–ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU),
–ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),
–ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina),
–ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropske unije,
–ob upoštevanju Direktive (EU) 2024/1385 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini UL L, 2024/1385, 24.5.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2024/1385/oj.,
–ob upoštevanju Direktive 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ UL L 315, 14.11.2012, str. 57, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2012/29/oj. (direktiva o pravicah žrtev), predloga Komisije z dne 12. julija 2023 za revizijo direktive o pravicah žrtev (COM(2023)0424) in dogovora o začasnem sporazumu, doseženem na medinstitucionalnih pogajanjih,
–ob upoštevanju direktive Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti korupciji, nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2003/568/PNZ in Konvencije o boju proti korupciji uradnikov Evropskih skupnosti ali uradnikov držav članic Evropske unije ter spremembi Direktive (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta,
–ob upoštevanju Uredbe (EU) 2024/1083 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. aprila 2024 o vzpostavitvi skupnega okvira za medijske storitve na notranjem trgu in spremembi Direktive 2010/13/EU (evropski akt o svobodi medijev) UL L, 2024/1083, 17.4.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1083/oj.,
–ob upoštevanju Direktive (EU) 2024/1069 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. aprila 2024 o zaščiti oseb, ki se udejstvujejo pri udeležbi javnosti, pred očitno neutemeljenimi tožbenimi zahtevki ali zlorabljenimi sodnimi postopki („strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti“) UL L, 2024/1069, 16.4.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2024/1069/oj. (direktiva o strateških tožbah za onemogočanje udeležbe javnosti),
–ob upoštevanju Priporočila Komisije (EU) 2022/758 z dne 27. aprila 2022 o zaščiti novinarjev in zagovornikov človekovih pravic, ki se udejstvujejo pri udeležbi javnosti, pred očitno neutemeljenimi in zlorabljenimi sodnimi postopki (strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti) UL L 138, 17.5.2022, str. 30, ELI: http://data.europa.eu/eli/reco/2022/758/oj.,
–ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije UL L 433 I, 22.12.2020, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2020/2092/oj. (uredba o pogojenosti s pravno državo),
–ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (splošna uredba o varstvu podatkov) UL L 119, 4.5.2016, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2016/679/oj.,
–ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2008/913/PNZ z dne 28. novembra 2008 o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko-pravnimi sredstvi UL L 328, 6.12.2008, str. 55, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec_framw/2008/913/oj.,
–ob upoštevanju predloga Komisije z dne 2. julija 2008 za direktivo Sveta o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost (COM(2008)0426) (horizontalna protidiskriminacijska direktiva), kot ga je Komisija po prejšnji napovedi umika ponovno potrdila julija 2025, in ob upoštevanju, da predlog čaka na obravnavo v Svetu,
–ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost UL L 180, 19.7.2000, str. 22, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2000/43/oj. (direktiva o rasni enakosti),
–ob upoštevanju strategije EU za enakost LGBTIQ oseb za obdobje 2020–2025 (COM(2020)0698), strategije za enakost spolov za obdobje 2020–2025 (COM(2020)0152), strategije o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030 (COM(2021)0101), akcijskega načrta EU za boj proti rasizmu za obdobje 2020–2025 (COM(2020)0565), strateškega okvira EU za enakost, vključevanje in udeležbo Romov za obdobje 2020–2030 (COM(2020)0620) in obvestila Komisije, da jih bo posodobila in okrepila,
–ob upoštevanju nove strategije za enakost LGBTIQ oseb za obdobje 2026–2030,
–ob upoštevanju strategije EU za okrepitev uporabe Listine EU o temeljnih pravicah (COM(2020)0711) in letnih poročil Komisije, zlasti Letnega poročila o uporabi Listine EU o temeljnih pravicah za leto 2024 – Financiranje za spodbujanje, varstvo in uveljavljanje temeljnih pravic (COM(2024)0456),
–ob upoštevanju strategije EU za boj proti antisemitizmu in negovanje judovskega življenja (2021–2030) (COM(2021)0615),
–ob upoštevanju nove strategije EU boj proti rasizmu za obdobje 2026–2030,
–ob upoštevanju sporočil Komisije z dne 24. julija 2024 z naslovom Poročilo o stanju pravne države za leto 2024: Stanje pravne države v Evropski uniji (COM(2024)0800) in z dne 8. julija 2025 z naslovom Poročilo o stanju pravne države za leto 2025: Stanje pravne države v Evropski uniji (COM(2025)0900) ter 27 priloženih poglavij o državah,
–ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. marca 2025 z naslovom Načrt za pravice žensk (COM(2025)0097), v katerem je opisana dolgoročna vizija za doseganje enakosti spolov,
–ob upoštevanju pogodb OZN o človekovih pravicah in instrumentov o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zlasti Splošne deklaracije človekovih pravic, Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, priporočil in poročil v okviru splošnega rednega pregleda OZN in sodne prakse organov OZN za spremljanje pogodb ter posebnih postopkov Sveta za človekove pravice, tudi mandata posebnega poročevalca OZN o svobodi veroizpovedi ali prepričanja (A/HRC/RES/49/5),
–ob upoštevanju priporočila Rec(2006)2 o evropskih zaporniških pravilih, ki ga je Odbor ministrov 11. januarja 2006 podal državam članicam Sveta Evrope,
–ob upoštevanju 34. splošnega poročila Evropskega odbora za preprečevanje mučenja in nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja iz aprila 2025,
–ob upoštevanju Konvencije OZN o pravicah invalidov, ki jo je EU ratificirala 23. decembra 2010 in katere pogodbenice so vse države članice, Izbirnega protokola h Konvenciji o pravicah invalidov, ki ga je ratificiralo 22 držav članic, splošnih pripomb k tej konvenciji in opažanj Odbora OZN za pravice invalidov,
–ob upoštevanju Agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja,
–ob upoštevanju priporočil in poročil Urada za demokratične institucije in človekove pravice, Visokega komisarja za narodne manjšine, predstavnika za svobodo medijev in drugih organov Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE),
–ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP),
–ob upoštevanju sodb in sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), vključno s sodno prakso v zvezi s priporom pred sojenjem, kot so Letellier/ Francija (1991), Ilijkov/ Bolgarija (2001) in Buzadji/ Moldavija (2016) ter letnih poročil Odbora ministrov o nadzoru njihovega izvrševanja,
–ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov proti korupciji,
–ob upoštevanju priporočil, mnenj, poročil in resolucij Sveta Evrope, zlasti Beneške komisije, Evropske komisije za boj proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI), Skupine strokovnjakov za ukrepanje proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (GREVIO), Skupine držav proti korupciji (GRECO), usmerjevalnega odbora za boj proti diskriminaciji, raznolikost in vključenost, Parlamentarne skupščine, Evropskega odbora za socialne pravice in drugih organov Sveta Evrope,
–ob upoštevanju izjav, priporočil, poročil in obiskov držav komisarja Sveta Evrope za človekove pravice, vključno z njegovim poročilom z dne 4. septembra 2025 z naslovom Externalised asylum and migration policies and human rights law (Eksternalizacija azilne in migracijske politike ter pravo človekovih pravic),
–ob upoštevanju Platforme Sveta Evrope za spodbujanje zaščite novinarstva in varnosti novinarjev,
–ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija), ki jo je Evropska unija ratificirala 28. junija 2023,
–ob upoštevanju Evropske socialne listine Sveta Evrope,
–ob upoštevanju evropskega stebra socialnih pravic in akcijskega načrta zanj,
–ob upoštevanju svojega sklepa (EU) 2022/480 z dne 10. marca 2022 o ustanovitvi preiskovalnega odbora za preiskavo uporabe programa Pegasus in podobne vohunske programske opreme za nadzor ter o opredelitvi predmeta preiskave, pa tudi pristojnosti, številčne sestave in mandata preiskovalnega odbora UL L 98, 25.3.2022, str. 72, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2022/480/oj., resolucij in priporočil, ki jih je sprejel na podlagi dela Odbora za uporabo programa Pegasus in podobne vohunske programske opreme za nadzor (PEGA), ter zlasti svojega priporočila z dne 15. junija 2023 Svetu in Komisiji po preiskavi domnevnih kršitev in nepravilnosti pri uporabi prava Unije, povezanih z uporabo programa Pegasus in podobne vohunske programske opreme za nadzor UL C, C/2024/494, 23.1.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/494/oj.,
–ob upoštevanju poročil, mnenj in priporočil Evropskega nadzornika za varstvo podatkov,
–ob upoštevanju poročil, raziskav in mnenj Agencije Evropske unije za temeljne pravice (FRA), zlasti njenih poročil o temeljnih pravicah za leti 2024 in 2025,
–ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji,
–ob upoštevanju svojih resolucij o poročilih Komisije o stanju pravne države,
–ob upoštevanju svojih resolucij o posameznih državah članicah,
–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. februarja 2024 o izvajanju strategije EU za enakost LGBTIQ oseb za obdobje 2020–2025 UL C, C/2024/6340, 7.11.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/6340/oj.,
–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2022 enakim pravicam za invalide naproti UL C 177, 17.5.2023, str. 13.,
–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. novembra 2022 o rasni pravičnosti, nediskriminaciji in boju proti rasizmu v EU UL C 161, 5.5.2023, str. 10.,
–ob upoštevanje svoje resolucije z dne 8. marca 2022 o krčenju prostora za civilno družbo v Evropi UL C 347, 9.9.2022, str. 2.,
–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. decembra 2021 s priporočili Komisiji o boju proti nasilju na podlagi spola: spletno nasilje UL C 251, 30.6.2022, str. 2.,
–ob upoštevanju svojih resolucij z dne 16. septembra 2021 s priporočili Komisiji o opredelitvi nasilja na podlagi spola kot novega področja kriminala, vključenega na seznam iz člena 83(1) PDEU UL C 117, 11.3.2022, str. 88., in z dne 18. januarja 2024 o vključitvi sovražnega govora in kaznivih dejanj iz sovraštva na evropski seznam kaznivih dejanj UL C, C/2024/5733, 17.10.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/5733/oj.,
–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. oktobra 2020 o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice UL C 395, 29.9.2021, str. 2.,
–ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,
–ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A10‑0042/2026),
A.ker v več državah članicah opažamo nazadovanje demokracije, druge pa se prav tako spoprijemajo z izzivi, ki vplivajo na demokratične standarde; ker so nekatere od zaskrbljujočih značilnosti tega trenda poslabšanje stanja na področju pravne države, pomanjkanje neodvisnosti sodstva, pomanjkanje protikorupcijskih prizadevanj in varstva temeljnih pravic, slabitev demokratičnega sistema zavor in ravnovesij ter instrumentalizacija ustavnih norm;
B.ker Unija temelji na skupnih vrednotah, zapisanih v členu 2 PEU, in sicer spoštovanju človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanju človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin; ker so to vrednote, zapisane v Listini in mednarodnih pogodbah o človekovih pravicah; ker je Listina del primarnega prava EU; ker je spoštovanje teh vrednot stalna obveznost vseh držav članic po pristopu k EU ter osnovni pogoj za uživanje vseh pravic in ugodnosti iz Pogodbe, ki izhajajo iz članstva v EU;
C.ker so demokracija, pravna država in temeljne pravice vrednote, ki se vzajemno krepijo in pomenijo, če so ogrožene, sistemsko grožnjo pravicam in svoboščinam ljudi, ki živijo v EU; ker obstoječi nabor orodij Unije za krepitev pravne države tvori pomemben sklop instrumentov za spoštovanje vrednot Unije iz člena 2 PEU; ker je njihovo celovito in dosledno izvajanje skupaj z rednim spremljanjem in nadaljnjim ukrepanjem še naprej potrebno, da se učinkovito obravnavajo in preprečijo sistemski izzivi za pravno državo v EU;
D.ker je učinkovito izvrševanje sodb Sodišča Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice bistveno za varstvo temeljnih pravic in spoštovanje pravne države v Uniji; ker lahko ponavljajoče se zamude pri izvrševanju teh sodb ali njihovo neizvrševanje ogrozijo zaupanje v evropski sistem na področju človekovih pravic; ker bi lahko bil v prihodnji sodbi v zadevi C-769/22, Komisija/Madžarska, člen 2 PEU določen kot samostojna pravna podlaga, s čimer bi se okrepili postopki za ugotavljanje kršitev v zvezi s tem;
E.ker omejen napredek v tekočem postopku iz člena 7(1) PEU proti Madžarski kaže, da je treba pospešiti in okrepiti obstoječe procese; ker so konkretni in pravočasni rezultati bistveni za varstvo temeljnih pravic in verodostojnosti zavezanosti Unije vrednotam iz člena 2 PEU;
F.ker korupcija ostaja pereče vprašanje, saj slabi demokratično odgovornost, resno ogroža dobro upravljanje in zmanjšuje zaupanje državljanov v institucije ter spodkopava vrednote EU iz člena 2 PEU, kot je dosledno izpostavljeno v letnih poročilih Komisije o stanju pravne države;
G.ker je korupcija povezana s slabljenjem demokratičnih institucij ter ga organizirani kriminal izkorišča za infiltracijo v politiko in gospodarstvo, izkrivljanje demokratičnih procesov in pranje nezakonitega denarja; ker so za povrnitev zaupanja na vseh ravneh družbe, tudi v sodstvo in organe odkrivanja in pregona, potrebna trajna prizadevanja za boj proti korupciji, etično politično vodstvo, zanesljiv neodvisen nadzor ter močna zavezanost preglednosti, odgovornosti in zaščiti temeljnih demokratičnih vrednot;
H.ker organizirani kriminal resno ogroža temeljne pravice in delovanje pravne države v več državah članicah; ker so izkušnje nekaterih držav članic pokazale učinkovitost posebnih preventivnih mehanizmov, namenjenih preprečevanju infiltracije organiziranega kriminala v javna naročila in upravljanje evropskih sredstev, in sicer z obvezno izvedbo predhodnih protimafijskih pregledov za dostop do javnih prispevkov in koncesij; ker bi uvedba takih preventivnih mehanizmov na evropski ravni pripomogla k zaščiti integritete sredstev Unije, spoštovanju temeljnih pravic skupnosti, ki jih je prizadel organizirani kriminal, in krepitvi zaupanja državljanov v javne institucije;
I.ker je skupina GRECO v svojem letnem poročilu izpostavila pomisleke glede več držav članic, zlasti v zvezi s pomanjkanjem preglednosti v zakonodajnem postopku, trdnim okvirom za preprečevanje nasprotij interesov, kodeksom ravnanja za člane vlade in javne uslužbence, dostopom do informacij o zakonodajnih reformah ter krepitvijo okvirov za boj proti korupciji in integriteto v organih kazenskega pregona; ker je skupina GRECO v svoji študiji o preverjanju oseb na najvišjih izvršilnih funkcijah ter v organih odkrivanja in pregona poudarila, da so nepreverjanje integritete najvišjih vodstvenih delavcev v vladah ter vprašanja, povezana z zaposlovanjem in poklicno potjo osebja organov odkrivanja in pregona, zlasti na najvišjih vodstvenih položajih, še vedno problematična;
J.ker žvižgači v EU niso ustrezno zaščiteni; ker nekatere države članice še niso v celoti ali pravilno prenesle direktive o zaščiti žvižgačev Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (UL L 305, 26.11.2019, str. 17, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2019/1937/oj). https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52024DC0269.; ker je Sodišče Evropske unije v letih 2024 in 2025 sankcioniralo šest držav članic Češka, Nemčija, Estonija, Luksemburg, Madžarska in Poljska; Sodbe Sodišča Evropske unije v zadevah C-147/23, Komisija/Poljska; C-149/23, Komisija/Nemčija; C-150/23, Komisija/Luksemburg; C-152/23, Komisija/Češka republika; C-154/23, Komisija/Estonija, in C-155/23, Komisija/Madžarska., ker niso prenesle direktive o žvižgačih; ker imajo žvižgači bistveno vlogo pri odkrivanju in prijavljanju kršitev ter pri krepitvi demokratične odgovornosti in preglednosti, zato bi bilo treba zagotoviti in spodbujati njihovo zaščito;
K.ker je v sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice poudarjeno, da mora pripor pred sojenjem ostati izjemen ukrep, ki se uporablja le, kadar je nujno potrebno ter ustrezno in zadostno utemeljeno; ker nepravilna uporaba pripora pred sojenjem ogroža pravico do svobode, domnevo nedolžnosti in splošno pravičnost pravosodnih sistemov;
L.ker je svoboda medijev po EU še vedno ogrožena v več državah članicah, kot je razvidno iz najnovejšega poročila Komisije o stanju pravne države, v katerem priporoča več državam članicam, naj obravnavajo pomisleke v zvezi z neodvisnostjo medijev, političnim pritiskom in nenehnimi napadi na svobodo tiska, vključno s strateškimi tožbami za onemogočanje udeležbe javnosti;
M.ker orodje za spremljanje pluralnosti medijev kaže tudi, da so se poslabšali delovni pogoji novinarjev, vključno zaradi nasilja, nadlegovanja in ustrahovanja, lastništvo medijev je vse bolj skoncentrirano, izpostavljene pa so tudi posledice digitalnih platform in proračunske omejitve; ker so še vedno potrebni dodatni zaščitni ukrepi, vključno z neodvisnimi regulatorji, preglednostjo lastništva medijev, zaščito pred političnim vmešavanjem ter boljšim dostopom novinarjev do informacij in njihovo varnostjo;
N.ker letna ocena Sveta Evrope o svobodi tiska v Evropi za leto 2025 kaže, da so obvladovanje medijev, pomanjkanje neodvisnosti javnih medijev in dezinformacijske kampanje, ustvarjene z umetno inteligenco, čedalje večja grožnja po vsej EU, kar neposredno ogroža demokracijo https://edoc.coe.int/en/media/12123-europe-press-freedom-report-2024-confronting-political-pressure-disinformation-and-the-erosion-of-media-independence.html#.; ker je ohranjanje svobode tiska ter dostop javnosti do neodvisnega in visokokakovostnega novinarstva eden od ključnih stebrov demokratične družbe; ker strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti še vedno ogrožajo svobodo medijev; ker bi bilo treba zaščitne ukrepe iz direktive o strateških tožbah za onemogočanje udeležbe javnosti razširiti na domače in kazenske zadeve; ker je 8. avgusta 2025 začel v celoti veljati evropski akt o svobodi medijev; ker so novinarji in zaposleni v medijih v več državah članicah tarča političnih kampanj blatenja, javnega obrekovanja in organiziranih poskusov diskreditacije njihovega dela, ki jih pogosto spremljajo nepošteni pravni ukrepi in grožnje, pritiski, nadlegovanje in nasilje, kar ustvarja ozračje strahu in samocenzure, ki spodkopava pravico javnosti do obveščenosti;
O.ker nekateri novinarji in medijski delavci v več državah delajo v prekarnih razmerah, pomanjkanju sredstev in nevarnem okolju, vključno z vse večjim nadlegovanjem in pravnimi izzivi, ter se morajo spopadati tudi z dodatnimi izzivi, med drugim z ustrahovanjem, pravnimi grožnjami, političnim vmešavanjem, omejenim dostopom do zanesljivega financiranja in krčenjem pluralnosti medijev; ker mnogim zaradi preiskav, ki jih vodijo, pretijo z grožnjami, napadi in ustrahovanjem, nekateri pa morajo zaradi nenehnih groženj s smrtjo živeti pod policijsko zaščito; ker je po ugotovitvah poročila orodja za spremljanje pluralnosti medijev za leto 2024 prekarnost novinarskega dela neposredno vplivala na neodvisnost in kakovost poročanja po vsej Evropi; ker morajo novinarji in medijski delavci uživati pravice in izpolnjevati svoje poklicne naloge;
P.ker so dezinformacije pogosto del širšega nabora hibridnih groženj, katerih cilj je ogrožanje demokratično uveljavljenih vlad, držav ali zavezništev ali škodovanje tem vladam, državam ali zavezništvom; ker širjenje napačnih informacij in dezinformacij, vključno z državnimi in usklajenimi spletnimi kampanjami, prispeva k polarizaciji, zmanjšuje zaupanje v demokratične institucije, ogroža integriteto volilnih procesov in javno razpravo, ogroža ključna volilna načela, kot so svoboda volivcev, da oblikujejo svoje mnenje, preglednost, enake možnosti in pravičnost, ter je še večje zaradi vzpona družbenih medijev in digitalnih platform, ki pospešujejo razširjanje lažnih in manipulativnih vsebin;
Q.ker algoritemska manipulacija s širjenjem lažnih ali ekstremističnih diskurzov vse bolj oblikuje javno mnenje; ker so spremembe politik moderiranja vsebin in praks izvrševanja na nekaterih večjih platformah ta trend še poglobile in vzbudile zaskrbljenost zaradi vse večjega širjenja škodljivih vsebin in spletne manipulacije; ker je Komisija začela preiskave več platform na podlagi akta o digitalnih storitvah Uredba (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o enotnem trgu digitalnih storitev in spremembi Direktive 2000/31/ES (Akt o digitalnih storitvah) (UL L 277, 27.10.2022, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2022/2065/oj)., ker niso zajezile dezinformacij in zaščitile uporabnikov;
R.ker so ranljive skupine na spletu še posebej izpostavljene, saj so tarča ciljno usmerjene manipulacije in škodljivih diskurzov in se spoprijemajo z omejeno medijsko pismenostjo; ker so mladi še naprej posebej izpostavljeni algoritemski pristranskosti in propagandi in nimajo ustreznih orodij za digitalno pismenost; ker imajo lahko digitalne platforme tudi pozitivno vlogo pri dostopu do znanja, državljanski udeležbi, oblikovanju skupnosti, inovacijah in spodbujanju temeljnih pravic; ker pristranskost v algoritmih in poslovni model platform družbenih medijev, ki temelji na oglaševanju, ciljno usmerjenem na mikro ravni, prispeva k širjenju in krepitvi sovražnega govora, spodbujanju diskriminacije, tudi rasizma, sovraštva do žensk in nasilja;
S.ker morajo biti prihodnje pobude EU za boj proti dezinformacijam, vključno z evropskim ščitom za demokracijo, v celoti skladne z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic;
T.ker nove tehnologije, vključno s sistemi umetne inteligence, ponujajo pomembne priložnosti za inovacije, gospodarsko rast in boljše javne storitve, lahko pa tudi povečajo diskriminacijo in obstoječe neenakosti ter ustvarijo nove oblike pristranskosti; ker lahko vzbujajo zaskrbljenost glede zasebnosti in temeljnih pravic in bi morali zanje veljati strogi zaščitni ukrepi in jasni pravni okviri;
U.ker se otroci po vsej EU spoprijemajo z vse večjo krizo na področju duševnega zdravja, ki je posledica nenadzorovanega vpliva algoritemskih tehnik, kot so zasvajajoča in manipulativna zasnova, temni vzorci, ki otroke silijo, da preživijo več časa pred zasloni, ali spodbujanje škodljivih vsebin; ker to negativno vpliva na njihov zdrav razvoj, duševno dobro počutje in varnost; ker veljavni pravni okviri EU, ki urejajo spletno okolje, varstva duševnega zdravja otrok na spletu ne obravnavajo v zadostni meri;
V.ker so pri uporabi vohunske programske opreme, prepoznavanja obrazov in tehnologij nadzora potrebni strogi zaščitni ukrepi, preglednost in demokratičen nadzor, da bi preprečili zlorabe, zaščitili temeljne pravice in zagotovili popolno spoštovanje zasebnosti; ker se nove tehnologije uporabljajo za ustvarjanje napovedi, profilov in ocen tveganja, ki vplivajo na življenje ljudi in lahko posnemajo družbeno pristranskost; ker lahko uporaba tehnologij za prepoznavanje obrazov negativno vpliva na pravico do mirnega zbiranja in ima lahko diskriminatoren učinek; ker lahko prakse biometričnega množičnega nadzora ogrozijo temeljne pravice; ker te prakse pomenijo hudo kršitev pravice do zasebnosti in svobode izražanja; ker bi bilo treba nove tehnologije bolje regulirati, da bi zaščitili temeljne pravice;
W.ker v primeru novinarjev nadzor ne ogroža le njihove varnosti, temveč uničuje tudi zaupnost njihovih virov, kar jim dejansko preprečuje opravljanje njihovega dela; ker bi morali nacionalni organi kadar obstaja vse več dokazov in opozoril podjetij o operacijah nadzora zagotoviti informacije o obsegu, odobritvi in odgovornosti teh operacij, žrtev pa ne bi smeli pustiti v nejasnosti ali brez učinkovitih pravnih sredstev;
X.ker je uporaba tehnologij vohunske programske opreme vsesplošno razširjena in jih uporabljajo tudi vlade v več državah članicah Na primer Grčija, Ciper, Italija, Madžarska, Poljska in Španija.; ker je uporaba vohunske programske opreme zloraba in nedemokratična praksa, ki spodkopava pravno državo in temeljne pravice v naši družbi ter za katero ni učinkovitih pravnih sredstev; ker je zaradi tehnološkega napredka okužbe z vohunsko programsko opremo težje odkriti in so dosti bolj razširjene;
Y.ker je Preiskovalni odbor Parlamenta za preiskavo uporabe programa Pegasus in podobne vohunske programske opreme za nadzor ugotovil, da je bila vohunska programska oprema, kot so Pegasus, Predator in Graphite, v več državah članicah nezakonito uporabljena proti novinarjem, akterjem civilne družbe, odvetnikom, predstavnikom opozicije in uradnikom; ker je ugotovil, da je prišlo do resnih kršitev zasebnosti, varstva podatkov in svobode izražanja in je opozoril, da ta praksa sistemsko ogroža demokracijo, pravno državo in temeljne pravice v Uniji; ker je celovito izvajanje priporočil preiskovalnega odbora bistveno za preprečevanje nadaljnjih zlorab;
Z.ker so nedavne novinarske preiskave razkrile, da so bila nekatera sredstva EU morda dodeljena podjetjem, ki razvijajo ali tržijo vsiljive tehnologije za nadzor, vključno z vohunsko programsko opremo https://media.business-humanrights.org/media/documents/MEP_letter.pdf.; ker je bistveno zagotoviti, da se z nobenimi finančnimi sredstvi EU ne bo prispevalo k razvoju, izvozu ali uporabi vohunske programske opreme ali drugih orodij za nadzor, ki jih je mogoče uporabiti za kršitev temeljnih pravic in pravne države;
AA.ker se lahko po mnenju Beneške komisije tehnologijo vohunske programske opreme spremeni v orožje za nadzor, ki bi ga lahko uporabili za omejevanje temeljnih pravic, cenzuro in inkriminacijo kritik in oporečnikov in za nadlegovanje ali celo za zatiranje dela novinarjev, zagovornikov človekovih pravic, političnih nasprotnikov in organizacij civilne družbe, kot je razvidno iz številnih obtožb in razkritij;
AB.ker po vsej EU stalno poročajo o številnih primerih, ko je bil uporabljena nesorazmerna sila nad protestniki, vključno z nasiljem in uporabo manj smrtonosnega orožja za nadzor ali razpršitev množic https://www.amnesty.org/en/latest/news/2024/07/europe-sweeping-pattern-of-systematic-attacks-and-restrictions-undermine-peaceful-protest/?utm.;
AC.ker obstajajo dokazi, da so bila nekatera sredstva EU, vključno z nekaterimi sredstvi EU za notranje zadeve, uporabljena na način, ki vodi v kršitve temeljnih pravic, vključno z diskriminacijo; ker bi bilo treba sredstva EU uporabljati na način, ki spodbuja in spoštuje temeljne pravice ter ne povzroča takih kršitev; ker je spoštovanje vrednot Unije iz člena 2 PEU, vključno s spoštovanjem pravne države, demokracije in temeljnih pravic, temeljni pogoj za dostop do sredstev EU in njihovo izvrševanje, kot se odraža v uredbi o pogojenosti s pravno državo; ker morajo države članice in Komisija pri dostopu do skladov EU in njihovem izvrševanju poskrbeti za spoštovanje temeljnih pravic in skladnost z Listino; ker so večja preglednost in odgovornost ter učinkovit nadzor nad dodeljevanjem in uporabo sredstev EU ter ocenjevanje zadevnih programov ključnega pomena za zagotavljanje skladnosti s horizontalnimi omogočitvenimi pogoji;
AD.ker se obširno poroča o kršitvah temeljnih pravic, vključno s slabim ravnanjem, zavračanjem ter verbalnim in fizičnim nasilju na mejah; ker so se te prakse v zadnjih letih pojavile v več državah članicah; ker to vključuje primere, ko mejni policisti ali drugi uradniki z migranti slabo ravnajo; ker se s temi praksami kršijo temeljne pravice, pravo EU in mednarodno pravo o človekovih pravicah in beguncih, vključno z načelom nevračanja in prepovedjo kolektivnega izgona; ker so države članice in EU odgovorne za izvajanje temeljitih in učinkovitih preiskav kršitev temeljnih in človekovih pravic na mejah; ker se kršitve temeljnih pravic pogosto ne prijavijo;
AE.ker poročilo komisarja Sveta Evrope za človekove pravice o eksternalizaciji azilne in migracijske politike ter pravu človekovih pravic navaja, da lahko politike eksternalizacije vključujejo odgovornost držav članic, zlasti v zvezi z načelom nevračanja, pravico do življenja, prepovedjo mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja, prepovedjo kolektivnega izgona in samovoljnega pridržanja ter pravico do dostopa do učinkovitih pravnih sredstev, kot je zagotovljeno s Pogodbama EU in OZN, Listino in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah; ker so v poročilu zunanje obravnavanje prošenj za azil, zunanji postopki vračanja in zunanje izvajanje nadzora meje, pri katerih so se v nekaterih primerih v preteklosti dokumentirano zagrešile hude kršitev zoper ljudi, ki se selijo, opredeljeni kot glavna področja, na katerih so tveganja še posebej velika;
AF.ker komisar Sveta Evrope za človekove pravice priporoča, da se pred začetkom zunanjega sodelovanja opravi celovita ocena tveganja za človekove pravice, pregled vpliva človekovih pravic na tekoče dejavnosti, opredelijo jasna načela, o katerih se ni mogoče pogajati in ki izključujejo vsakršno sodelovanje, ki bi lahko ljudi izpostavilo tveganju kršitev temeljnih pravic, zagotovijo ustrezni pogoji in zaščitni ukrepi ter izboljšajo preglednost, spremljanje in odgovornost; ker zaradi delitve odgovornosti med državami članicami in organi ali agencijami EU nikoli ne bi smelo priti do vrzeli v odgovornosti https://rm.coe.int/report-on-externalisation-of-migration-by-michael-o-flaherty-council-o/488028300a.;
AG.ker odbor OZN za otrokove pravice meni, da pridržanje otroka samo zaradi priseljenskega statusa njegovih staršev pomeni kršitev otrokovih pravic in je v nasprotju z načelom zagotavljanja otrokove koristi; ker je v resoluciji parlamentarne skupščine Sveta Evrope o umetni inteligenci in migracijah poudarjeno, da bi morali imeti prosilci za azil pravico, da izpodbijajo dokaze, pridobljene z umetno inteligenco, kot so napačni povzetki razgovorov ali pristranske analize, da bi bilo treba pravno pomoč razširiti v podporo temu izpodbijanju, da morajo biti na voljo odškodnine, kadar je škoda posledica algoritemskih napak, in da tehnološke inovacije ne smejo škodovati temeljnim pravicam https://pace.coe.int/en/files/35698/html?utm.;
AH.ker lahko odzivi nekaterih držav članic na nedovoljene migracije ogrozijo temeljne pravice in ohranijo rasiziran diskurz; ker bi morale EU in države članice zagotoviti zaščito življenj beguncev in migrantov ter sprejeti verodostojne ukrepe za zagotovitev odgovornosti za kršitve;
AI.ker so poskusi prekinitve registracije prošenj za azil zelo zaskrbljujoči; ker je treba spoštovati človekove pravice prizadetih oseb, oceniti, ali potrebujejo zaščito, tistim, ki izpolnjujejo pogoje za mednarodno zaščito, pa omogočiti dostop do ustreznih zaščitnih ukrepov; ker novi zakonodajni okvir na podlagi pakta EU o migracijah in azilu določa revidirana pravila za azilne postopke, upravljanje meja in solidarnost; ker je treba za njegovo učinkovito uporabo dosledno spoštovati temeljne pravice ter izpolnjevati obveznosti EU in mednarodne obveznosti; ker se več držav članic še vedno spoprijema s precejšnjim operativnim pritiskom na svojih zunanjih mejah; ker ti izzivi zahtevajo usklajen evropski odziv, vključno z racionaliziranimi in učinkovitimi postopki, v popolni skladnosti z veljavnim okvirom EU in mednarodnim pravnim okvirom; ker je treba preprečiti, da bi tihotapci zlorabljali evropski azilni sistem, in se boriti proti vsem oblikam mednarodnega organiziranega kriminala, če naj bo upravljanje migracij učinkovito;
AJ.ker se ženske in dekleta srečujejo z vse pogostejšim in vsesplošno razširjenim spletnim nasiljem, sovražnim govorom in kaznivimi dejanji iz sovraštva, kar ima posebne in skrajne posledice za njihovo vsakdanje življenje ter udeležbo v javnem življenju in posledično tudi za enakopravno zastopanost; ker sta načrt EU za pravice žensk in deklaracija o načelih za spolsko enakostno družbo, ki mu je priložena, dobrodošli pobudi, čeprav nista zavezujoči; ker si je treba nujno prizadevati za zaščito in spodbujanje enakosti spolov, s tem pa tudi za Unijo enakosti;
AK.ker so zaradi vse večjega svetovnega vpliva v porastu spletne skupnosti in moški vplivneži, ki promovirajo lažen diskurz, da feminizem in enakost spolov škodujeta moškim, širijo mizogine vsebine, normalizirajo nasilje nad ženskami in dekleti ter se vse bolj prepletajo z ekstremističnimi in radikalnimi gibanji;
AL.ker se nasprotovanje enakosti spolov v zadnjih letih stopnjuje; ker je stopnja nasilja na podlagi spola, zlasti nad ženskami in dekleti ter LGBTIQ+ osebami, vključno s spolnim nasiljem in posilstvi, po vsej Uniji še vedno visoka, zlasti za tiste, ki se soočajo z večplastnimi in presečnimi oblikami diskriminacije; ker kibernetsko nasilje na podlagi spola pomeni, da se nasilje na podlagi spola zunaj spleta nadaljuje v spletnem okolju; ker kibernetsko nasilje na podlagi spola pogosto vodi v samocenzuro in lahko ima resne posledice za žrtvino osebno in poklicno življenje; ker se kazenskopravni sistemi še vedno nezadostno odzivajo na ta pojav; ker je usposabljanje policistov, da pridobijo potrebne mehke veščine, kot so poslušanje, razumevanje in spoštovanje vseh žrtev nasilja na podlagi spola, nadvse pomembno v boju proti neprijavljanju tega nasilja in ponovni viktimizaciji; ker je zagotavljanje dostopnih mehanizmov za prijave ter učinkovitih pravnih sredstev nujno za ustvarjanje varnejšega okolja za vse žrtve nasilja na podlagi spola;
AM.ker odrekanje dostopa do varnega in zakonitega splava pomeni resno tveganje za ženske in je zato oblika nasilja na podlagi spola, saj se jim odrekata tudi avtonomija in pravica do izbire na reproduktivnem področju; ker so storitve na področju spolnega in reproduktivnega zdravja osnovne zdravstvene storitve; ker več kot 20 milijonov žensk v EU še vedno nima dostopa do varnega in zakonitega splava ter drugih storitev in pravic na področju spolnega in reproduktivnega zdravja, zaradi česar so ženske in dekleta izpostavljene tveganju telesne škode ter nepotrebnemu ekonomskemu in duševnemu stresu; ker odrekanje osnovnih zdravstvenih storitev, kot so storitve spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic, v nekaterih državah članicah vključuje tudi ženske in dekleta, ki so žrtve spolnega nasilja, kar ovira njihovo okrevanje po zadevnem kaznivem dejanju; ker se z evropsko državljansko pobudo, imenovano Moj glas, moja izbira, poziva EU, naj zagotovi dostop do varnega in zakonitega splava za vse, pri tem pa spoštuje delitev pristojnosti na podlagi Pogodb; ker je Evropsko sodišče za človekove pravice odločilo, da restriktivni zakoni o splavu in pomanjkanje doslednega izvajanja v praksi kršijo pravico žensk do telesne avtonomije in integritete;
AN.ker je na podlagi člena 21 Listine prepovedana diskriminacija na podlagi biološkega in družbenega spola ter na kateri koli drugi podlagi;
AO.ker države članice kot pogodbenice Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk zavezujejo obveznosti iz Konvencije, vključno s členom 12 o odpravi diskriminacije žensk na področju zdravstvenega varstva, da bi se moškim in ženskam zagotovil enak dostop do zdravstvenih storitev, vključno s tistimi, ki se nanašajo na načrtovanje družine;
AP.ker odrekanje dostopa do varnega in zakonitega splava v pravu in praksi pomeni diskriminacijo žensk na podlagi spola, saj prepoveduje vrsto zdravstvenega varstva, ki ga potrebujejo samo ženske; ker ni podobnih omejitev za zdravstvene storitve, ki jih potrebujejo samo moški Odbor OZN za odpravo diskriminacije žensk, Inquiry concerning Poland conducted under article 8 of the Optional Protocol to the Convention: report of the Committee (Preiskava o stanju na Poljskem, ki jo je leta 2024 opravil v skladu s členom 8 Opcijskega protokola h Konvenciji: poročilo odbora).;
AQ.ker se je skupno letno financiranje boja proti enakosti spolov v Evropi zvišalo z 220 milijonov USD leta 2019 na 271 milijonov USD leta 2023, kar pomeni 23-odstotno zvišanje; ker velik del financiranja, ki spodbuja rast gibanj proti enakosti spolov v EU, prihaja od tujih akterjev;
AR.ker je iz medijskih poročil razvidno, da so bila sredstva EU v preteklosti dodeljena organizacijam, ki ženske zavajajo glede njihovega spolnega in reproduktivnega zdravja; ker mora biti vse financiranje v skladu s skupnimi vrednotami Unije, kot so določene v členu 2 PEU in Listini, da se bodo s to finančno podporo krepile demokratične vrednote EU;
AS.ker smo priča doslej največjemu in intenzivnejšemu napadu na državljanski prostor po vsej EU, tudi s pravnimi in finančnimi omejitvami, začasno ustavitvijo financiranja, kampanjami blatenja, ustrahovanjem in kriminalizacijo ter pravico do mirnega zbiranja; ker je pravica do mirnega zbiranja temeljna v demokratični družbi;
AT.ker je svet OZN za človekove pravice poudaril, da sta svetovni trend nazadovanja demokracije in pravne države ter sekuritizacija agend privedla do še večjega omejevanja pravice do mirnega zbiranja https://digitallibrary.un.org/record/4086729?ln=en&v=pdf.; ker so napadi na organizacije civilne družbe in zagovornike človekovih pravic, kot so na tiste, ki delujejo na področju varstva in spodbujanja človekovih in okoljskih pravic ter enakosti spolov, vključno s pravicami do splava, migracijami, demokracijo in zagovorništvom, pogostejši in še naprej zelo zaskrbljujoči; ker imajo organizacije civilne družbe in zagovorniki človekovih pravic, ki delujejo na področju varstva in spodbujanja temeljnih pravic, ključno vlogo pri varovanju vrednot Unije; ker bi bilo treba v vseh državah članicah zagotavljati in podpirati, da lahko svobodno in neodvisno delujejo;
AU.ker so posamezniki v ranljivem položaju, kot so otroci, ženske, rasizirane in etnične skupnosti, LGBTIQ+ osebe, migranti in prosilci za azil, invalidi in starejši, vedno znova tarče sovražnega govora in žaljivega diskurza; ker politiki in medijske hiše v več državah članicah, širijo diskurz, uperjen proti LGBTI+ osebam, in ker je bila vložena zakonodaja proti LGBTI+ osebam, ki je bila v nekaterih primerih celo sprejeta; ker so takšne razmere v nasprotju z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic in ogrožajo pravico teh skupin, da so obravnavane kot enakopravni državljani;
AV.ker je nadvse pomembno, da ima civilna družba dostop do financiranja, da lahko uspešno deluje in opravlja svojo nadzorno vlogo; ker sta živahna civilna družba in dejaven državljanski prostor bistvena stebra demokracije; ker imajo tudi organizacije civilne družbe ključno vlogo, zlasti za marginalizirane skupnosti, tudi pri zagotavljanju socialnih storitev; ker se je Komisija v svojih političnih usmeritvah zavezala, da bo okrepila sodelovanje z organizacijami civilne družbe, ki imajo strokovno znanje in pomembno vlogo pri zagovarjanju specifičnih družbenih vprašanj in spoštovanju temeljnih pravic;
AW.ker so organizacije civilne družbe tesne partnerice držav članic v njihovih prizadevanjih za varovanje in spodbujanje temeljnih pravic; ker se humanitarna pomoč še vedno samovoljno kriminalizira; ker omejitve in ovire, ki vplivajo na dejavnosti iskanja in reševanja (ki jih izvajajo države članice), prispevajo k stalni izgubi življenj; ker je komisar Sveta Evrope za človekove pravice države članice EU pozval, naj prenehajo zatirati zagovornike človekovih pravic, ki pomagajo beguncem, prosilcem za azil in migrantom, ter naj ne uporabljajo žaljive, podžigajoče ali stigmatizirajoče retorike o njih in njihovi vlogi https://rm.coe.int/recommendation-protecting-the-defenders-ending-repression-of-human-rig/1680ae9b1c.;
AX.ker bi moral biti cilj prihodnje strategije EU za civilno družbo zagotoviti, da se politike EU oblikujejo in izvajajo v skladu z vrednotami iz člena 2 PEU in Listine; ker bi morala strategija vključevati ambiciozne pobude in merila za merjenje napredka; ker je Komisija napovedala, da namerava vzpostaviti platformo civilne družbe, s katero bo mogoče centralizirati in uskladiti sedanje delovanje akterjev civilne družbe pri oblikovanju politik EU; ker bi bilo treba platformo sooblikovati in izvajati z organizirano civilno družbo;
AY.ker bi bilo treba v naslednjem večletnem finančnem okviru še naprej zagotavljati ustrezno, predvidljivo in trajnostno dolgoročno financiranje EU za civilno družbo, pri tem pa ustrezno upoštevati finančno preglednost, dobro upravljanje in jasne pogodbene obveznosti, kot bi moralo veljati za vse sklade in programe; ker se organizacije za človekove pravice še vedno slabo, razdrobljeno in nedosledno financirajo; ker zmanjšanje tega financiranja, vključno z zamrznitvijo sredstev Agencije ZDA za mednarodni razvoj (USAID), močno vpliva na civilno družbo po vsej EU, saj resno slabi zmožnost civilne družbe, da brani žrtve diskriminacije, spodbuja enakost, zagotavlja odgovornost ter varuje pravno državo in temeljne pravice;
AZ.ker so se v nekaterih primerih s sredstvi EU podpirale pobude, ki prispevajo k segregaciji ali diskriminatornim praksam, kar je v nasprotju s cilji enakosti; ker je svet OZN za človekove pravice pozval, naj se zagotovi, da bo financiranje akterjev civilne družbe skladno z mednarodnimi obveznostmi in zavezami držav članic na področju človekovih pravic ter se ne bo zlorabljalo za oviranje dela ali ogrožanje varnosti teh akterjev https://digitallibrary.un.org/record/4086729?ln=en&v=pdf.;
BA.ker so vse pogostejši poskusi v EU, da bi omejili ali odpravili temeljne pravice žensk in oseb LGBTIQ+, zelo zaskrbljujoči; ker so ti poskusi osredotočeni zlasti na reproduktivno zdravstveno varstvo in pravice, spolno identiteto in pravno priznanje spola ali dostop do celovite spolne vzgoje; ker napadi na ta področja škodujejo najranljivejšim članom družbe, poleg tega pa so tudi nezdružljivi z vrednotami EU in mednarodnim okvirom človekovih pravic ter tako pomenijo kršitev prava EU;
BB.ker obstajajo vrzeli v protidiskriminacijski zakonodaji EU, saj so nekateri razlogi za diskriminacijo obravnavani samo na področju zaposlovanja in dela; ker je zaradi tega zaščita razdrobljena, poleg tega pa se je vzpostavila umetna „hierarhija razlogov“; ker je EU v skladu s Pogodbama in Listino pooblaščena in odgovorna za boj proti diskriminaciji na podlagi vseh prepovedanih razlogov;
BC.ker morajo vse države članice delovati v otrokovo korist, tako da med drugim varujejo temeljno pravico vsakega otroka do družinskega življenja in prepovedujejo diskriminacijo otroka na podlagi zakonskega stanu ali spolne usmerjenosti staršev ali načina, kako je bil otrok spočet; ker se lahko približno 2 milijona otrok še vedno znajdeta v položaju, ko druga država članica njihovih staršev ne priznava za starše; ker je Komisija leta 2022 predlagala uredbo Sveta o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju odločb in sprejemanju javnih listin v zadevah v zvezi s starševstvom ter uvedbi evropskega potrdila o starševstvu (COM(2022)0695) (uredba o starševstvu), o katerem Svet še vedno ni sprejel končne odločitve;
BD.ker so bili izraženi pomisleki glede dejstva, da sta diskriminacija in rasizem še vedno razširjena po vsej EU, tudi v zakonih in politikah ter v javnih institucijah, kot sta kazenski pregon in pravosodni sistem; ker so diskriminatorne prakse v kazenskem pregonu še vedno zelo zaskrbljujoče; ker se proti rasiziranim skupinam nesorazmerno uporabljajo postopki ustavljanja in preiskovanja, pretirana uporaba sile in nadlegovanje; ker so mehanizmi za nadzor in prevzemanje odgovornosti še vedno šibki, ovira pa jih pomanjkanje neodvisnih preiskav; ker je treba hkrati učinkovito obravnavati nasilje nad javnimi uslužbenci;
BE.ker je strukturni rasizem še vedno prisoten v ključnih sektorjih v državah članicah, čeprav je bil uradno priznan na ravni EU; ker segregacija, tudi v izobraževanju, in ponavljajoči se primeri sovražnega govora in kaznivih dejanj iz sovraštva nesorazmerno prizadenejo rasizirane skupnosti in druge marginalizirane skupine, kot so osebe LGBTIQ+; ker te strukturne ovire in kršitve temeljnih pravic po vsej Uniji ovirajo enak dostop do pravic, možnosti in pravosodja; ker to negativno vpliva na zaupanje javnosti v institucije in socialno kohezijo;
BF.ker holokavst in zgodovinske krivice, vključno s kolonializmom in suženjstvom, še vedno vplivajo na strukturni rasizem v današnji Evropi; ker so njihovo priznanje, spominjanje nanje in izobraževanje o njih bistveni za boj proti rasizmu ter spodbujanje enakosti in temeljnih pravic;
BG.ker se v politiki in v praksi presečna diskriminacija večinoma ne obravnava; ker kombinacija učinka rasizma in spola, invalidnosti, spolne usmerjenosti, spolne identitete, spolnega izraza in spolnih značilnosti, socialno-ekonomskega položaja, migracijskega ozadja in drugih razlogov še vedno ni upoštevana, zato številne žrtve nimajo ustrezne zaščite, podpore ali dostopa do učinkovitih pravnih sredstev;
BH.ker nedavne raziskave Agencije Evropske unije za temeljne pravice (FRA), v katerih je temnopolte, Jude, muslimane in osebe LGBTIQ+ v EU povprašala po njihovih izkušnjah, kažejo, da se te skupine še vedno srečujejo z vseprisotnimi izrazi sovraštva in diskriminacije v EU, kar odraža sistemsko rasno diskriminacijo; ker strahovi, zmotna prepričanja in „drugačnost“ podžigajo diskriminacijo in nestrpnost Agencija Evropske unije za temeljne pravice, Poročilo o temeljnih pravicah za leto 2025.; ker je Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI) izrazila zaskrbljenost zaradi ksenofobnega, homofobnega in transfobnega govora, tudi politikov in javnih uslužbencev; ker ima vsakdo v EU enako pravico, da postane polnopraven in dejaven član družbe in je obravnavan enako;
BI.ker nedavne zakonodajne in institucionalne reforme v nekaterih državah članicah vzbujajo resna vprašanja o skladnosti s temeljno pravico do poštenega sojenja ter do neodvisnega in nepristranskega sodišča, kot jo zagotavlja člen 47 Listine; ker je neodvisnost sodstva nepogrešljiv del pravne države in osnovni pogoj za učinkovito varstvo vseh drugih temeljnih pravic; ker je Mednarodna komisija pravnikov poudarila, da morajo sodni sveti ostati neodvisni od parlamentarnega in izvršilnega vpliva;
BJ.ker madžarski zakon o zaščiti lokalne identitete, ki je začel veljati 1. julija 2025, občinske organe pooblašča, da omejijo možnost prebivanja na podlagi pristranskih meril, kot so izobrazba, znanje jezika ali dokazilo o zaposlitvi; ker obstaja nevarnost, da bodo taki ukrepi institucionalizirali rasno ločevanje na stanovanjskem področju in nesorazmerno prizadeli romsko skupnost, kar vzbuja resne pomisleke o skladnosti s pravom EU in temeljnimi pravicami;
BK.ker se romska skupnost še vedno srečuje s sistemsko diskriminacijo, segregacijo, socialno izključenostjo in policijskim nasiljem https://www.coe.int/en/web/commissioner/-/the-unheard-12-million.; ker ugotovitve iz poročil Agencije Evropske unije za temeljne pravice kažejo na precejšnje pomanjkljivosti pri izvajanju strateškega okvira EU za enakost, vključevanje in udeležbo Romov ter kažejo, da njeni cilji za leto 2030 najverjetneje ne bodo doseženi Agencija EU za temeljne pravice, Rights of Roma and Travellers in 13 European countries – Perspectives from the Roma Survey 2024 (Pravice Romov in potujočih skupin (Travellers) v 13 evropskih državah – vidiki iz raziskave o Romih za leto 2024).; ker je bilo zaradi prisilnih izselitev Romov nedavno razseljenih na stotine posameznikov, tudi otrok, starejših in invalidov; ker je komisar Sveta Evrope za človekove pravice pozval, naj se izvajajo sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, povezane s pravicami Romov https://www.coe.int/en/web/commissioner/-/greece-should-ensure-that-roma-have-access-to-adequate-housing-and-are-not-subject-to-discriminatory-treatment-or-violence-by-law-enforcement-authorities.;
BL.ker se invalidi, ki živijo v EU, še vedno srečujejo z nadlegovanjem ter večplastnimi in presečnimi oblikami diskriminacije na vseh področjih svojega življenja, tudi z odrekanjem razumne prilagoditve, socialno-ekonomsko prikrajšanostjo, družbeno izolacijo, nasiljem na podlagi spola, kot je prisilna sterilizacija, pomanjkanjem dostopa do storitev v skupnosti, nekakovostnimi stanovanji, institucionalizacijo, neustreznim zdravstvenim varstvom in odrekanjem priložnosti, da bi prispevali k družbi in v njej dejavno sodelovali;
BM.ker bi morale EU in države članice, ki še niso ratificirale izbirnega protokola k Konvenciji OZN o pravicah invalidov, to nemudoma storiti;
BN.ker je Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti vlade pozvala, naj dejavno spodbujajo vključevanje migrantov in se borijo proti vsem oblikam njihove diskriminacije https://www.coe.int/en/web/european-commission-against-racism-and-intolerance/-/ecri-s-recommendations-on-integration-and-inclusion-of-migrants-new-factsheet.; ker sta rasizem in rasna diskriminacija še vedno prisotna, tudi na področju migracij in azila; ker so rasizirani migranti nesorazmerno izpostavljeni kršitvam pravic na mejah Unije in v azilnih in sprejemnih sistemih; ker ni izrecnih zaščitnih ukrepov za boj proti rasizmu;
BO.ker večina javnosti v EU ni seznanjena s položajem interspolnih oseb v EU; ker je aprila 2024 več držav članic Sveta Evrope podprlo prvo resolucijo Sveta za človekove pravice OZN o boju proti diskriminaciji, nasilju in škodljivim praksam proti interspolnim osebam;
BP.ker večina držav članic direktive o rasni enakosti ne izvaja v zadostni meri; ker nekatere države članice niso v celoti ali pravilno prenesle Okvirnega sklepa Sveta 2008/913/PNZ o rasizmu in ksenofobiji; ker si je treba bolj prizadevati za boj proti strukturnemu rasizmu, tudi proti vplivu nasilnih skrajnih desničarskih diskurzov v družbeni razpravi https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52024DC0419., in zagotoviti, da bodo države članice spoštovale protidiskriminacijsko zakonodajo EU;
BQ.ker je v več državah članicah dostop do pravnega varstva za žrtve rasističnih kaznivih dejanj iz sovraštva in drugih oblik kaznivih dejanj iz sovraštva in diskriminacije še vedno zelo omejen zaradi neustreznih podpornih storitev, ovir za prepoznavanje rasističnih in sovražnih nagibov ter nezadostnega izvrševanja protidiskriminacijske zakonodaje; ker se zato rasizirane skupnosti in druge marginalizirane skupine še vedno srečujejo s kršitvami pravic, ne da bi imele dostop do učinkovitih pravnih sredstev;
BR.ker več držav članic dosledno ne upošteva sodb Evropskega sodišča za človekove pravice;
BS.ker se člen 151 PDEU sklicuje na temeljne socialne pravice, kot so pravice iz Evropske socialne listine; ker se socialno-ekonomske neenakosti, tudi revščina in socialna izključenost, po EU povečujejo, kar je zelo zaskrbljujoče; ker so te neenakosti še vedno zelo rasizirane ter so še vedno prisotne trdovratne in strukturne razlike v dostopu do izobraževanja, zdravstvenega varstva, stanovanj in zaposlitve ter v kopičenju premoženja, kar rasiziranim skupinam še vedno onemogoča enakopravno udeležbo v družbi ter ohranja medgeneracijski krog revščine in marginalizacije; ker se v več državah članicah zaskrbljujoče hitro povečujeta neenakost v stanovanjskem sektorju in število brezdomcev https://pace.coe.int/en/files/3%204542/html.;
BT.ker bi morala Komisija preučiti, kateri ukrepi so potrebni za pristop EU k Evropski socialni listini;
BU.ker so že bili podani predlogi, naj Svet Evrope in njegove države članice sprejmejo protokol k Evropski konvenciji o človekovih pravicah, ki bo vključeval pravico do čistega, zdravega in trajnostnega okolja;
BV.ker je Evropsko sodišče za človekove pravice v sodbi v zadevi KlimaSeniorinnen/Švica priznalo, da neukrepanje držav pri sprejemanju ustreznih ukrepov za boj proti podnebnim spremembam lahko pomeni kršitev pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja iz člena 8 Konvencije; ker je v sodbi poudarjeno, da je nujno treba zagotoviti izvršljivo pravico do čistega, zdravega in trajnostnega okolja v okviru Evropske konvencije o človekovih pravicah, s čimer bi zagotovili doslednost, predvidljivost in varstvo javnosti;
BW.ker so nekatere države članice objavile pismo o razlagi temeljnih pravic v okviru Evropske konvencije o človekovih pravicah;
BX.ker so evropski standardi na področju človekovih pravic pravice, načela in obveznosti iz Pogodb, konvencij in prava EU, ki odražajo skupno razumevanje minimalnih ravni varstva; ker so mednarodni standardi človekovih pravic minimalni standardi za varstvo človekovih pravic, ki jih je mednarodna skupnost uradno potrdila z univerzalnimi pogodbami, običajnim mednarodnim pravom in splošno sprejetimi načeli; ker ti standardi zavezujejo ali usmerjajo države pri obravnavanju posameznikov;