1.je seznanjen s poročilom Komisije za leto 2023 o spremljanju uporabe prava EU;

2.obžaluje, da Komisija ni objavila letnega poročila o spremljanju uporabe prava EU za leto 2024 in tako prekinila več kot 40-letno prakso, s katero je začela leta 1983; poudarja, da je redno letno spremljanje uporabe prava EU bistven instrument, s katerim Komisija izpolnjuje svojo vlogo varuhinje Pogodb v skladu s členom 17(1) PEU, saj pomaga zagotavljati in spremljati, da se pravo EU pravilno uporablja in izvršuje v vseh državah članicah, ter na pregleden način, ki je dostopen vsem, slediti napredku na tem področju; meni, da je letno poročilo o spremljanju uporabe prava EU ključno orodje, ki omogoča nadzor nad pravilnim prenosom in izvajanjem prava EU ter varuje institucionalno ravnovesje, kot je določeno v Pogodbah; poudarja, da je treba Parlament sproti obveščati ter da se kot sozakonodajalec, pa tudi pri izvajanju političnega nadzora nad Komisijo na podlagi člena14(1) PEU zanaša na to poročanje, da bi lahko ustrezno izvajal svoje pristojnosti; poudarja, kako pomembno je zagotoviti letno spremljanje uporabe prava EU po posameznih državah, da bi preprečili kršitve temeljnih pravic in pravne države zaradi neskladnosti; poziva Komisijo, naj posebno pozornost nameni svobodi izražanja, pluralnosti medijev, enakosti in nediskriminaciji, katerih kršenje bi lahko neposredno vplivalo na zaupanje državljanov v EU; meni, da pregledno in dostopno poročanje prispeva k obveščanju državljanov o izvajanju prava EU in zmanjšuje prostor za napačne informacije o delovanju EU; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da nacionalna ustavna in vrhovna sodišča v nekaterih državah članicah spodkopavajo uveljavljeno doktrino primarnosti prava EU; poudarja, da bi morali takšni dogodki vedno privesti do hitrih izvršilnih dejavnosti Komisije, vključno s postopki za ugotavljanje kršitev;

3.ugotavlja, da je Komisija prešla v nov krog poročanja o spremljanju uporabe prava EU na podlagi letnih poročil vsakega komisarja o napredku pri poenostavitvi, izvajanju in izvrševanju ter letnega preglednega poročila o poenostavitvi, izvajanju in izvrševanju; pozdravlja letno pregledno poročilo za leto 2025 in letna poročila komisarjev o napredku za leto 2025, ki zajemajo obdobje od 1. januarja do 31. julija 2025, saj so dragocen vir dejstev o stanju izvajanja prava EU v sektorjih in državah članicah; ugotavlja, da so poročila jasno predstavljena; vseeno obžaluje, da se analiza še vedno preveč osredotoča na dosežke, premalo pozornosti pa se namenja stalnim izzivom in sistemskim vrzelim pri izvrševanju; ugotavlja, da nezadostni primerjalni podatki in kazalniki, usmerjeni v rezultate, omejujejo ocenjevanje dejanskega napredka skozi čas; poudarja, da je treba v letnem preglednem poročilu preseči opisovanje ter zagotoviti vsebinsko in kritično oceno sistemskih izzivov in pomanjkljivosti pri uporabi in izvrševanju zakonodaje EU, vključno z jasno in pregledno opredelitvijo pomanjkljivosti in ukrepov, predvidenih za njihovo odpravo; poziva Komisijo, naj v prihodnjih preglednih poročilih zagotovi skladen pristop in naj poglavja o poenostavitvi uravnoteži z analizo izvajanja in izvrševanja; poziva Komisijo, naj preseže formalistično, postopkovno spremljanje, osredotočeno zgolj na prenos direktiv; poudarja, da bi moralo spremljanje zajemati vsebinsko učinkovitost prava EU pri doseganju svojih ciljev; poziva Komisijo, naj objavi metodologijo, uporabljeno pri pripravi preglednih poročil, da bi zagotovila preglednost in učinkovit parlamentarni nadzor; poudarja pomen dobrega sodelovanja med institucijami, zlasti prek trajnega strukturiranega dialoga med Komisijo in Parlamentom, da se zagotovita popolna preglednost in dostopnost ter izboljšata verodostojnost in uporabnost poročil za oblikovalce politik in državljane;

4.poziva k večji preglednosti pri sodelovanju med Komisijo, Parlamentom in Svetom pri izvajanju in izvrševanju prava EU, tudi z rednimi strukturiranimi dialogi, sistematično izmenjavo podatkov in pravočasnim posredovanjem ustreznih dokumentov Parlamentu v skladu z Medinstitucionalnim sporazumom o boljši pripravi zakonodaje;

5.obžaluje pomanjkanje informacij o bistvenih prednostnih nalogah EU v letnem poročilu Komisije o spremljanju uporabe prava EU za leto 2023 ter v njenem preglednem poročilu o poenostavitvi, izvajanju in izvrševanju;

6.poudarja, da je treba okrepiti predhodne mehanizme, ki zagotavljajo, da so zakonodajni predlogi v celoti skladni z delitvijo pristojnosti, določeno v Pogodbah, da bi preprečili primere, v katerih bi bili lahko akti, sprejeti po rednem zakonodajnem postopku in potrjeni od držav članic, pozneje razglašeni za nične oziroma delno nične na podlagi pravne podlage ali pristojnosti; poudarja, da je okrepljen pravni nadzor v vseh fazah zakonodajnega postopka bistven za zaščito stabilnosti, predvidljivosti in verodostojnosti zakonodaje EU; poudarja, da mora Komisija zagotoviti sistematična preverjanja skladnosti, da bi preprečila poseganje zakonodaje EU na področja, ki niso v pristojnosti EU, zlasti na občutljivih področjih;

7.poziva Komisijo, naj objavlja letna poročila o preglednosti, ki bodo posebej namenjena ciklu spremljanja, poenostavitve in izvrševanja in v katerih bodo podrobno opisane metodološke spremembe, viri podatkov, izzivi, ki so se pojavili, ter posvetovanja z deležniki in nacionalnimi upravami;

8.jemlje na znanje sklicevanja na dialoge pred ugotavljanjem kršitev (prej znani kot postopki EU Pilot) v poročilu Komisije o preglednosti za leto 2025, njihovo sedanje delovanje in vlogo pri omogočanju zgodnjega reševanja težav pred začetkom formalnega postopka za ugotavljanje kršitev; vendar meni, da bi morala biti ta sklicevanja podrobnejša;

9.poudarja, da so peticije, ki jih prejme Parlament, bistven instrument za ugotavljanje pomanjkljivosti pri izvajanju prava EU, vključno s sistemskimi ali strukturnimi kršitvami v državah članicah; zato poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo informacije in ugotovitve iz peticij upoštevale in vključile v njene postopke izvrševanja in spremljanja; zlasti poziva Komisijo, naj zagotovi podrobne statistične podatke o številu peticij, ki jih je spremljala Komisija, vključno s tistimi, ki so privedle do nadaljnjih preiskav v okviru postopkov EU Pilot ali postopkov za ugotavljanje kršitev;

10.izraža zaskrbljenost zaradi rednega pomanjkanja ocen učinka, ki bi spremljale zakonodajne predloge, zlasti zakonodajne predloge, ki bi lahko znatno vplivali na temeljne pravice; poudarja, da ocene učinka prispevajo h kakovosti zakonodaje EU in s tem olajšujejo njeno izvajanje ter izboljšujejo preglednost in odgovornost institucij EU; poudarja pomen posvetovanja z upoštevnimi deležniki in organizacijami civilne družbe pri pripravi ocen učinka;

11.priporoča, naj Komisija v spremljanje izvajanja prava EU obširno vključuje deležnike, organizacije civilne družbe in neodvisne strokovnjake, pri čemer naj v celoti izkoristi njihovo strokovno znanje in izkušnje o izvajanju na lokalni ravni;

12.ponovno poudarja, da je spoštovanje pravne države temeljni pogoj za učinkovito izvajanje in enotno uporabo prava EU v vseh državah članicah, ter priznava bistveno vlogo, ki jo ima izvrševanje zakonodaje pri varstvu temeljnih pravic; poudarja, da je pravilna in enotna uporaba prava EU na področju svobode, varnosti in pravice bistvena za zaščito temeljnih pravic, medsebojnega zaupanja in pravne države po vsej EU; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da še vedno obstajajo pomanjkljivosti pri prenosu in izvajanju ključnih pravnih instrumentov; izraža močno podporo mehanizmu pogojenosti s pravno državo in poziva Komisijo, naj ga uporablja dosledno, objektivno in pregledno; poudarja, da je nujno treba okrepiti nadzor nad tem, ali države članice spoštujejo temeljne vrednote EU, in sicer pravno državo, demokracijo in spoštovanje človekovih pravic, kot je določeno v členu 2 PEU; poudarja, da je mehanizem iz člena 7 PEU bistveno orodje za izvrševanje v primeru očitnega tveganja hujše kršitve; poudarja, da spoštovanje pravne države ne zadeva le držav članic, temveč tudi institucije EU, ki bi morale odgovarjati za svoje spoštovanje Pogodb;

13.pozdravlja prizadevanja Komisije za izvrševanje Okvirnega sklepa Sveta 2008/913/PNZ z dne 28. novembra 2008 o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko-pravnimi sredstvi UL L 328, 6.12.2008, str. 55, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec_framw/2008/913/oj. ter akta o digitalnih storitvah Uredba (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o enotnem trgu digitalnih storitev in spremembi Direktive 2000/31/ES (Akt o digitalnih storitvah) (UL L 277, 27.10.2022, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2022/2065/oj)., da bi zagotovila trdno pravno in institucionalno zaščito pred sovražnim govorom, diskriminacijo in nasiljem v fizičnem in digitalnem okolju;

14.poziva k tesnejšemu čezmejnemu sodelovanju med pravosodnimi organi in organi kazenskega pregona z namenom učinkovitega boja proti hudim kaznivim dejanjem, korupciji in terorizmu; podpira nadaljnjo digitalizacijo pravosodnih orodij, vključno s popolno uvedbo e-dokazov in e-CODEX; poudarja, kako pomembno je okrepiti vlogo in operativno zmogljivost Evropskega javnega tožilstva (EJT);

15.poudarja, da bi morala Komisija pri uveljavljanju varstva temeljnih pravic v skladu z Listino o temeljnih pravicah, ki ustrezajo pravicam, zagotovljenim z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ustrezno upoštevati sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice;

16.podpira strateška priporočila iz poročil Maria Draghija in Enrica Lette ter poudarja njihov pomen za krepitev zmogljivosti EU za izvajanje, posodobitev enotnega trga ter zagotavljanje skladnejšega in v rezultate usmerjenega upravljanja zakonodaje EU na vseh političnih področjih;

17.izraža zaskrbljenost, ker Komisija ni pripravljena začeti postopkov za ugotavljanje kršitev pred Sodiščem Evropske unije, tudi v primerih očitnih in vztrajnih kršitev prava EU; poziva Komisijo kot varuhinjo Pogodb, naj v celoti uporabi vsa orodja za izvrševanje in naj se ne obotavlja pri uporabi pravdnih postopkov kot bistvenega orodja izvrševanja za zagotavljanje skladnosti in ohranjanje avtoritete prava EU; obžaluje, da je začetek postopkov za ugotavljanje kršitev še vedno selektiven glede na pristop Komisije k prednostnemu razvrščanju kršitev, za katere meni, da najbolj vplivajo na javne in poslovne interese Sporočilo Komisije z dne 11. februarja 2025 z naslovom Enostavnejša in hitrejša Evropa: Sporočilo o izvajanju in poenostavitvi (COM(2025)0047)., ter izraža zaskrbljenost, ker morebitnim kršitvam prava EU ne sledijo sistematično izvršilni ukrepi; poudarja pomen učinkovitega spremljanja in preventivnih ukrepov, da državljani ne bi nosili stroškov nepopolnega prenosa ali nepravilne uporabe prava EU v državah članicah;

18.graja pomanjkanje preglednosti v zvezi z merili, ki jih Komisija uporablja za dajanje prednosti nekaterim izvršilnim ukrepom pred drugimi; poziva Komisijo, naj sprejme in objavi pregledna in objektivna merila za primere kršitev, zlasti glede izbire in prednostnega razvrščanja tistih, ki vključujejo hude ali sistemske kršitve temeljnih pravic, načel pravne države ali pravil notranjega trga; vztraja, da je v celotnem postopku potrebna večja preglednost, zajemši javni dostop do informacij o statusu, naravi in obsegu tekočih postopkov, o izidih postopkov ter o prejetih in upoštevanih prispevkih javnosti, zlasti v začetni fazi postopkov za ugotavljanje kršitev; poziva Komisijo, naj proaktivno in redno poroča o primerih, v katerih se je odzvala na domnevno hudo kršitev, in o primerih, v katerih se je odločila, da ne bo ukrepala;

19.obžaluje, da pogosto ni sproženih postopkov za ugotavljanje kršitev zaradi neupoštevanja sodb Sodišča Evropske unije; poziva Komisijo, naj dosledno sproža take postopke v primerih neizvajanja sodbe Sodišča Evropske unije, tudi z izdajanjem zahtev za pavšalne zneske ali denarne kazni, zlasti v primerih sistemskih kršitev prava EU ali ponavljajočega se nespoštovanja sodb Sodišča Evropske unije s strani zadevne države članice;

20.poudarja, da so pritožbe v zvezi z domnevnimi kršitvami prava EU s strani držav članic, ki jih vložijo državljani, pravni strokovnjaki ali organizacije civilne družbe, pomemben vir informacij v zvezi z izvrševanjem prava EU; poziva Komisijo, naj ob vložitvi pritožb zagotovi ustrezno nadaljnje ukrepanje v zvezi s temi pritožbami, po potrebi vključno s pravočasnim začetkom postopkov za ugotavljanje kršitev ali jasnim obveščanjem vlagatelja o razlogih, zakaj ne bo postopka za ugotavljanje kršitev; poleg tega poudarja, kako pomembni so drugi kanali, ki državljanom omogočajo, da prijavijo nepravilnosti v institucijah EU ali goljufije, ter da je treba okrepiti finančna sredstva in osebje Evropskega varuha človekovih pravic in Evropskega urada za boj proti goljufijam ter povečati učinkovitost mehanizma za vlaganje peticij pri Evropskem parlamentu;

21.je seznanjen, da je Parlament prejel več peticij z resnimi pomisleki o spolni zlorabi otrok, zlasti na spletu, širše gledano pa o ponavljajočih se ali sistemskih pomanjkljivostih pri izvajanju prava EU v zvezi z zaščito otrok; opozarja, da je Komisija leta 2023 in 2025 nadalje ukrepala v zvezi s postopki za ugotavljanje kršitev proti 18 državam članicam zaradi nepravilnega prenosa Direktive 2011/93/EU Direktiva 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2004/68/PNZ (UL L 335, 17.12.2011, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2011/93/oj). o boju proti spolni zlorabi otrok, med katerimi je bilo zaključenih le osem zadev; poziva Komisijo, naj glede na posebno ranljivost otrok prednost nameni izvrševanju na tem področju in poskrbi za hitro in učinkovito nadaljnje ukrepanje v zvezi s peticijami o domnevni neskladnosti; v zvezi s tem spodbuja Komisijo, naj uporabi vsa razpoložljiva postopkovna in pravna sredstva in zagotovi celovito in učinkovito izvajanje prava EU za preprečevanje spolne zlorabe otrok in boj proti njej;

22.z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je v nekaterih državah članicah ogrožena uporaba postopka predhodnega odločanja, vštevši pristojnost sodnikov, da zahtevajo predhodno odločanje; poudarja, da te ovire ogrožajo pravilno izvajanje prava EU v teh državah članicah; poziva Komisijo, naj v celoti izkoristi ustrezne instrumente, da bi zagotovila popolno skladnost s postopkom predhodnega odločanja;

23.poziva Komisijo, naj učinkovito uporabi fazo predhodnega postopka, pri tem pa upošteva cilj, da se zagotovi, da države članice čim prej izpolnijo obveznosti, ki izhajajo iz prava EU; poziva Komisijo, naj uvede časovno omejitev za dialog pred ugotavljanjem kršitev, prej znan kot postopek EU Pilot, da bi zagotovila hitro reševanje in izvrševanje; priporoča, naj se zagotovijo podrobnejše in dostopnejše informacije o teh neformalnih dialogih, zajemši pričakovane časovne okvire in rezultate, da bi zagotovili odgovornost in pravočasno reševanje;

24.spodbuja Komisijo in države članice, naj okrepijo strukturirano sodelovanje in mehanizme zgodnjega opozarjanja, ki pomagajo odkrivati težave pri prenosu ali izvajanju, še preden se je treba zateči k formalnim postopkom za ugotavljanje kršitev; poziva države članice, naj dosledno spoštujejo roke za prenos, upoštevajo smernice, ki jih je izdala Komisija, ter dejavno in v celoti sodelujejo v dialogih o izvajanju, Komisijo pa pravočasno obvestijo o morebitnih ovirah in težavah pri prenosu in izvajanju, da bi se izognili zamudam, napakam in morebitnim kaznim; poziva k nadaljnji podpori za krepitev upravnih in tehničnih zmogljivosti držav članic v zvezi s tem; obžaluje, da nekatere države članice prepozno poročajo o težavah pri prenosu in/ali izvajanju ali sploh ne poročajo o njih, kar povzroča zamude, ki negativno vplivajo na državljane in podjetja EU; opozarja, da države članice v zakonodajnem postopku prek Sveta sodelujejo kot sozakonodajalci; poudarja, da pomanjkljivo izvrševanje prava EU negativno vpliva na mnenje državljanov o EU in na njeno sposobnost, da doseže rezultate;

25.pozdravlja uvedbo dialogov o izvajanju kot novega instrumenta za podporo skladnosti držav članic s pravom EU; poudarja pomen vzpostavitve jasnega, preglednega in vključujočega postopka za opredelitev, izbor in vključevanje deležnikov v te dialoge v vseh državah članicah EU; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je sodelovanje regionalnih in lokalnih organov v dialogih o izvajanju še vedno omejeno; poudarja, da je smiselno sodelovanje deležnikov bistveno za izboljšanje kakovosti, legitimnosti in učinkovitosti prizadevanj za izvajanje;

26.ugotavlja, da je glede na pregled enotnega trga povprečna zamuda pri prenosu direktiv o enotnem trgu v EU trenutno 11,9 meseca, kar v povprečju pomeni, da države članice za vključitev direktiv EU v nacionalno zakonodajo potrebujejo skoraj eno leto več od predpisanega roka;

27.je zaskrbljen, ker številni evropski zakonodajni akti vključujejo sklicevanja na tehnične standarde ter delegirane ali izvedbene akte, ki so ob sprejetju temeljnih aktov še v fazi priprave, zaradi česar jih države članice v predpisanem roku težko v celoti prenesejo v svoj okvir;

28.z zaskrbljenostjo ugotavlja, da ima nova platforma za izvajanje Europa, ki je bila vzpostavljena aprila 2025 in katere cilj je centralizirati informacije o izvršilnih ukrepih Komisije, postopkih za ugotavljanje kršitev, prenosu direktiv in dialogu pred ugotavljanjem kršitev, prej znanem kot postopek EU Pilot, slabosti; izpostavlja, da je platforma kljub svojemu potencialu sestavljena predvsem iz podatkovnih tabel in bi jo bilo treba izboljšati, da bi pregledno zagotavljala bistvene informacije o tekočih ali zaključenih postopkih ter da bi bile na voljo izčrpne kvalitativne analize predstavljenih podatkov; ugotavlja, da informacije, predstavljene na platformi, v glavnem urejajo države članice, tako da je na njej splošen pregled nacionalnih prizadevanj za izvajanje; obžaluje, da informacije niso strukturirane po pravnem aktu, da bi se bilo mogoče bolj jasno seznaniti s fazo izvajanja, s tem povezanimi izzivi in izzivi, s katerimi se spoprijemajo države članice pri izvajanju zakonodajnih aktov; meni, da bi se s takšnim analitičnim pristopom precej izboljšala preglednost in olajšalo ocenjevanje izvajanja v EU, ki bi bolj temeljilo na dokazih; poziva Komisijo, naj izboljša učinkovitost platforme in njeno vsebino, da se bo lahko uporabljala za vrsto različnih operacij na pregleden in lahko dostopen način, vključno s primerjavami in sklepi v nekaterih primerih, ter da bo postala koristen instrument za zakonodajalce, delavce v pravni stroki in državljane, ki se želijo seznaniti, kako se pravo EU spoštuje v praksi;

29.poudarja, da je za odgovornost in zaupanje javnosti bistveno, da se podatki o prenosu in postopkih za ugotavljanje kršitev pregledno in pravočasno objavijo; poziva Komisijo, naj omogoči dostop do teh podatkov v odprti in uporabniku prijazni obliki ter olajša njihovo primerjanje med državami članicami in področji politike; poziva Komisijo, naj poskrbi za potrebno preglednost vseh orodij in podatkovnih zbirk, ki se uporabljajo za spremljanje izvajanja prava EU, tudi z objavo metodoloških opomb, meril za zbiranje podatkov in pojasnil kazalnikov; poudarja, da je preglednost bistvena, da lahko državljani, raziskovalci in institucije EU izvajajo smiseln nadzor;

30.poudarja, da je treba povečati preglednost za državljane in podjetja, kar zadeva pravice, ki jih imajo na podlagi prava EU, in mehanizme, ki so jim na voljo v primeru njihovih kršitev; poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo prepoznavnost in dostopnost pritožbenih postopkov, tudi s posodobljenimi digitalnimi orodji in večjezičnimi informacijskimi portali;

31.poziva Komisijo, naj izboljša in posodobi, kako spremlja uporabo uredb, ob priznavanju njihovega vse večjega pomena kot glavnega zakonodajnega instrumenta EU; je seznanjen z izzivi pri uporabi uredb, kar dokazujejo vrzeli v podatkih, ki jih je predložila Komisija, zlasti v smislu popolnosti, dostopnosti in doslednosti; poziva Komisijo, naj poroča, kako so njene dejavnosti in metode spremljanja prilagojene uporabi uredb in priporočilom v zvezi s tem iz poročila o pregledu delovnih metod Komisije za spremljanje uporabe prava EU;

32.priporoča, naj se zakonodaja druge stopnje, tj. delegirani in izvedbeni akti, uporablja bolj disciplinirano in omejeno, in sicer za določanje nebistvenih elementov zakonodaje ali z omejitvijo njihovega področja uporabe na res tehnične zadeve, potrebne za uporabo zakonodaje prve stopnje; poudarja, da se morajo akti druge stopnje sprejeti po preglednih postopkih ter morajo vključevati jasne roke, omogočati dovolj časa za smiseln in učinkovit nadzor sozakonodajalcev ter biti objavljeni dovolj zgodaj, da se lahko deležniki pripravijo na izpolnjevanje obveznosti, in da bi morali biti ti akti na voljo pred začetkom veljavnosti zakonodaje prve stopnje ali hkrati z njo, če je to izvedljivo, da se zagotovita pravna varnost in izvršljivost;

33.vztraja, da imajo sodni organi držav članic in EU temeljno vlogo pri oblikovanju trdne sodne prakse in s tem pri ohranjanju pravne varnosti v družbi po vsej EU in na trgu EU; v zvezi s tem poudarja, da je pomembno ohraniti neodvisnost sodstva, pomembno pa je tudi, da se pravosodnim organom dodeli dovolj finančnih in človeških virov;

34.poudarja, da lahko v nekaterih državah članicah, ki imajo zvezne ali regionalne sisteme, prenos vključuje več zakonodajnih postopkov in ravni upravljanja;

35.poudarja, da je za učinkovit boj proti hudim kaznivim dejanjem, korupciji in terorizmu pomembno, da pravosodni organi in organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj tesneje sodelujejo med seboj, zlasti s krepitvijo vloge in operativne zmogljivosti Evropskega javnega tožilstva;

36.podpira nadaljnjo digitalizacijo pravosodnih orodij, zlasti v čezmejnih postopkih, kot sta sistema e-dokazov in e-CODEX, da bi na zaupanja vreden način pospešili sodno odločanje;

37.poudarja, da poenostavitve prava EU ne gre zamenjevati z deregulacijo; poudarja, da prizadevanja Komisije za poenostavitev, pri katerih se različni zakonodajni akti obravnavajo v svežnju, nikakor ne bi smela biti samodejna in bi morala biti po potrebi predmet temeljitih ocen učinka in smiselnih posvetovanj z deležniki; poudarja, da se lahko z racionalizacijo pravnih besedil in postopkov izboljšajo jasnost, pravna varnost in upravna učinkovitost; ponovno poudarja, da je kakovostna, jasna in koherentna zakonodaja EU bistven pogoj za učinkovit, pravilen in enoten prenos v državah članicah, pri katerem se ohranijo bistveni politični cilji in zaščitni ukrepi; poudarja, da mora biti tak postopek poenostavitve namenjen zmanjšanju tehnične zapletenosti, odpravljanju regulativnih prekrivanj, usklajevanju opredelitev in postopkov, določenih v aktih, ki urejajo povezana področja, ter zagotavljanju tehnične izvedljivosti izvajanja v nacionalni zakonodaji; poudarja, kako pomembna je usklajenost med zakonodajnimi akti, da se preprečijo podvajanja in protislovja, ki ovirajo učinkovito izvajanje. poudarja, da je zmanjšanje upravnih bremen neločljivo povezano z zagotavljanjem dostopnosti, kar je mogoče učinkovito doseči z dobro zasnovanimi digitalnimi orodji, ki so enostavna in vključujoča za vse uporabnike;

38.ugotavlja, da je bilo 59 od 130 rednih zakonodajnih postopkov leta 2023 objavljenih brez ocene učinka, leta 2024 pa jih je bilo 26 od 31; z zaskrbljenostjo tudi ugotavlja, da je Komisija med 1. decembrom 2024 in 26. septembrom 2025 objavila 80 rednih zakonodajnih postopkov, od katerih jih je bilo le 18 podprtih s skupno 12 ocenami učinka; poziva, naj se za vse akte izvedejo ocene učinka; obžaluje, da v preteklosti te ocene niso bile izvedene za več politično občutljivih predlogov;

39.je seznanjen s cilji zmanjšanja bremena, ki jih je Komisija določila v svojem delovnem programu za leto 2025; pozdravlja, da namerava Komisija izvesti stresne teste in preverjanje dejanskega stanja zakonodaje EU, da bi zagotovila, da učinkovito izpolnjuje cilje politike; v zvezi s tem želi spomniti, da je za oblikovanje politik na podlagi dokazov pomembno, da se zakonodaja sistematično ocenjuje, kot je določeno v zbirki orodij Komisije za boljše pravno urejanje; poziva, naj se imenovanemu komisarju podelijo potrebna pooblastila, viri in analizna orodja, da bo lahko vodil ta prizadevanja in zagotovil, da bodo vsi zakonodajni akti sorazmerni, izvršljivi in ustrezali svojemu namenu;

40.poudarja, da obstajajo primeri zakonodajnih aktov, ki niso bili nikoli uporabljeni; poziva Komisijo, naj redno spremlja te primere, oceni, zakaj se ne uporabljajo, odloči, ali jih je treba poenostaviti, in pripravi predloge o njihovi spremembi;

41.opozarja, da boljša priprava zakonodaje EU temelji na medinstitucionalnem ravnovesju med sozakonodajalcema in skupni zavezanosti preglednemu sodelovanju v celotnem zakonodajnem ciklu; ugotavlja, da se mora to odražati v določanju ali pregledovanju večletnih prednostnih nalog ter v vsakoletni skupni izjavi o letnih medinstitucionalnih prednostnih nalogah; ostro kritizira najnovejšo prakso Komisije, da brez zadostne utemeljitve umika zakonodajne predloge, še posebej tiste, o katerih že potekajo tristranska pogajanja, saj tako ravnanje zmanjšuje verodostojnost medinstitucionalnega sodelovanja in demokratično odgovornost; spominja, da mora Komisija vsako svojo namero o umiku zakonodajnega akta v obravnavi, kot je napovedala v svojih letnih delovnih programih, ustrezno obrazložiti in utemeljiti, da se omogoči ustrezno posvetovanje s sozakonodajalcema EU; ugotavlja, da je uravnoteženo izvajanje pristojnosti institucij EU ogroženo, za podjetja ustvarja pravno negotovost in zmanjšuje zaupanje običajnih ljudi v pripravo zakonodaje EU, če ni ustreznega posvetovanja; zato poziva Komisijo, naj Evropski parlament in Svet v celoti vključi v zgodnjo fazo in ves postopek umika ter pred morebitno razveljavitvijo izvede temeljite, z dokazi podprte ocene učinka, pri čemer naj celovito upošteva koristi in stroške, vključno s stroški neskladnosti in neukrepanja;

42.priporoča, naj Komisija pripravi zakonodajo, s katero bi v skladu z resolucijo Evropskega parlamenta z dne 22. novembra 2023 s priporočili Komisiji o digitalizaciji in upravnem pravu kodificirali minimalne standarde za upravne postopke v državah članicah; poudarja, da bi morala ta zakonodaja spodbujati pravičnost, preglednost in digitalizacijo v javni upravi EU, vključno z zaščitnimi ukrepi za odgovorno uporabo umetne inteligence pri odločanju;

43.poziva, naj se močno poenostavijo upravne obveznosti za upravičence do sredstev EU, da se bodo sredstva EU pravilno in učinkovito uporabljala, zlasti naj se širše uporabljajo modeli poročanja, ki temeljijo na rezultatih, zmanjša podvajanje v revizijskih postopkih ter jasno pravno razlikuje med nenamernimi napakami in namernimi goljufijami; obžaluje, da je bila do konca leta 2023 državam članicam iz mehanizma za okrevanje in odpornost izplačana le približno tretjina vseh sredstev, sedem držav članic pa do konca leta 2023 iz tega mehanizma sploh ni prejelo sredstev za zadovoljivo izpolnjevanje mejnikov in ciljev, ker vlade niso dosegle dogovorjenih mejnikov Evropsko računsko sodišče, posebno poročilo 13/2024: Črpanje sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost – Sredstva se črpajo z zamudami in še vedno obstajajo tveganja, da ukrepi ne bodo dokončani in zato tudi cilji mehanizma za okrevanje in odpornost ne bodo doseženi, Urad za publikacije Evropske unije, 2024.; poudarja, da pretirana upravna bremena, pa tudi težave z upravno zmogljivostjo in zapletena pravila na nacionalni ravni, ogrožajo dostop do financiranja EU in verodostojnost podpornih politik EU;

44.poziva Komisijo, naj oceni izvedljivost združitve sedanje in prihodnje digitalne zakonodaje, vključno z okviri za kibernetsko varnost, v enoten in skladen digitalni pravilnik; priporoča, naj tak instrument vsebuje usklajene opredelitve, enotne obveznosti poročanja in jasne smernice za javne in zasebne akterje, da bi izboljšali pravno skladnost in skladnost na enotnem digitalnem trgu;

45.ugotavlja, da je pri zakonodajnih aktih s področja trgovine, ki začnejo uporabljati pozneje, bistveno, da se določijo jasni datumi začetka uporabe; opozarja, da bi morale smernice Komisije, potrebne za učinkovito in enotno izvajanje teh aktov, zagotoviti jasnost in pravno varnost ter ne bi smele ogroziti bistva in namena temeljnega akta; v zvezi s tem močno obžaluje, da ponavljajoče se zamude in nejasnosti glede datumov začetka uporabe in obdobij postopnega uvajanja na podlagi zakonodaje EU in mednarodnih sporazumov, katerih pogodbenica je EU, slabo vplivajo na gospodarske subjekte EU in mednarodne partnerje EU, vključno s spodkopavanjem verodostojnosti EU na svetovnem prizorišču;

46.na področju zaposlovanja pozdravlja sodbo Sodišča Evropske unije Sodba Sodišča z dne 11. novembra 2025, Danska/Evropski parlament in Svet, C-19/23, ECLI:EU:C:2025:865., ki je v veliki meri potrdila veljavnost direktive o ustreznih minimalnih plačah Direktiva (EU) 2022/2041 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o ustreznih minimalnih plačah v Evropski uniji (UL L 275, 25.10.2022, str. 33, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2022/2041/oj).; poziva države članice, ki direktive v predpisanem roku še niso prenesle v svoje nacionalne pravne sisteme, naj to nemudoma storijo; poziva Komisijo, naj bo še naprej pozorna in sprejme vse ustrezne ukrepe, da bi zagotovila popoln in pravočasen prenos ter učinkovito izvajanje direktive; podpira, da Komisija vodi dialoge pred ugotavljanjem kršitev na področju varnosti in zdravja pri delu, saj s tem olajšuje nacionalne zakonodajne spremembe, namenjene krepitvi in harmonizaciji minimalnih ravni zaščite delavcev, s tem pa varuje pravice delavcev in prispeva k enakim konkurenčnim pogojem v EU; obžaluje, da je več držav članic le delno preneslo nekatere direktive v svojo nacionalno zakonodajo;

47.na področju okolja pozdravlja pregled izvajanja okoljske politike; poziva Komisijo, naj objavi letne preglednice izvajanja za vsako državo članico in področje politike s strojno berljivimi, primerljivimi kazalniki in metapodatki o stanju, ki bodo vključevale nabore podatkov Evropske agencije za okolje in Evropske agencije za kemikalije ter omogočale analizo trendov in primerjalno analizo; poudarja, da na podlagi pregleda izvajanja okoljske politike za leto 2025 stroški neizvajanja okoljske zakonodaje EU znašajo 180 milijard EUR na leto in da bi za odpravo vrzeli pri izvajanju potrebovali 122 milijard EUR na leto, kar dokazuje, da je učinkovito izvajanje dobra naložba in ne strošek; izpostavlja, da je 2. aprila 2025 potekalo 309 postopkov za ugotavljanje kršitev na področju okoljske zakonodaje, od tega se jih je 45 % nanašalo na onesnaževanje in vodo, 24 % na ravnanje z odpadki, 24 % na naravo in biotsko raznovrstnost ter 7 % na upravljanje; poziva države članice, naj povečajo svoje upravne zmogljivosti za izdajanje dovoljenj, inšpekcijske preglede in spremljanje, sprejmejo digitalna orodja za izdajanje dovoljenj in izvrševanje ter zagotovijo odprte okoljske podatke za oblikovanje politik na podlagi dokazov in državljanski nadzor; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da lahko množenje in večplastnost izvedbenih in delegiranih aktov ogrozita pravno jasnost ter pravočasno izpolnjevanje obveznosti uprav in nosilcev dolžnosti; poudarja, da naj bi poenostavitev povečala jasnost in gotovost, ne da bi se znižali okoljevarstveni standardi poziva Komisijo, naj pobudam za poenostavitev priloži ocene učinka na izpolnjevanje obveznosti in smernice za izvajalce; poziva, naj se financiranje EU uskladi s prednostnimi nalogami izvajanja, tako da se podpora omeji na odpravo vrzeli v skladnosti z okoljskimi predpisi, ugotovljenih v pregledu izvajanja okoljske politike, in postopno odpravijo okolju škodljive subvencije; poziva Komisijo, naj preuči možnosti sorazmernega in ciljno usmerjenega pogojevanja, kadar vztrajno neizpolnjevanje obveznosti ogroža cilje EU;

48.pozdravlja, da je Komisija začela dialoge pred ugotavljanjem kršitev z državami članicami, zlasti tistimi, ki niso pravočasno predložile posodobljenih osnutkov nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov za obdobje 2021–2030, vendar obžaluje, da ni podrobnih časovnic za izpolnjevanje obveznosti in nadaljnje ukrepe držav članic; poudarja, da je treba racionalizirati izvajanje podnebne in okoljske zakonodaje EU, vključno s svežnjem „Pripravljeni na 55“ in evropskim zelenim dogovorom; poziva k celovitemu spremljanju, boljšim mehanizmom izvrševanja in tesnejšemu usklajevanju med podnebnimi cilji EU in nacionalnimi strategijami, da bi zagotovili pravočasno in skladno izpolnjevanje okoljskih zavez EU;

49.dodaja, da je pravočasno in učinkovito izvajanje nedavno sprejete zakonodaje, med drugim prenovljene direktive o energetski učinkovitosti Direktiva (EU) 2023/1791 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. septembra 2023 o energetski učinkovitosti in spremembi Uredbe (EU) 2023/955 (UL L 231, 20.9.2023, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2023/1791/oj)., direktive o energiji iz obnovljivih virov Direktiva (EU) 2023/2413 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. oktobra 2023 o spremembi Direktive (EU) 2018/2001, Uredbe (EU) 2018/1999 in Direktive 98/70/ES glede spodbujanja energije iz obnovljivih virov ter razveljavitvi Direktive Sveta (EU) 2015/652 (UL L, 2023/2413, 31.10.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2023/2413/oj)., svežnja o zasnovi trga električne energije in direktive o energetski učinkovitosti stavb Direktiva (EU) 2024/1275 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. aprila 2024 o energetski učinkovitosti stavb (UL L, 2024/1275, 8.5.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2024/1275/oj)., nadvse pomembno za doseganje podnebnih in energetskih ciljev EU do leta 2030 ter dokončne vzpostavitve popolnoma integrirane in medsebojno povezane energetske unije v skladu z Uredbo (EU) 2022/869 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo Uredba (EU) 2022/869 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2022 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo, spremembi uredb (ES) št. 715/2009, (EU) 2019/942 in (EU) 2019/943 ter direktiv 2009/73/ES in (EU) 2019/944 in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 347/2013 (UL L 152, 3.6.2022, str. 45, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2022/869/oj)., vključno z njeno prihodnjo revizijo, in Uredbo (EU) 2018/1999 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 21.12.2018, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/1999/oj).; poudarja, da trdovratne ovire, kot so dolgotrajni in zapleteni upravni postopki, nezadostna digitalizacija, pomanjkanje upravnih zmogljivosti organov za izdajo dovoljenj in regulativnih organov ter nedosleden ali zapoznel prenos v državah članicah, še naprej otežujejo enotno uporabo energetskega prava EU, upočasnjujejo posodobitev energetske infrastrukture in medsebojnih povezav ter ovirajo učinkovito delovanje notranjega energetskega trga;

50.obžaluje, da se velik delež postopkov za ugotavljanje kršitev, zlasti zaradi nepopolnega ali nepravilnega prenosa zakonodaje EU, še vedno nanaša na izvrševanje na področju energije; poudarja, da pomanjkljivo izvajanje določb o energetski infrastrukturi in medsebojnih povezavah iz Uredbe (EU) 2022/869 in Uredbe (EU) 2018/1999 dodatno upočasnjuje povezovanje nacionalnih energetskih sistemov ter slabi doseganje energetskih in podnebnih ciljev EU; poziva Komisijo, naj poskrbi za večjo povezanost med postopki za ugotavljanje kršitev, spremljanjem na podlagi Uredbe (EU) 2018/1999 in tehnično podporo, ki se zagotavlja prek instrumenta za tehnično podporo, da bi obravnavali primere neizpolnjevanja obveznosti, ki izhajajo iz nezadostne upravne zmogljivosti ali pomanjkanja pravne jasnosti; spodbuja Komisijo, naj da prednost ukrepom izvrševanja in usmerjanja, ki olajšujejo pravočasno dokončanje projektov v skupnem interesu in druge čezmejne infrastrukture, ki je bistvena za dokončno vzpostavitev notranjega energetskega trga in energetske unije;

51.poziva države članice, naj Okvirni sklep Sveta 2008/913/PNZ in akt o digitalnih storitvah v celoti in pravilno prenesejo v svoj sistem in ju izvajajo, Komisijo pa poziva, naj še naprej izvaja postopke za ugotavljanje kršitev v primeru sistemskega neizpolnjevanja obveznosti; posebej pozdravlja ustanovitev novega oddelka Komisije za izvajanje in izvrševanje akta o digitalnih storitvah, kar naj bi omogočilo sprejetje konkretnih ukrepov v zvezi z zelo velikimi platformami, ki ne spoštujejo zakonodaje, ter ustrezno nadaljnje ukrepanje, kar zadeva sodelovanje med Komisijo in nacionalnimi koordinatorji digitalnih storitev;

52.poudarja, da na področju kmetijstva skupna kmetijska politika (SKP) z 31 % skupnih odhodkov za obdobje 2021–2027 predstavlja največji delež proračuna EU; poudarja, da je bistveno, da se zakonodaja EU in nadzorni sistemi skupne kmetijske politike učinkovito izvajajo in izvršujejo na ravni EU in nacionalni ravni, da se zagotovi učinkovita zaščita finančnih interesov EU in njenih državljanov pred morebitno zlorabo sredstev EU, ki bi lahko negativno vplivala na kmete in javno podobo te politike; poudarja, da je v nekaterih državah članicah prišlo do prilaščanja zemljišč in zlorabe subvencij zaradi kršitev prava EU, koruptivnih praks ali organiziranega kriminala; poudarja, da se je treba proti tem zlorabam boriti s pravilnim izvajanjem prava EU, skupaj z učinkovitimi ukrepi spremljanja in nadzora; v zvezi s tem poudarja, da ni preglednosti in javnega dostopa do podatkov o porazdelitvi kmetijskih subvencij; je zaskrbljen, ker pravosodno sodelovanje kljub številnim pravnim instrumentom, uvedenim na področju odvzema premoženjske koristi, še vedno ovirajo velike razlike med nacionalnimi pravnimi sistemi in pomanjkanje usklajenih predpisov; poudarja, da je treba finančno uredbo EU Uredba (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2024 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L, 2024/2509, 26.9.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/2509/oj)., zlasti njen člen 61, spoštovati in izvrševati v vseh državah članicah ter jo uporabljati za vsa izplačila sredstev EU, vključno z neposrednimi plačili za kmetijstvo;

53.želi spomniti, da je pomembno, da se regulativni instrumenti na področju avdiovizualne in medijske politike in kulture, zlasti evropski akt o svobodi medijev Uredba (EU) 2024/1083 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. aprila 2024 o vzpostavitvi skupnega okvira za medijske storitve na notranjem trgu in spremembi Direktive 2010/13/EU (evropski akt o svobodi medijev) (UL L, 2024/1083, 17.4.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1083/oj)., pravočasno in učinkovito izvajajo, da se zagotovi trajnosten, pluralen in odporen medijski ekosistem, ki se bo sposoben zoperstaviti dezinformacijam; poudarja, da je treba finančne instrumente v letnih programskih obdobjih izvajati skladno z merili iz Uredbe (EU) 2021/818 Uredba (EU) 2021/818 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2021 o vzpostavitvi programa Ustvarjalna Evropa (2021–2027) in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1295/2013 (UL L 189, 28.5.2021, str. 34, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/818/oj)., zlasti kar zadeva program Ustvarjalna Evropa za obdobje 2021–2027, katerega glavna naloga je podpirati kulturni sektor ter varovati neodvisnost in umetniško svobodo ustvarjalcev; poziva Komisijo, naj izvede celovito in uravnoteženo oceno direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah Direktiva (EU) 2018/1808 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o spremembi Direktive 2010/13/EU o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) glede na spreminjajoče se tržne razmere (UL L 303, 28.11.2018, str. 69, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2018/1808/oj)., saj gre za glavni instrument urejanja avdiovizualnih in medijskih vsebin v EU;

54.poziva Komisijo, naj zagotovi enotno uporabo in učinkovito izvrševanje pravil notranjega trga v vseh sektorjih; je zelo zaskrbljen zaradi praks prisilnih odkupov, ki se vsiljujejo evropskim ustvarjalcev, zlasti tistih na podlagi pogodb, ki temeljijo na tujih zakonih in jurisdikcijah in bi lahko zaobšle standarde EU o ustreznem in sorazmernem plačilu; poziva Komisijo, naj pripravi namenski zakonodajni predlog o zaščitnih ukrepih, da se to izogibanje prepreči in zagotovi, da se bodo lahko evropski ustvarjalci dejansko zanesli na svoje pravice na podlagi prava EU in jih uveljavljali;

55.z zaskrbljenostjo ugotavlja, da sta prenos in izvajanje ključnih pravnih instrumentov v zvezi z azilom, migracijami, varstvom podatkov, pravosodnim sodelovanjem in kazenskim pregonom še vedno pomanjkljiva;

56.ugotavlja, da ni poročil o izvajanju strategije EU za enakost spolov za obdobje 2020–2025, ukrepih za boj proti diskriminaciji, tudi z aktom EU o dostopnosti Direktiva (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve (UL L 151, 7.6.2019, str. 70, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2019/882/oj)., in strategiji EU za mlade; želi spomniti na svojo zavezo, da bo do leta 2030 dosegel cilje evropskega stebra socialnih pravic za močno socialno Evropo, ki bo pravična, vključujoča in polna priložnosti; poziva Komisijo, naj v prihodnjih poročilih izvajanje teh pomembnih področij politike obravnava v posebnih namenskih poglavjih; priporoča, naj v svoje oblikovanje politik vključi podrobne informacije o boju proti kaznivim dejanjem iz sovraštva, vključevanju načela enakosti spolov in sistematični uporabi mladinskih testov;

57.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.