(1a) Evropski svet je v sklepih z dne 12. decembra 2019 podprl cilj, da Unija skladno s cilji Pariškega sporazuma do leta 2050 postane podnebno nevtralna.

(3a) Izvajanje sistema trgovanja z emisijami za stavbni sektor, sektor cestnega prometa in dodatne sektorje morajo spremljati dopolnilni ukrepi za razogljičenje, s katerimi se lahko najučinkoviteje pomaga gospodinjstvom zmanjšati odvisnost od fosilnih goriv in tako ublaži učinek ETS2 na potrošnike glede na to, da je povpraševanje po gorivu v stavbnem in prometnem sektorju kratkoročno pretežno neelastično. Države članice morajo prihodke od prodaje pravic na dražbi uporabiti za namene v skladu s členom 30d(6) Direktive 2003/87/ES, pri čemer dajo prednost dejavnostim, ki lahko prispevajo k obravnavi socialnih vidikov trgovanja z emisijami v okviru ETS2. Zato bi bilo primerno, da države članice prihodke od prodaje pravic, sproščenih iz rezerve, na dražbi uporabijo za dopolnitev svojih socialnih načrtov za podnebje. Enako pomembno je, da Komisija svojo analizo končnih posodobljenih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov dopolni tako, da za vsako državo članico opredeli sektorske ukrepe za razogljičenje in boljšo uporabo prihodkov iz ETS, ki bi lahko pripomogli k zmanjšanju povpraševanja po pravicah ETS2. Pomembno je tudi okrepiti instrument EIB za predhodno financiranje in razmisliti o dodatnih ukrepih za povečanje proračuna Socialnega sklada za podnebje, da se gospodinjstvom zagotovi pravočasna finančna podpora na ravni, ki odraža razvoj cen ETS2. Komisija mora razmisliti o podaljšanju trajanja Socialnega sklada za podnebje.

(6a) Previsoke cene pravic v sistemu trgovanja z emisijami za stavbni sektor, sektor cestnega prometa in dodatne sektorje bi lahko nesorazmerno vplivale tudi na ranljiva gospodinjstva, pretirana nihanja cen pa se morda ne bodo zgodila samo dvakrat letno. V okviru pregleda Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta je bistveno, da se preučijo nadaljnji socialni zaščitni ukrepi, in morda bi bilo primerno, da Komisija razmisli o močnejših instrumentih za omejevanje cen, da se zagotovi dolgoročna stabilnost cen. V zvezi s tem bi lahko Komisija razmislila o seznamu možnosti, kot sta okrepitev in podaljšanje mehanizma za primer pretiranega zvišanja cen v višini 45 EUR, določenega v cenah iz leta 2026, po 31. decembru 2029 ter ustrezna prilagoditev rezerve za stabilnost trga, vključno s pogostostjo in obsegom sprostitev pravic ter količino v rezervi, po potrebi z oceno izvedljivosti možnosti, da se državam članicam z odstopanjem dovoli začasna neuporaba sistema za stanovanjske stavbe, če dokažejo, da lahko cilje porazdelitve prizadevanj dosežejo z uvedbo drugih ukrepov, in če so Direktivo (EU) 2024/1275 Evropskega parlamenta in Sveta prenesle v nacionalno pravo, s čimer bi zagotovile možnost, da se prihodki iz trgovanja z emisijami uporabijo za neposredno podporo, kot so podnebne dividende, ne da bi jim bilo treba dokazati pozitiven vpliv na okolje ali uvesti druge ukrepe za zmanjšanje stroškov, ki se prenašajo na ranljiva gospodinjstva. Komisija mora do 1. marca 2027 ustrezno oceniti te možnosti z vidika njihovih socialnih in okoljskih učinkov, hkrati pa poskrbeti, da ne bodo škodovale doseganju podnebnih ciljev Unije, kot so določeni v Uredbi (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta.

(6b) Po reviziji rezerve za stabilnost trga iz tega sklepa o spremembi bi bilo primerno, da bi Komisija izvedla oceno učinka sistema trgovanja z emisijami za stavbni sektor, sektor cestnega prometa in dodatne sektorje, da bi ocenila njegov socialni učinek in učinek na doseganje podnebnih ciljev, pa tudi oceno porazdelitvenega učinka števila ranljivih gospodinjstev, za katera je bila do navedenega datuma dana na voljo podpora iz Socialnega sklada za podnebje in instrumenta EIB za predhodno financiranje, po možnosti vključno z razčlenitvijo po vrsti geografskega območja, porazdelitvi dohodka in spolu, pri čemer je treba razmisliti tudi o dodatnih ukrepih za zagotovitev okoljske celovitosti in socialne pravičnosti v okviru ETS2.

„Od 1. januarja 2034 50 % pravic iz navedenega pododstavka, ki niso bile sproščene iz rezerve, preneha veljati. Od 1. januarja 2036 preostale pravice iz navedenega pododstavka, ki niso bile sproščene iz rezerve, prenehajo veljati.“;

(4a) v odstavku 7 se drugi stavek nadomesti z naslednjim:

„Količine, ki se sprostijo iz rezerve, se enakomerno porazdelijo v obdobju treh mesecev, ki se začne najpozneje 30 dni po datumu, ko so bili izpolnjeni pogoji v skladu z njihovo objavo v Uradnem listu Evropske unije na podlagi člena 30h(8) Direktive 2003/87/ES.“

Člen 1a