovanja, in da nima usklajenega in sprejetega načrta za ponovno vzpostavitev delovanja svojih informacijskih sistemov;
76.ugotavlja, da se bo mandat Eurojusta v prihodnosti razširil, tudi na tretjo državo, in da agencija letno obravnava vse več kazenskih zadev; priznava, da mora Eurojust glede na ta razvoj dogodkov povečati število zaposlenih, da bi zagotovili celovito obravnavo primerov in neprekinjeno delovanje, ter da bi bilo treba priskrbeti ustrezna sredstva;
77.poleg tega je seznanjen z opažanjem Računskega sodišča, da Eurojust pred začetkom postopkov javnega naročanja za odhodke iz poslovanja ni sprejel ustreznega sklepa o financiranju, kar je ogrozilo učinkovito načrtovanje in nadzor ter je v nasprotju s členoma 32(1) in 72(3)(b) finančnih pravil Eurojusta; pozdravlja zavezo Eurojusta, da bo od leta 2026 naprej na svojem spletnem mestu objavljal odobren letni načrt javnih naročil za vse postopke, ki bo zajemal operativne in upravne odhodke;
78.ugotavlja, da je Splošno sodišče Evropske unije Sodba Sodišča (deveti senat) z dne 15. oktobra 2025 v zadevah T‑295/23 in T‑1176/23 (https://infocuria.curia.europa.eu/tabs/document?source=document&mode=lst&pageIndex=0&docid=305193&part=1&doclang=FR&text=&dir=&occ=first&cid=957097). (v nadaljnjem besedilu: Splošno sodišče) oktobra 2025 razveljavilo dva sklepa Eurojusta, s katerima je bila zavrnjena prošnja začasnega uslužbenca za pomoč zaradi domnevnega trpinčenja s strani desetih sodelavcev, vključno z njegovim upravnim direktorjem; se zaveda, da je Računsko sodišče razsodilo, da je Eurojust kršil svojo dolžnost skrbnega ravnanja v skladu s členom 24 kadrovskih predpisov, saj je preiskavo tega uslužbenca razdelil na dva ločena upravna postopka, zaradi česar ni izvedel celovite preiskave okoliščin glede medsebojno povezanih trditev o nadlegovanju; ugotavlja, da je Računsko sodišče sicer razveljavilo sklepe, da bi omogočilo ustrezno ponovno oceno, vendar je zavrnilo odškodninske zahtevke;
79.poudarja, da bi bilo treba v agencijah razviti notranje mehanizme za ustrezno notranjo obravnavo pritožb in preprečitev incidentov, tudi primerov trpinčenja in spolnega nadlegovanja, zlasti kadar je vpletenih več strani;
80.je seznanjen z opažanjem Računskega sodišča, da je Europol nepravilno povrnil davek na dodano vrednost (DDV) v okviru nepovratnih sredstev za poslovanje, izplačanih nacionalnim policijskim organom, ki delujejo kot javni organi, kar je v nasprotju s členom 186(4), točka (c), finančne uredbe, v skladu s katerim vračanje DDV javnim subjektom, ki delujejo v tej vlogi, ni dovoljeno; je seznanjen s pojasnilom Europola, da je upošteval takratne smernice Komisije, ki so dovoljevale, da se DDV šteje kot upravičen v okviru nepovratnih sredstev za poslovanje, in pozdravlja odločitev o izključitvi DDV iz vseh novih sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstvih, ki so se začeli izvajati do konca leta 2024;
81.pozdravlja, da so Europolovi mehanizmi operativnih projektnih skupin in skupnih preiskovalnih skupin bistveno prispevali k razbitju šifrirane komunikacijske platforme Matrix, kar kaže na njihovo različno, vendar dopolnjujočo se vlogo v boju proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu; ugotavlja, da se je operacija začela junija 2024 kot operativna projektna skupina med Nizozemsko, Francijo, Litvo, Italijo in Španijo, ki je olajšala izmenjavo obveščevalnih podatkov in spremljanje kriminalnih dejavnosti; poudarja, da je prehod na skupno preiskovalno skupino v okviru Eurojusta omogočil formalno usklajevanje preiskav, kar je prispevalo k aretacijam, zasegom in dešifriranju 2,3 milijona sporočil v 33 jezikih; ugotavlja, da so nemški organi zagotovili tehnično podporo, španska, francoska in nizozemska policija pa so sodelovale skozi celotno preiskavo; meni, da ta primer ponazarja, kako učinkovito je čezmejno sodelovanje pri razbijanju nezakonitih mrež in da so potrebne trajne naložbe v zmogljivosti organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj pri obravnavanju nastajajočih se kriminalnih taktik;
82.ugotavlja, da je bila maja 2025 razrešnica Agencije Evropske unije za azil (EUAA) preložena zaradi ugotovitev urada OLAF v zvezi z upravljanjem in stabilnostjo; ugotavlja, da je bilo v zaupni preiskavi urada OLAF ugotovljeno, da je višje vodstvo agencije EUAA zaobšlo kadrovske predpise in da so preiskovalci urada OLAF ugotovili, da so take prakse zaposlovanja v nasprotju s kadrovskimi predpisi Unije;
83.je seznanjen s poročilom o stanju EUAA z dne 31. oktobra 2025 o izvajanju popravnih ukrepov, o katerem sta se dogovorila izvršna direktorica in upravni odbor, kot nadaljnjim ukrepom na podlagi resolucije Parlamenta; ugotavlja, da upravni odbor obravnava pripombe Parlamenta v skladu s svojimi postopki in bo na seji novembra 2025 pregledal napredek pri neizvedenih ukrepih; poziva agencijo, naj v celoti pojasni vsa odprta vprašanja, na verodostojen in pregleden način izvede priporočila urada OLAF ter vzpostavi zanesljive mehanizme notranje kontrole, etičnega nadzora in odgovornosti; poziva agencijo, naj organ za podelitev razrešnice obvesti o vseh popravnih ukrepih, ki jih sprejme brez nepotrebnega odlašanja; poudarja, da zaključek preiskav urada OLAF sam po sebi ne pomeni, da so bile zadeve glede napak pri upravljanju zaključene; ponovno poudarja, da organ za podelitev razrešnice ohranja pravico do popolnega nadzora, dokler ne bodo v celoti odpravljene in preverjene strukturne pomanjkljivosti pri upravljanju, preglednosti in obravnavi nasprotij interesov;
84.ugotavlja, da so bile v letu 2024 sicer uvedene izboljšave za okrepitev etičnega okvira agencije, ozaveščenosti osebja in notranjih postopkov v zvezi z nasprotjem interesov, vendar strukturno nasprotje interesov, ki ga je ugotovil urad OLAF v zvezi s pritožbami zoper izvršno direktorico, še ni bilo obravnavano, saj pravna enota, odgovorna za pripravo takih primerov, še naprej deluje pod neposrednim nadzorom izvršne direktorice, kar ogroža neodvisnost pritožbenega postopka; ugotavlja, da je večina popravnih ukrepov načrtovanih za leti 2025 in 2026, vključno z organizacijskimi spremembami, programom optimizacije, usposabljanjem osebja in vodstvenih delavcev, izboljšavami dokumentov o upravljanju, večjo preglednostjo pri poročanju o nepravilnostih, pregledom notranjih smernic o zahtevah in pritožbah v skladu s členom 90 kadrovskih predpisov, okrepljenim sodelovanjem z Generalnim direktoratom za človeške vire pri obravnavi pritožb in pregledom postopkov za prošnje za pomoč, v skladu s členom 24 kadrovskih predpisov;
85.poudarja tudi, da je treba pri zaposlovanju in poklicnem napredovanju še naprej pozorno spremljati stopnjo fluktuacije in zadovoljstvo zaposlenih agencije EUAA, strogo preprečevati nepotizem ali favoriziranje ter zagotoviti popolno preglednost in postopke, ki temeljijo na dosežkih;
86.si pridržuje pravico, da pogojuje ali odloži prihodnje sklepe o razrešnici, če agencije po resnih ugotovitvah ne izvedejo popolnih in preverljivih strukturnih reform;
Agencije na področju zaposlovanja, izobraževanja in socialnih zadev Cedefop, ELA, ETF, Eurofound in EU-OSHA.89.poudarja, da je Evropski organ za delo spremembo proračuna napačno opredelil kot zunanje namenske prejemke, kar je v nasprotju s členi 6, 12, 20, 21 in 34 finančnih pravil; je seznanjen z odgovorom Evropskega organa za delo, v katerem je pojasnil, da so sredstva prispela z zamudo in je zato začasno prerazporedil svoj proračun, da bi preprečil zamude pri plačilih, nato pa sredstva Unije evidentiral kot zunanje prihodke, da bi zagotovil, da so bila porabljena samo za plače;
90.je seznanjen s sklepi iz ocene Ocena Evropskega organa za delo (ELA) v Bruslju, 26.5.2025, COM(2025)0256 in SWD(2025)0128. ELA, v kateri je poudarjeno, da mora organ izboljšati svoj sistem spremljanja na podlagi ciljev SMART in ključnih kazalnikov smotrnosti; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je njihova odsotnost ovirala oceno stroškovne učinkovitosti dejavnosti Evropskega organa za delo in načela kakovost spremljanja uspešnosti; priznava, da bi lahko Evropski organ za delo svoj sistem spremljanja izboljšal z izvajanjem strukturiranih pristopov;
91.z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se Evropski organ za delo pri osnovnih operativnih in finančnih funkcijah še naprej pretirano zanaša na začasne delavce, napotene nacionalne strokovnjake in agencijske delavce; ugotavlja, da so konec leta 2022 začasni delavci tvorili 58 % delovne sile Evropskega organa za delo in da je ta delež kljub rahlemu zmanjšanju ostal zelo visok, saj je konec leta 2023 in 2024 znašal 47 %; ugotavlja tudi, da se je organ v nasprotju s členom 41(1) finančnih pravil Evropskega organa za delo pri opravljanju osnovnih finančnih dejavnosti, povezanih z izvrševanjem proračuna, med novembrom 2022 in marcem 2023 zanašal na agencijskega delavca in pripravnika, uporaba agencijskega delavca za bistvene finančne naloge pa se je nadaljevala tudi v letih 2023 in 2024;
92.je seznanjen s pojasnilom, ki ga je na obravnavi 1. decembra 2025 podal izvršni direktor Evropskega organa za delo v zvezi s strukturno visokim deležem začasnih delavcev, zlasti napotenih nacionalnih strokovnjakov, ki sedaj predstavljajo približno 42–50 % operativnega osebja Evropskega organa za delo in jim je pravno onemogočeno opravljanje osrednjih funkcij, kar povzroča koncentracijo odgovornosti in večje tveganje napak; podpira prilagoditev kadrovskega načrta, da bi zagotavljanje virov, ki temelji na napotenih nacionalnih strokovnjakih, nadomestili z dodatnimi delovnimi mesti za začasne uslužbence, ki bi jih zapolnili z odprtimi in konkurenčnimi postopki v okviru obstoječe proračunske zgornje meje; meni, da bi moral biti Organ za delo vzor na področju delovnih standardov in si prizadevati za daljše pogodbe, kar bi bilo v interesu osebja, neprekinjenega poslovanja in ohranjanja znanja; poziva organ, naj dodatno okrepi sodelovanje z nacionalnimi organi za delo, da bi se izognili podvajanju in izboljšali izmenjavo informacij;
93.opozarja na sklepe ocene agencij EU: Cedefop, EU‑OSHA, Eurofound in ETF; ugotavlja, da v oceni ni bilo najdenih dokazov, ki bi spremenili sklepe iz prejšnje ocene iz leta 2019, v kateri je bilo ugotovljeno, da možnosti združitve prinašajo izzive pri uravnoteženju prednosti in slabosti, izboljšanje učinkovitosti pa je mogoče doseči z boljšim sodelovanjem; poudarja, da je treba tesneje sodelovati s Komisijo pri skupnih rezultatih z visoko vrednostjo, kot sta sodelovanje med Eurofoundom in Cedefopom pri raziskavi o evropskih podjetjih ter usklajevanje med Cedefopom in Evropsko fundacijo za usposabljanje pri spremljanju politike poklicnega izobraževanja in usposabljanja; ugotavlja, da je potrebno boljše usklajevanje med Cedefopom, Evropskim organom za delo in Eurofoundom, da bi preprečili podvajanje pri napovedovanju potreb po znanjih in spretnostih ter analizi trga dela;
94.ugotavlja, da bi bilo treba okrepiti sisteme spremljanja v vseh agencijah, vključno s cilji SMART in ključnimi kazalniki uspešnosti, da bi izboljšali ocenjevanje uspešnosti in sodelovanje deležnikov; poudarja, da podatkovne vrzeli (zlasti pri Evropski fundaciji za usposabljanje), manjkajoči cilji uspešnosti in odsotnost kazalnikov na nacionalni ravni ogrožajo učinkovitost; ugotavlja, da je treba za reševanje teh izzivov izboljšati popolnost podatkov, pravno jasneje določiti cilje in okrepiti okvire spremljanja, da bi zagotovili celovite ocene uspešnosti in uskladitev s potrebami deležnikov; poudarja pomen preglednih struktur upravljanja in zaščitnih ukrepov za preprečevanje nasprotij interesov, da bi podprli zaupanje deležnikov v njihovo delo;
95.ugotavlja, da bi lahko štiri agencije (Cedefop, EU‑OSHA, Eurofound in Evropska fundacija za usposabljanje) s skupnimi storitvami zmanjšale upravno breme in izboljšale učinkovitost20; poudarja, da bi morale agencije z delitvijo skupnih storitev za kadrovske, pravne, IT in tehnične funkcije zmanjšati upravna bremena za osebje, da bi ohranile vzdržno delovno obremenitev; poudarja, da bi lahko agencije tako zmanjšale število zaposlenih, ki se ukvarjajo z upravnimi dejavnostmi, in se bolj osredotočile na glavne dejavnosti; poziva te agencije, naj v tesnem sodelovanju z Računskim sodiščem pripravijo strukturiran izvedbeni načrt za skupne službe s konkretnimi mejniki, da bi olajšale medsebojno izmenjavo primerov dobre prakse in priporočil med zadevnimi agencijami in v širši mreži agencij EU, pri čemer naj se oprejo na revizijske ugotovitve Računskega sodišča in medsektorske ocene; poziva Komisijo, naj organu za podelitev razrešnice letno poroča o napredku, doseženem na podlagi tega načrta;
96.ugotavlja, da je bil Cedefop vpleten v pravni spor z nekdanjim uslužbencem, čigar pogodba v letu 2017 ni bila podaljšana; opozarja, da je Splošno sodišče Evropske unije leta 2020 razveljavilo odločitev Cedefopa in mu naložilo plačilo finančnega nadomestila, ki ga je Cedefop tudi izvedel; ugotavlja, da je Splošno sodišče Evropske unije februarja 2024 zavrnilo poznejšo tožbo nekdanjega uslužbenca v zvezi z izvršitvijo te sodbe; ugotavlja, da se je nekdanji uslužbenec pritožil na to sodbo na Sodišču Evropske unije (zadeva C-209/24 P) in da je Sodišče Evropske unije s končno sodbo razveljavilo sodbo Splošnega sodišča Evropske unije z dne 7. februarja 2024 (T-563/22), razveljavilo sklep izvršnega direktorja Cedefopa z dne 17. decembra 2021 in sklep njegovega odbora za pritožbe z dne 17. junija 2022, Cedefopu pa naložilo, naj tožeči stranki plača 15 000 EUR kot odškodnino za nepremoženjsko škodo in povrne vse stroške, ki jih je imela tožeča stranka na prvi stopnji in v pritožbenem postopku; opozarja, da je Splošno sodišče Evropske unije v prvotni sodbi ugotovilo kršitve temeljnih procesnih jamstev, vključno s pravico do zaslišanja, pravicami do obrambe, dolžnostjo skrbnega ravnanja in načelom dobrega upravljanja; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da na podlagi teh ugotovitev očitno ni bil sprožen noben disciplinski postopek proti nekdanjemu izvršnemu direktorju ali drugim odgovornim uslužbencem; kritizira predolgo trajanje postopka odločanja, tudi zaradi napake splošnega sodišča na podlagi informacij agencije; poudarja, da je nepremoženjsko škodo mogoče neposredno pripisati temu, da Cedefop ni ustrezno izvršil sodbe o razglasitvi ničnosti, ki presega zgolj plačilo odškodnine, in da je bila zato ugotovljena vzročna zveza med nezakonitim ravnanjem Cedefopa in škodo; poudarja, da mora Cedefop zdaj ponovno preučiti zahtevo za podaljšanje pogodbe, ponoviti postopek glede na stanje iz leta 2017 in sprejeti sklep, ki bo nadomestil razveljavljeni sklep; to ponovno preučitev bi bilo treba opraviti v skladu z ustreznim postopkom iz kadrovskih predpisov in z notranjimi pravili Cedefopa o zaposlovanju, vključno z morebitnim potrebnim nadomestilom; poziva, naj se odločitve v zvezi z osebjem sprejemajo pregledno in sledljivo ter pravočasno in na podlagi vseh pravil iz kadrovskih predpisov;
97.je seznanjen z opažanjem Računskega sodišča, da je agencija EU‑OSHA v nasprotju s členom 73 finančne uredbe agencije plačala spletne tečaje, ne da bi ustrezno preverila, ali se zaračunane ure ujemajo z opravljenimi storitvami; je seznanjen s pojasnilom agencije, da se predhodna preverjanja izvajajo rutinsko ter da ta primer kaže na pomanjkljivo dokumentacijo, in ne na napako pri nadzoru; pozdravlja dodatne ukrepe, ki so bili uvedeni za popolno dokumentacijo opravljanja storitev, ter poudarja, da je pomembno ohraniti zanesljive dokaze za vsa plačila, da bi zagotovili zakonitost in pravilnost;
98.ugotavlja, da je 75 % rakavih obolenj, povezanih z delom, posledica izpostavljenosti azbestu, priznava prispevek agencije EU-OSHA v letu 2024 k novim smernicam Komisije o azbestu in agencijo spodbuja, naj še naprej dodeljuje kadrovske in proračunske vire za ozaveščanje o azbestu in metodah za reševanje razširjenega vprašanja azbesta po vsej Evropi;
99.opozarja na dve nepravilnosti pri javnem naročanju Evropske fundacije za usposabljanje, ki ju je Računsko sodišče poudarilo leta 2022 in zaradi katerih so bila leta 2024 izvršena nepravilna plačila; ugotavlja, da je Evropska fundacija za usposabljanje v enem primeru oddala naročilo v višini 1 milijona EUR za storitve vsebinske podpore ponudniku, ki ni dosegel zahtevanega praga finančnega prometa, zaradi česar so bili naročilo in z njim povezana plačila (186 175 EUR v letu 2024) nepravilni; ugotavlja, da v drugem primeru izbrani ponudnik med odprtim javnim naročilom za podporne storitve znotraj države v višini 4 milijonov EUR ni dokazal zadostne ekonomske in finančne zmogljivosti, kar je povzročilo dodatne nepravilnosti pri plačilih (252 714 EUR v letu 2024); ugotavlja tudi, da je Evropska fundacija za usposabljanje leta 2023 na javnem razpisu za infrastrukturo LAN v njenih prostorih brez ustrezne utemeljitve uvedla pretirane zahteve glede finančne zmogljivosti, kar bi lahko odvračalo konkurenco; ugotavlja, da je Evropska fundacija za usposabljanje priznala te težave in pregledala svojo metodologijo, vendar vztraja, da mora izvajati strožje mehanizme skladnosti, da bi v prihodnje preprečila kršitve pravil o javnem naročanju;
100.je zaskrbljen, ker je še vedno odprtih več opažanj v zvezi z javnim naročanjem tako za Evropski organ za delo (mnenje s pridržkom, izdano leta 2023 in 2024) kot za Evropsko fundacijo za usposabljanje;
Agencije na področju zdravja in varnosti hrane ECDC, EFSA, EMA in EUDA.103.z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je težava v zvezi z nekdanjimi prostori Evropske agencije za zdravila (EMA) v Londonu še vedno prisotna, kar prinaša velike finančne in operativne izzive; se zaveda, da agencija EMA kljub selitvi zaradi brexita ostaja finančno odgovorna za te prostore, ta situacija pa se je še poslabšala zaradi negotovega finančnega položaja podnajemnika po stečaju matične družbe podjetja WeWork novembra 2023; ugotavlja, da maksimalna izpostavljenost, vključno z obveznostjo občinskega davka, ki ga bo morala agencija EMA plačati, če bodo prostori v preostalem obdobju najema ostali prazni, znaša 543 milijonov EUR;
104.ugotavlja, da se je agencija EMA oktobra 2024 v skladu z razpravami s proračunskimi organi Unije in s soglasjem svojega najemodajalca dogovorila o spremembi obstoječe podnajemne pogodbe s podnajemnikom, da bi omogočila znižanje najemnine, hkrati pa ohranila polna plačila za storitve in zavarovanje najemodajalca; ugotavlja, da je to vključevalo določbe, da lahko agencija EMA ali podnajemnik pod določenimi pogoji predčasno prekine podnajem, tj. pred predvidenim datumom poteka veljavnosti junija 2039; se zaveda, da je agencija EMA v zvezi s tem oblikovala določbo za kočljivo pogodbo s knjigovodsko vrednostjo 122,1 milijona EUR na dan 31. decembra 2024; ugotavlja, da je agencija EMA leta 2024 od Komisije prejela gotovinsko povračilo v višini 11,2 milijona EUR, ki je bilo prepoznano kot prihodek; pozdravlja proaktivne ukrepe agencije EMA in preudarne ukrepe za zmanjšanje dela finančnega bremena, ki ga povzroča to vprašanje;
105.poudarja, da je v času, ko je agencija EMA izdala zaključni račun, podnajemnik izpolnil svoje pogodbene obveznosti s plačili najemnine in stroškov storitev za obdobje do 30. junija 2025;
106.podpira zahtevo upravnega odbora agencije EMA, da se to vprašanje reši na najvišji politični ravni, kar bi agenciji omogočilo, da svoja sredstva usmeri v svoj uradni mandat in obravnava prednostne naloge na področju javnega zdravja po vsej Uniji;
107.opozarja na dve nepravilnosti pri javnem naročanju agencije EMA, ki ju je Računsko sodišče poudarilo leta 2020 in zaradi katerih so bila leta 2024 izvršena nepravilna plačila; ugotavlja, da je agencija EMA presegla finančne zgornje meje več okvirnih pogodb za IT s povečanji od 77 % do 124 %, kar je v nasprotju s členom 172(3), točka (a)(iii), finančne uredbe, zaradi česar je v letu 2024 prišlo do nepravilnih plačil v višini 3,1 milijona EUR; je seznanjen z odgovorom agencije EMA, da so bila povečanja potrebna zaradi izrednih operativnih potreb, ki so nastale zaradi nepredvidenih zakonodajnih sprememb in sprememb na področju javnega zdravja, ter da so bile vse spremembe pogodb zabeležene v registru izjem;
108.opozarja na Izvedbeni sklep Komisije z dne 28. junija 2024 o razveljavitvi Sklepa Komisije C(2018)4831, s katerim je bilo v skladu z Uredbo (ES) št. 726/2004 zavrnjeno dovoljenje za promet z zdravilom za humano uporabo „Aplidin (plitidepsin)“; poudarja, da je razveljavitev temeljila na ugotovitvi, da je imelo nasprotje interesov v zvezi z enim od znanstvenih svetovalcev, ki so sodelovali v svetovalni skupini, dejavno vlogo pri razvoju konkurenčnega zdravila, zaradi česar bi moralo biti njihovo sodelovanje izključeno v skladu z načelom objektivne nepristranskosti; poudarja, da je agencija EMA znatno okrepila svojo politiko obravnavanja nasprotujočih si interesov za člane znanstvenega odbora in strokovnjake, ki jo je upravni odbor agencije sprejel decembra 2024 in je začela veljati 1. maja 2025;
109.pozdravlja delo agencije EMA pri odpravljanju pomanjkanja amoksicilinskih antibiotikov v Evropi in sodelovanje z nacionalno agencijo za zdravila pri odpravljanju pomanjkanja, zaradi česar je bil amoksicilin leta 2024 črtan s seznama pomanjkanj zdravil; spodbuja agencijo, naj za podobne cilje še naprej uporablja kadrovske in proračunske vire;
110.ugotavlja, da je Računsko sodišče v posebnem poročilu 12/2024 priporočilo, naj si agencija EMA še naprej prizadeva, da bi bila njena komunikacija zlahka dostopna javnosti, da bi imela javnost boljši vpogled v to, kako ta agencija uporablja sredstva Unije;
111.ugotavlja, da je Računsko sodišče v posebnem poročilu iz decembra 2024 priporočilo, naj se agencija EMA usklajuje z Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) in organom za odzivanje na izredne zdravstvene razmere (HERA), da bi izboljšala pripravljenost na pandemije z jasnejšimi vlogami, učinkovitejšo uporabo sredstev Unije ter pregledom orodij, postopkov in smernic, ki so bili razviti med pandemijo, da bi ugotovila, katere bi bilo treba ohraniti ali prilagoditi v skladu z znanstvenim in tehnološkim napredkom, ter naj spodbuja k uporabi ustreznih virov za podporo teh prizadevanj;
112.poudarja, da je agencija EMA med drugim opozorila na stalno pomanjkanje kritičnih zdravil v državah članicah Evropske unije in EGP, vključno s ključnimi zdravili za zdravljenje raka (fludarabin, vindezin, fluorouracil, cisplatin, topotekan, metotreksat) za levkemijo, limfom, raka jajčnikov in drobnoceličnega pljučnega raka, ter osnovnimi zdravili za zdravljenje sladkorne bolezni (različni insulini, liraglutid, dulaglutid), potrebnimi za obvladovanje sladkorne bolezni tipa 1 in tipa 2;
113.izraža resno zaskrbljenost zaradi večkratnih kršitev finančne uredbe, ugotovljenih v postopkih javnega naročanja Agencije Evropske unije za droge (EUDA), pri čemer je seznanjen s petimi nepravilnostmi, na katere je Računsko sodišče opozorilo leta 2024; poudarja, da te nepravilnosti vključujejo:- –nepooblaščeno delitev pogodb in nepravilno uporabo postopkov s pogajanji brez utemeljitve za tri pogodbe v zvezi z dogodkom v Lizboni (prizorišče, gostinske storitve v skupni vrednosti 210 668 EUR) ter pomanjkanje ključne dokumentacije in nespoštovanje zahtev glede objave javnih naročil;
- –resne pomanjkljivosti pri naročilu v višini 410 000 EUR za sistem poročanja o nedovoljenem prometu s prepovedanimi drogami, vključno s pomanjkanjem ustreznih razpisnih zahtev, meril za dodelitev in ocenjevalnega odbora, zaradi česar sta naročilo in njegovo plačilo v višini 60 000 EUR nepravilna;
- –čezmerna plačila v višini 14 007 EUR nad dogovorjeno vrednostjo naročila za slovesnosti ob odprtju, kar je v nasprotju s členom 73 finančne uredbe agencije EUDA;
- –pomanjkljiva javna naročila za pogodbo o zbiranju podatkov v Ukrajini v vrednosti 10 000 EUR, ki ni vsebovala meril za dodelitev in ustrezne dokumentacije;
- –nespoštovanje zahtev glede objavljanja in izjav o nasprotju interesov pri javnem naročilu začasnih storitev v višini 100 000 EUR;
114.je seznanjen z odgovorom agencije EUDA, v katerem agencija priznava, da so bili postopki pomanjkljivi in da so potrebni nadaljnji ukrepi za zagotovitev skladnosti;
115.je seznanjen s stalnimi zamudami pri izvajanju v agenciji EUDA v zvezi s priporočili službe za notranjo revizijo glede upravljanja človeških virov in etike, zlasti v zvezi z odprtim priporočilom glede upravljanja delovne obremenitve in uspešnosti, ki na področju izzivov pri izvajanju v zvezi z oceno delovne obremenitve in metodami upravljanja na podlagi dejavnosti za dodeljevanje osebja/ekvivalenta polnega delovnega časa in pripravo proračuna za stroške ostaja nerešeno; se zaveda, da je agencija svoj ciljni rok za izvedbo spremenila na 31. december 2025;
116.je seznanjen z opažanjem Računskega sodišča, da so se trije postopki javnega naročanja Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) začeli brez predhodnih sklepov o financiranju, kar je v nasprotju s členom 72(3), točka (b), finančne uredbe; je seznanjen tudi s pomanjkljivostmi pri kontrolah v oceni pogodbe za konferenco v vrednosti 2,8 milijona EUR, vključno z nezadostnim preverjanjem izbirnih meril in pomanjkanjem pregledov neobičajno nizkih ponudb, kar je v nasprotju s členoma 151 in 167 ter oddelkom 23 Priloge I k finančni uredbi; je seznanjen z odgovorom centra, v katerem so opisani popravni ukrepi, vključno z okrepljenim predhodnim preverjanjem in izboljšano dokumentacijo za ocene javnih naročil;
117.poudarja, da Računsko sodišče priporoča delo centra ECDC z državami članicami, da bi okrepili usklajen sistem spremljanja nalezljivih bolezni na ravni Unije, izboljšali notranje postopke za zagotavljanje pravočasnejših in bolj praktičnih smernic ter jasneje komunicirali z javnostjo v preprostem jeziku, da bi bolje odražali uporabo sredstev Unije, kot je Računsko sodišče navedlo v posebnem poročilu 12/2024;
Agencije na področju okolja in energije ACER, ECHA, EEA in EFCA.123.je seznanjen s tremi opažanji Računskega sodišča v zvezi z nepravilnostmi pri javnem naročanju v Evropski agenciji za okolje (EEA), med drugim:- –nepravilnimi plačili na podlagi okvirne pogodbe za storitve v menzah in gostinske storitve, vračilo 6 514 EUR brez računa, naslovljenega na agencijo, kar je v nasprotju s členom 111(2) finančne uredbe, in zvišanjem cen kosila za 34 % nad dogovorjenim indeksacijskim mehanizmom; je seznanjen z odgovorom agencije, da so bili to osamljeni incidenti, postopki pa so bili od takrat pojasnjeni in izboljšani, ter da je bila prilagoditev cen posledica izrednih inflacijskih razmer;
- –uporabo notranjega sistema za srečanja strokovnjakov za naročanje gostinskih storitev namesto naročilnic, ki so zahtevane v skladu z okvirno pogodbo, kar preprečuje zanesljivo spremljanje kumulativnih odhodkov in ustvarja tveganje prekoračitev zgornjih meja pogodb, kar je v nasprotju s členom 111(1) in (3) finančne uredbe; je seznanjen z odgovorom agencije EEA, da sistem za srečanja strokovnjakov zagotavlja poenostavljen postopek nadzora in da bo ustrezno spremenila okvirno pogodbo; poudarja, da bi bilo treba za celovito obravnavo pomislekov Računskega sodišča sistem za srečanja strokovnjakov vključiti v računovodski sistem, s čimer bi se poskrbelo, da bodo vsa naročila gostinskih storitev samodejno ustvarila pravno zavezujoče obveznosti;
- –vrsto pogodbe: ugotavlja, da agencija EEA ni opredelila vrste posebne pogodbe (s fiksno ceno ali na podlagi porabljenega časa in sredstev) za pogodbo o svetovanju na področju informacijske tehnologije v znesku 731 000 EUR, kar je v nasprotju z oddelkom 1.1 Priloge I k finančni uredbi, zato skupnega zneska pogodbe ni bilo mogoče uskladiti s ceno za posameznega svetovalca; je seznanjen s pojasnilom agencije EEA, da opustitev ni imela finančnih posledic, in zavezo, da bodo te informacije vključene v vse prihodnje pogodbe;
124.je seznanjen z opažanjem Računskega sodišča, da je Evropska agencija za kemikalije (ECHA) podpisala posebno pogodbo o infrastrukturi IT v vrednosti 8,1 milijona EUR, kar za 1,3 milijona EUR presega preneseno omejitev odredbodajalca; je seznanjen s pojasnilom agencije, da je pogodba temeljila na nezavezujočih ocenah obsega storitev v okviru omejitev letnih proračunskih sredstev in da dejanske proračunske obveznosti niso presegle prenesenih pooblastil; spodbuja agencijo ECHA, naj poskrbi, da bodo finančna pooblastila jasno usklajena s pogodbenimi obveznostmi; poziva jo, naj uvede izboljšane v prihodnost usmerjene mehanizme pregleda za zunanje izvajalce, ki sodelujejo pri delu, povezanem z regulativnim odločanjem agencije;
125.opozarja na pomisleke, ki jih je izrazilo več organizacij civilne družbe v zvezi z morebitnim poklicnim nasprotjem interesov v primeru podjetja Ramboll Germany GmbH, tj. svetovalne službe, ki je prej izvajala tehnične študije za agencijo ECHA, hkrati pa zagotavljala storitve deležnikom iz industrije, ki so želeli vplivati na prihodnje omejitve glede per- in polifluoroalkilnih snovi; poudarja, da bi morale strokovne svetovalne strukture odražati uravnoteženo zastopanost strokovnega znanja na področju znanosti, industrije in civilne družbe, da bi okrepili legitimnost in odločanje na podlagi dokazov; je seznanjen s trditvijo organizacij, da bi lahko bila zaradi vzporednih dejavnosti podjetja Ramboll ogrožena nepristranskost, ki je zahtevana v skladu s členoma 2(56) in 143(d) finančne uredbe; poudarja, da mora agencija v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja zagotoviti, da se javna naročila in pogodbe izvajajo na način, ki ohranja institucionalno nepristranskost in zaupanje javnosti; ugotavlja, da lahko neopredeljena nasprotja interesov vplivajo na verodostojnost dejavnosti, ki jih financira Unija, tudi če ni postopkovnih nepravilnosti; poziva k ustreznim zaščitnim ukrepom za obravnavanje dejanskih in očitnih tveganj;
126.vendar je seznanjen s pojasnilom agencije ECHA, da je bilo delo, ki ga je za agencijo v zvezi s per- in polifluoroalkilnimi snovmi izvedlo podjetje Ramboll Deutschland, opravljeno med letoma 2020 in 2021, preden je svetovalna služba leta 2022 sodelovala z industrijo, ter da so bile ocene nasprotja interesov v času oddaje naročila izvedene v skladu s postopki agencije ECHA; ugotavlja tudi, da podjetje Ramboll v skladu s sedanjo okvirno pogodbo iz leta 2024 ni predložilo ponudb za posebne pogodbe; pozdravlja izjavo agencije ECHA, da je v odziv na zahteve za dostop do dokumentov izvedla podroben notranji pregled in da ni ugotovila nobenega nasprotja interesov, ki ni bilo obravnavano; kljub temu poudarja, kako pomembno je zagotoviti zanesljiva, proaktivna in v prihodnost usmerjena preverjanja nasprotij interesov za vse zunanje izvajalce, zlasti tiste, ki sodelujejo pri tehničnem delu, ki prispeva k občutljivim regulativnim odločitvam; poudarja, da bi morale strokovne skupine vključevati uravnoteženo zastopanost članov iz različnih sektorjev, vključno z zasebnim sektorjem, znanstvenim sektorjem in civilno družbo, da bi zastopale različne kompetence in stališča; poziva agencijo, naj preverjanja neodvisnosti izvajalcev vključi v širši okvir notranje kontrole in obvladovanja tveganj; poudarja, da je treba poskrbeti za zanesljive in proaktivne postopke, da bi preprečili vsakršno tveganje nasprotja interesov ali neprimernega vplivanja;
127.je seznanjen z opažanjem Računskega sodišča, da je Evropska agencija za nadzor ribištva (EFCA) uporabila formulo za javna naročila za storitve IT, zaradi česar je bilo dejansko vrednotenje merila cene nižje od 30-odstotnega minimuma, priporočenega v smernicah Komisije (točka 21.2 Priloge I k finančni uredbi); je seznanjen z zavezo agencije EFCA, da te formule ne bo uporabljala v prihodnjih postopkih javnega naročanja;
128.je seznanjen z dvema opažanjema Računskega sodišča v zvezi z nepravilnostmi pri javnem naročanju Agencije Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER), zaradi katerih so bila leta 2024 izvršena nepravilna plačila; poudarja, da je agencija ACER po spremembi politike prodajalca šest tednov pred podpisom spremenjene pogodbe brez pravne podlage naročila podporne storitve IT, zaradi česar so bila izvršena nepravilna plačila v višini 8 179 EUR, kar je v nasprotju s členom 172(1) finančne uredbe; je seznanjen z odgovorom agencije, da je bila ta izjema uradno odobrena, da bi preprečili motnje storitev, ter da so bila plačila namenjena za ustrezno opravljene in dokumentirane storitve;
129.ugotavlja, da je agencija ACER v postopku s pogajanji sprejela revidirano finančno ponudbo, s katero se je vrednost naročila po predložitvi povečala z 51 450 EUR na 79 450 EUR, kar je v nasprotju s členi 151, 160(1) in 170 finančne uredbe;
130.opozarja, da opažanje Računskega sodišča v zvezi s strukturnim zanašanjem agencije ACER na agencijske delavce iz leta 2019 ostaja odprto, saj agencijski delavci še naprej opravljajo dolgoročne naloge, ki bi jih običajno morali opravljati neposredno zaposleni uslužbenci; ugotavlja, da se je število agencijskih delavcev sicer zmanjšalo z 18 v letu 2023 na 16 v letu 2024, vendar je stanje ostalo nespremenjeno, agencija ACER pa namerava del teh dejavnosti oddati v podizvajanje; je seznanjen z odgovori agencije na vprašalnik, v katerih trdi, da je zaradi nezadostnih notranjih virov in specializiranega strokovnega znanja potrebno obsežno zunanje izvajanje; ugotavlja, da agencija ACER najrazličnejše naloge, vključno z visoko specializiranimi svetovalnimi službami in študijami na področju regulacije energije, pravnih storitev, organizacije dogodkov in različnih splošnih storitev, oddaja v zunanje izvajanje, vendar največja odvisnost zadeva področje informacijske tehnologije, kjer oblikovanje, razvoj, izvajanje, podporo, vzdrževanje in varnost njenih sistemov v veliki meri izvajajo zunanji ponudniki storitev; v zvezi s tem poudarja, da pri zagotavljanju storitev IT agenciji ACER sodeluje več kot 100 zunanjih strokovnjakov za informacijsko tehnologijo (ne nujno s polnim delovnim časom) v primerjavi s samo 17 notranjimi uslužbenci za IT, kar ustvarja znatno strukturno neravnovesje; ugotavlja tudi, da je agencija ACER navedla, da je Komisija ta model zunanjega izvajanja izrecno priporočila zaradi omejenega kadrovskega načrta in omejenih virov agencije; vendar poudarja, da takšna trajna odvisnost od zunanjih ponudnikov za osnovne zmogljivosti IT skupaj z nadaljnjo uporabo agencijskih delavcev za stalne naloge vzbuja pomisleke glede ohranjanja znanja, neprekinjenosti delovanja in dolgoročne institucionalne zmogljivosti; poudarja, da je treba nujno obravnavati veliko odvisnost od informacijske tehnologije, da bi ohranili znanje in neprekinjeno delovanje; poziva Komisijo in agencijo ACER, naj organu za podelitev razrešnice poročata o sprejetih popravnih ukrepih;
Agencije na drugih področjih Urad BEREC, CdT, ENISA, EIT, EUSPA in ESA Euratom.132.ugotavlja, da Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) v dveh postopkih s pogajanji v razpisnih pogojih ni določil meril za izbor, kar je v nasprotju s točko 18.2 Priloge I k finančni uredbi in za urad BEREC pomeni tveganje, da izvajalec morda ne bo zmožen izvajati pogodb; je seznanjen s pojasnilom urada BEREC, da je bila zmogljivost izvajalcev ocenjena s predhodnimi posvetovanji in da bo zagotovil, da bodo merila za izbor določena v vseh prihodnjih razpisih;
133.opozarja, da bi morala Komisija do decembra 2023 dokončati petletno oceno urada BEREC v skladu s členom 48 uredbe o njegovi ustanovitvi, da bi ocenila morebitne strukturne spremembe ali spremembe mandata urada BEREC, vključno z morebitnimi finančnimi posledicami; ugotavlja, da Komisija do konca leta 2024 še ni dokončala te ocene in je na zahtevo poslanca Evropskega parlamenta Parlament obvestila, da bo poročilo o oceni predložila decembra 2025;
134.je seznanjen z opažanjem Računskega sodišča v zvezi z nepravilnostjo pri javnem naročanju Prevajalskega centra za organe Evropske unije (CdT) v pogodbi za najem opreme IT s stojali, ki je bila leta 2016 oddana po postopku s pogajanji brez predhodne objave obvestila o naročilu; poudarja, da je bila pogodba 13-krat podaljšana, pri čemer se je nepravilno opirala na izjemo za pogodbe o nepremičninah iz člena 134(1), točka (h), Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1268/2012, za katero je Računsko sodišče ugotovilo, da se ne uporablja za najem opreme IT s stojali;
135.ugotavlja, da Agencija Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA) pred začetkom postopkov javnega naročanja za odhodke iz poslovanja ni sprejela ustreznega sklepa o financiranju, kar je ogrozilo učinkovito načrtovanje in nadzor ter je v nasprotju s členoma 32(1) in 72(3), točka (b), njenih finančnih pravil; je seznanjen z odgovorom agencije ENISA, da se strinja z opažanjem in je sprejela potrebne ukrepe za rešitev tega vprašanja;
136.ugotavlja, da so povprečne hotelske cene agencije ENISA na štirih konferencah (2022‑2024) presegle veljavne zgornje meje za osebje Unije z visokimi stroški odpovedi (30 % skupnih stroškov) za dva dogodka; poudarja, da ni smernic ali predhodnih preverjanj za organizacijo konferenc; je seznanjen z odgovorom agencije ENISA, da se s tem strinja in bo sprejela popravne ukrepe;
137.opozarja, da postopek javnega naročanja za raziskovalne in razvojne storitve ni vseboval ustrezne dokumentacije, ki bi upravičila ocenjeno vrednost naročila, ter da niso bila opredeljena specifična in merljiva merila za izbor, kot je določeno v členu 167 in točki 18.2 Priloge I k finančni uredbi; je seznanjen z odgovorom agencije ENISA, da je ta pomislek že obravnavala;
138.je seznanjen z opažanjem Računskega sodišča v zvezi z Evropskim inštitutom za inovacije in tehnologijo (EIT), zlasti da je skupna stopnja napake zaradi zunanjega naknadnega preverjanja reprezentativnega vzorca stroškovnih postavk v okviru plačil nepovratnih sredstev znašala 0,4 %; ugotavlja, da je Računsko sodišče ponovno izračunalo skupno stopnjo napake za vzorec, pri čemer je vključilo dodaten neupravičeni znesek, ki ga je odkrilo pri reviziji, ter ugotovilo, da je na plačila nepovratnih sredstev vplivala ocenjena stopnja napake v višini 0,8 %, ki se je uporabila za potrjena plačila nepovratnih sredstev inštituta EIT v višini 6 milijonov EUR v letu 2024, kar kaže, da bi lahko na približno 50 000 EUR vplivale napake;
139.ugotavlja, da je inštitut EIT leta 2023 prešel z letne na večletno strukturo sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev; opozarja, da ta sprememba vpliva na oceno Računskega sodišča glede zakonitosti in pravilnosti, ki jo je mogoče izvesti le med vmesnimi in končnimi plačili; ugotavlja, da je inštitut EIT leta 2024 za večletne sporazume plačal 412 milijonov EUR v obliki predhodnega financiranja, kar je 92,9 % vseh plačil za to leto; je seznanjen, da bosta zakonitost in pravilnost teh plačil ocenjeni v prihodnjih letih; poudarja, da tako velik delež plačil predhodnega financiranja zahteva okrepljene mehanizme spremljanja in nadzora, da bi zmanjšali tveganje prihodnjih finančnih popravkov ali izterjav;
140.izraža zaskrbljenost zaradi preiskav Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) v treh različnih primerih, zaključenih leta 2024, ter njegovih poznejših finančnih in upravnih priporočil; ugotavlja, da je urad OLAF priporočil, naj inštitut EIT od upravičencev, ki so predmet preiskave, izterja znatne zneske; ugotavlja, da se znesek, ki ga je treba izterjati, nanaša na sporazume o dodelitvi nepovratnih sredstev, sklenjene med letoma 2020 in 2023; ugotavlja, da je inštitut EIT leta 2024 izvršil plačilo predhodnega financiranja v višini 52,1 milijona EUR v zvezi s sporazumom o dodelitvi nepovratnih sredstev za leto 2023 in da to plačilo ni bilo del revizijske populacije plačil Računskega sodišča v letu 2024;
141.je zlasti seznanjen s pojasnili, ki jih je direktor inštituta EIT podal na obravnavi 1. decembra 2025, da se nepravilnosti nanašajo na upravičence do nepovratnih sredstev inštituta in ne na uslužbence inštituta ter da je agencija v dveh večjih primerih odkrila nepravilnosti in o njih proaktivno poročala uradu OLAF; ugotavlja tudi, da je inštitut EIT po prejemu končnih poročil urada OLAF nemudoma sprejel popravne ukrepe, zlasti v zvezi z glavno nepravilnostjo, vključno z začasno ustavitvijo vseh plačil zadevnemu upravičencu, predčasno prekinitvijo veljavnega sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev in začetkom postopkov izterjave za pretekla nepovratna sredstva, na katera je to vplivalo, ter zahtevo, da upravičenec izboljša svoje procese in postopke; pričakuje, da bo inštitut EIT v celoti izvedel vse nadaljnje ukrepe, ki izhajajo iz priporočil urada OLAF, in zagotovil, da bodo okrepljeni nadzorni mehanizmi učinkovito ublažili podobna tveganja v prihodnjih ciklih financiranja;
142.poudarja, da inštitut EIT zaradi zapletenosti enega od treh primerov tesno sodeluje s pravnimi službami Komisije, uradom OLAF in GD BUDG, ocenjeni znesek, ki ga je treba izterjati, pa je trenutno ocenjen na približno 15‑20 milijonov EUR;
143.priznava, da je inštitut EIT leta 2024 ocenil svoje notranje kontrole in opredelil tri glavna tveganja, za katera je zelo verjetno, da se bodo pojavila in znatno vplivala na njegove dejavnosti:- –nezadostni človeški viri: ugotavlja, da Računsko sodišče in služba Komisije za notranjo revizijo priznavata to tveganje in opozarjata na nepravilnosti zaradi pomanjkanja osebja; poziva k povečanju števila zaposlenih in ustreznemu povečanju sredstev;
- –strateški napredek skupnosti znanja in inovacij: obžaluje, da skupnosti znanja in inovacij morda ne bodo dosegle strateških ciljev zaradi neusklajenosti, goljufij ali drugih dejavnikov; je zaskrbljen, ker nekatere skupnosti znanja in inovacij še vedno zaostajajo pri sistemih za boj proti goljufijam, pri čemer tekoči pregledi v okviru preiskav urada OLAF v zvezi s skupnostmi znanja in inovacij morda zahtevajo izterjavo sredstev;
- –kibernetske grožnje: kibernetski napadi pomenijo zelo veliko tveganje, ki bi lahko vplivalo na neprekinjeno poslovanje, povzročilo izgubo podatkov in škodilo ugledu;
144.opozarja na dve proračunski nepravilnosti v spremembi proračuna inštituta EIT za leto 2025, in sicer- –proračunsko ravnotežje: ugotavlja, da je prvotna različica pokazala 463,6 milijona EUR prihodkov v primerjavi s 446,7 milijona EUR odhodkov, kar je v nasprotju s členoma 8 in 16 okvirne finančne uredbe; je seznanjen s popravljeno različico z dne 31. marca 2025;
- –napaka pri razvrstitvi prihodkov: ugotavlja, da je inštitut EIT vključil zunanje namenske prejemke v višini 16,7 milijona EUR v naslov 2 „Prispevki“, namesto da bi za to ustvaril posebno poglavje, kar je v nasprotju s členi 8, 20, 21 in 25; ugotavlja, da se je inštitut EIT od takrat zavezal k prestrukturiranju proračuna, da bi ustrezno razvrstil te prihodke v letu 2025;
145.ugotavlja, da okvirna pogodba inštituta EIT za potovalne storitve ni skladna s pogodbenimi pogoji, saj se naročilnice ali posebne pogodbe ne uporabljajo za naročanje potovalnih storitev; ugotavlja, da se inštitut EIT zanaša na potne naloge osebja kot na pravne obveznosti, vendar jih ne sporoči izvajalcu, temveč prenese polno odgovornost na potujoče uslužbence, ki morajo svoje potovalne storitve naročiti neposredno po elektronski pošti; poudarja tri primere, v katerih ustrezno pooblaščeno osebje ni odobrilo potnih nalogov in zahtevkov za povračilo stroškov, ter da inštitut EIT nima zanesljivega sistema za spremljanje upoštevanja zgornje meje pogodbe; je seznanjen z odgovorom inštituta EIT, ki je potrdil, da zgornja meja pogodbe ni bila presežena, vendar poziva agencijo, naj zagotovi ustrezen prenos pooblastil organa za odobritev in uvede sistem spremljanja za spremljanje skladnosti z zgornjo mejo pogodbe;
146.ugotavlja, da je inštitut EIT v leto 2025 prenesel obveznosti za stroške osebja v višini 118 697 EUR v obliki odobritev C9, čeprav je v skladu s členom 12(5) okvirne finančne uredbe zahtevana razveljavitev teh obveznosti do konca leta; je seznanjen, da je inštitut EIT priznal to težavo in se zavezal k povečanju notranjih kontrol, da bi preprečil ponovitev;
147.je seznanjen s strateško vlogo Agencije Evropske unije za vesoljski program (EUSPA) kot ključnega stebra vesoljskega programa EU pri krepitvi industrijske baze, konkurenčnosti in inovacij Unije; poziva Komisijo, naj pri pripravi naslednjega večletnega finančnega okvira zagotovi, da bo imela agencija EUSPA ustrezna pooblastila in sredstva za povečanje svoje uspešnosti in zmogljivosti izvajanja v podporo strateški avtonomiji in suverenosti Unije, tudi z izvajanjem novih nalog v skladu z aktom EU o vesolju; poudarja, da je treba dati prednost evropskim javnim naročilom na področjih, ki so ključna za odpornost, varnost in tehnološko neodvisnost Unije;
148.poziva agencije, naj ukrepajo na podlagi opažanj Računskega sodišča, zlasti:- (i)urad BEREC, naj zagotovi popolno skladnost s pravili o javnem naročanju s sistematično opredelitvijo meril za izbor v postopkih s pogajanji in okrepi mehanizme za zagotavljanje zmogljivosti;
- (ii)center CdT, naj izboljša kontrole javnega naročanja, da bi preprečili ponovitev neskladnosti s finančnimi pravili Unije in notranjimi finančnimi pravili;
- (iii)agencijo ENISA, naj sprejme sklepe o financiranju pred javnim naročanjem, uvede smernice in predhodne preglede za organizacijo konferenc ter zagotovi popolno dokumentacijo in merljiva merila za izbor pri vseh postopkih;
- (iv)inštitut EIT, naj okrepi nadzor nad zunanjimi preveritelji in izboljša kontrolne sezname za pregled, zagotovi ustrezno proračunsko ravnotežje in razvrstitev prihodkov, izboljša izvajanje okvirne pogodbe o potovalnih storitvah ter okrepi notranje kontrole, da bi preprečili nepravilne prenose;
149.poleg tega poziva naslednje agencije:- (i)urad BEREC, naj organu za podelitev razrešnice poroča o pravočasnem zaključku petletne ocene Komisije, ki zamuja, in o nadaljnjem ukrepanju v zvezi z njo;
- (ii)agencijo ENISA, naj organ za podelitev razrešnice obvešča o napredku pri izvajanju popravnih ukrepov v zvezi z načrtovanjem javnih naročil, upravljanjem konferenc ter dokumentacijo o postopkih raziskav in razvoja;
- (iii)inštitut EIT, naj organ za podelitev razrešnice obvešča o izvajanju priporočil urada OLAF in okrepljenih nadzornih mehanizmih, da bi v prihodnosti preprečili ponovitve; naj še naprej krepi svoje upravljanje kibernetske varnosti ob polnem spoštovanju Uredbe (EU, Euratom) 2023/2841, da bi dodatno izboljšali notranje zmogljivosti za kibernetsko odpornost; naj oblikuje politiko dostopa do dokumentov, da bo omogočil parlamentarni in javni nadzor nad uporabo sredstev Unije, zlasti v zvezi s skupnostmi znanja in inovacij;
- (iv)center CdT, naj še naprej izboljšuje razpoložljivost dokumentov v vseh jezikih Unije, da bodo imeli vsi državljani Unije enak dostop;
150.poziva Komisijo:- (i)naj opredeli sistemske težave v vseh agencijah v zvezi z javnim naročanjem storitev IT, preuči, ali so za zagotavljanje neprekinjenega poslovanja vedno potrebni novi razpisi za javna naročila ter preuči, ali bi bilo treba uvesti posebna, prožnejša pravila v zvezi z javnim naročanjem na področju informacijske tehnologije, da bi agencijam zagotovili podporo in nadzor v zvezi s tem;
- (ii)naj zagotovi ustrezno usposabljanje glede postopkov javnega naročanja; poziva Komisijo, naj analizira sistemska vprašanja v postopkih javnega naročanja v vseh agencijah, da bi opredelila specifična problematična področja in predlagala rešitve.