1.pozdravlja in podpira pobudo Komisije v viziji za kmetijstvo in prehrano, da se vzpostavi delovno področje za živinorejo, namenjeno opredelitvi in razvoju ustreznih političnih poti za podporo živinoreji in povečanje njene konkurenčnosti z usmerjenimi in teritorialnimi rešitvami namesto enotne politike, pri čemer je treba poleg prehranske varnosti, odpornosti in obvladovanja živalskih bolezni upoštevati tudi podnebne in naravovarstvene vidike ter vidike zaščite živali; poudarja, da morajo biti rešitve zaradi raznolikosti živinoreje, različnih potreb posameznih vrst in različnih lokalnih razmer prilagojene nacionalni, regionalni ali podregionalni ravni; poziva Komisijo, naj sprejme posebne ukrepe za živinorejo na gorskih, oddaljenih in prikrajšanih območjih;

2.je zaskrbljen zaradi pobud ali zakonodajnih predlogov, ki z neposrednimi ali posrednimi ukrepi odvračajo od živinoreje; vztraja, da za živinorejski sektor ne bi smela veljati regulativna ureditev, zasnovana za težko industrijo;

3.poziva Komisijo, naj na podlagi delovnega področja EU za živinorejo ustanovi skupino na visoki ravni za živinorejo po vzoru skupine na visoki ravni za vinsko politiko, ki bo vključevala vse ustrezne deležnike, vključno s kmeti, predstavniki držav članic iz živinorejskega sektorja, akademskimi krogi in veterinarsko stroko, predstavniškimi združenji in ustreznimi organizacijami za zdravje živali, predstavniki industrije in predstavniki lokalnih organov; poudarja, da bi morala sestava te skupine odražati raznolikost ozemelj EU in zagotavljati uravnoteženo zastopanost različnih regionalnih razmer, vključno z območji z visoko gostoto živine;

4.meni, da bi morala ta skupina na visoki ravni s povezovanjem držav članic in deležnikov razmisliti o izzivih, s katerimi se spoprijema živinorejski sektor, ter pripraviti konkretne in socialne rešitve, ki bi temeljile zlasti na raziskavah na tem področju; poziva k odprtemu in konstruktivnemu dialogu med vsemi deležniki, da bi spodbudili sodelovanje, poiskali praktične rešitve in omogočili z dejstvi podprto komunikacijo o živinoreji; meni, da bi bilo treba v okviru teh rešitev obravnavati zlasti selitev proizvodnje iz Evrope, generacijsko pomladitev in spodbujanje naložb za večjo konkurenčnost živinoreje;

5.poudarja, da posebni izzivi v živinorejskem sektorju zahtevajo usklajen, večdimenzionalen odziv politike, ki bi se izogibal kompromisom med temi izzivi, hkrati pa bi v celoti odražal gospodarski, okoljski in socialni pomen živinoreje v EU in na njenih podeželskih območjih; poleg tega meni, da bi moral ta odziv politike odražati tudi prispevek sektorja h koheziji podeželja, prehranski varnosti, trajnostnemu upravljanju zemljišč, dobrobiti živali in oskrbi z živalskimi beljakovinami na trgu EU;

6.poziva Komisijo, naj zagotovi stabilen in predvidljiv okvir za kmete tako, da zmanjša nepotrebna regulativna bremena in poenostavi pravila za živinorejo, zlasti za male in družinske kmetije, ter tako olajša dejavnosti in podpre razvoj sektorja; poudarja, da je treba oceniti kumulativni učinek zakonodaje EU ter preprečiti pravno negotovost in upravna bremena, ki jih povzročata pravo EU in čezmerno prenašanje zakonodaje na nacionalni ravni;

7.poudarja, da je izboljšanje socialne, gospodarske in okoljske trajnostnosti živinoreje odvisno od dolgoročne vizije, ki obravnava širok in medsebojno povezan nabor dejavnikov, tudi cenovno in necenovno konkurenčnost, sposobnost prilagajanja podnebnim spremembam in z njimi povezanim ekstremnim vremenskim dogodkom ter živalske bolezni; meni, da med druge zelo pomembne dejavnike sodijo onesnaževanje s hranili, razvoj in zagotavljanje plačanih ekosistemskih storitev, ciljno usmerjena podpora naložbam, spodbujanje dobrobiti živali, inovacije in spodbude za digitalizacijo, pa tudi generacijska pomladitev, dostop do podpore in svetovalnih storitev ter izboljšanje življenjskih in delovnih razmer za živinorejce;

8.poudarja, da imajo kmetje največji interes za skrb za dobro zdravje in dobrobit svojih živali, saj je to etično in gospodarsko nujno; poudarja, da je dobrobit živali na kmetijah povezana tudi z usposobljenostjo posameznega imetnika živali; v zvezi s tem poudarja pomen usposabljanja in rednega nadaljnjega izobraževanja;

9.poudarja, da lahko evropski živinorejski sistemi zaradi svoje raznolikosti, saj zajemajo vse od proste reje, ki pogosto vključuje pašnike velike okoljske vrednosti ter ogrožene rejne vrste in pasme, do velikih specializiranih in izredno učinkovitih kmetij, poljedelsko-živinorejskih sistemov, regenerativnega in ekološkega kmetijstva ter pašništva, sezonske selitve, gozdne paše ter malih kmetij z živalmi za osebno rabo, ter zaradi raznolikosti živinorejskih pasem zagotavljajo vrsto dopolnilnih proizvodov in storitev in tako povečujejo odpornost celotnega živinorejskega sektorja, hkrati pa pokrivajo širok nabor potreb potrošnikov; poziva Komisijo, naj spodbuja in omogoča raznolikost proizvodnih sistemov;

10.poudarja, da je treba povečati preglednost pri dodeljevanju in uporabi sredstev EU za nevladne organizacije, da bi preprečili tveganje zlorabe ali neprimernega vplivanja na politike EU; poziva Komisijo, naj vzpostavi javni register, v katerem bosta navedena znesek in namen sredstev, ki jih prejmejo nevladne organizacije; je zaskrbljen zaradi dodeljevanja sredstev, tudi prek programa za okolje in podnebne ukrepe (LIFE), nevladnim organizacijam, ki se ukvarjajo z lobiranjem pri institucijah EU, zlasti na področju dobrobiti živali, s čimer bi lahko kršili načeli delitve oblasti in lojalnega sodelovanja; poziva Komisijo, naj preneha financirati nevladne organizacije, ki izvajajo usmerjeno lobiranje in širijo zavajajočo, militantno in ideološko podobo živinoreje v Evropi; jo poziva, naj poskrbi, da bodo vsi upravičenci konsolidiranih sredstev razkrili svoja srečanja s predstavniki institucij EU, kadar želijo vplivati na politike EU;

11.ugotavlja, da bo ohranjanje cvetočega, trajnostnega in odpornega živinorejskega sektorja v EU koristilo svetovni prehranski varnosti, povečalo prehransko suverenost in gospodarsko rast EU ter prispevalo k uravnoteženi in raznoliki evropski prehrani z uživanjem proizvodov živalskega izvora visoke hranilne vrednosti, ki so edinstven vir več mikrohranil in bioaktivnih spojin, katerih hranilne vrednosti ni mogoče ustrezno nadomestiti z rastlinskimi ali umetnimi alternativami in bi jih bilo treba priznati pri pripravi z dokazi podprtih smernic za prehrano;

12.je seznanjen s poročilom Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo iz leta 2023 o prispevku živil, ki izvirajo iz kopenskih živali, k zdravi prehrani za boljšo prehranjenost in zdravstvene rezultate, kjer je poudarjena vloga živil živalskega izvora pri zagotavljanju visokokakovostnih beljakovin in osnovnih mikrohranil, ki jih v prehrani rastlinskega izvora morda primanjkuje; poudarja, da so ta živila bistvena za otroke, najstnike, nosečnice in doječe matere, ženske v rodni dobi, starejše in ljudi s kroničnimi boleznimi ter da bi jih bilo morda težko nadomestiti z rastlinskimi alternativami;

13.odločno poudarja pomen živinoreje za regionalne vrednostne verige in lokalne trge; poziva Komisijo, naj pripravi oceno učinka socialnih in gospodarskih posledic, ki ga bo imelo nadaljnje razpuščanje mreže regionalnih klavnic;

14.poziva k uravnoteženemu pristopu, kjer bo priznana nepogrešljiva vloga proizvodov živalskega izvora v svetovni prehrani, obenem pa se bo upošteval pomen te proizvodnje za dohodek kmetij in gospodarsko stabilnost; opozarja, da ima živina pomembno vlogo v krožnem gospodarstvu in večvrednostnem recikliranju tokov odpadkov iz živilske industrije ter v več sektorjih, kot so tekstil, oblačila, obutev, usnjeni izdelki, gradbeništvo, kozmetika in farmacevtski izdelki; poudarja, da je treba sočasno obravnavati različne vplive proizvodnih sistemov na okolje, podnebje in dobrobit živali;

15.poudarja, da je treba še naprej skrbeti za prehransko varnost v Evropi, hkrati pa čim bolj zmanjšati vpliv na okolje, kar je izziv, ki ga je treba rešiti s preglednimi, znanstveno utemeljenimi pristopi in inovacijami;

16.poudarja, da je izboljšanje produktivnosti, odpornosti, učinkovitosti in trajnostnosti v živinorejskem sektorju EU bistveno za povečanje domače ponudbe visokokakovostnih beljakovin, ki odgovarjajo na potrebe potrošnikov v EU, in za povečanje prehranske varnosti, zlasti glede na nestanovitnost svetovnih trgov, geopolitične napetosti in pričakovano povečanje svetovnega povpraševanja po živalskih beljakovinah v naslednjih 30 letih; ugotavlja, da je EU še vedno močno odvisna od uvoza rastlinskih beljakovin za živalsko krmo iz omejenega števila partnerskih držav, kar ogroža suverenost na področju beljakovin in povzroča, da je prehranski sistem izpostavljen nihanjem na svetovnem trgu;

17.poudarja, da je trajnostna, diverzificirana in domača proizvodnja beljakovin bistvena za zagotovitev zadostne, varne in visokokakovostne hrane in krme; poudarja, da lahko sektor živalskih beljakovin podpre tako proizvodnjo z uporabo živalskih izločkov kot naravnih gnojil in predelavo rastlinskih stranskih proizvodov za krmo in tokove odpadkov iz hrane, da bi podprli bolj povezan, krožen in trajnosten sistem; pozdravlja napoved Komisije v viziji za kmetijstvo in prehrano, da bo pripravila celovit načrt za bolj samozadosten in trajnosten beljakovinski sistem EU, ki bo obravnaval proizvodnjo, uvoz in porabo beljakovin v EU, da bi poskrbela za dolgoročno odpornost agroživilskega sistema;

18.poudarja, da je treba izboljšati položaj kmetov v agroživilski vrednostni verigi, tudi prek zadrug, organizacij in združenj proizvajalcev, ter poziva Komisijo in države članice, naj preučijo mehanizme, ki bodo kmetom zagotavljali cene, ki bodo vsaj pokrile njihove proizvodne stroške; opozarja, da je zagotavljanje dostojnih, pravičnih in stabilnejših dohodkov živinorejcem, boljših delovnih pogojev, družbenega priznanja, boljšega dostopa do posojil in trajnostnega financiranja za raziskave in naložbe v kakovost živine bistvenega pomena za gospodarsko vzdržnost sektorja, ustrezno vrednotenje vloge kmetov pri preskrbi s hrano v EU in privabljanje mlajših generacij;

19.poudarja, da nestabilnost cen, visoki proizvodni stroški, prekomerna birokracija in nepriznanje poklica v družbi prispevajo k opuščanju kmetijstva in staranju v sektorju; poudarja, da morajo male in srednje kmetije že zdaj izpolnjevati več zahtev, katerih učinki ne odražajo razumnega razmerja med stroški in koristmi; zato ponovno poudarja, da so potrebni učinkoviti instrumenti za podpiranje dohodkov, zmanjšanje birokracije, poenostavitev veljavne zakonodaje in večje priznanje delu na kmetijah v družbi kot osrednjih elementov za dolgoročno vzdržnost živinoreje v EU; poziva Komisijo, naj podpre živinorejski sektor in nadaljuje sprejemanje strategije za živinorejo;

20.poudarja, da naložbe v nove živinorejske obrate in obnovo obstoječih pomenijo precejšnje stroške ter jih je treba načrtovati in izvajati v daljšem časovnem obdobju; svari, da bi lahko zaradi revizij zakonodaje o dobrobiti živali živinorejski obrati izgubili dovoljenja, kar pomeni, da bi jih bilo treba z visokimi stroški obnoviti več let pred koncem pričakovane življenjske dobe; poziva Komisijo, naj glede na svoje možnosti spodbuja in podpira dobre prakse za izdajo dovoljenj v državah članicah;

21.poudarja, da je trajnostna živinoreja, zlasti na malih in srednjih kmetijah, bistvenega pomena za socialno-ekonomsko vitalnost podeželskih območij, zlasti gorskih območij, območij z veliko gostoto živine ter območij z omejenimi možnostmi, kot so trajno travinje, šotišča in travniki, ki so pogosto glavna ali celo edina vzdržna gospodarska dejavnost, ki vzdržuje proizvodnjo in gospodarsko rast ter ohranja krajino; poudarja, da živinoreja ustvarja delovna mesta na podeželju in pomaga preprečevati depopulacijo, pa tudi prispeva k dejavnemu upravljanju zemljišč, preprečevanju požarov, ohranjanju biotske raznovrstnosti ter ohranjanju kulturne in krajinske dediščine; poudarja, da ima v mnogih regijah nenadomestljivo vlogo pri teritorialni koheziji in ohranjanju živih skupnosti; poudarja, da je ekstenzivna pašna živinoreja učinkovit način za nagrajevanje kmetov za ekosistemske storitve, ki jih opravljajo;

22.Komisijo poziva k pripravi načrta, s katerim bo spodbudila nove tehnologije, inovacije na področju krme in genetsko izboljšanje čred, ravno tako naj poveča naložbe v javne in zasebne raziskave o vzreji živali in genetiki, spodbudi razširjanje dobre prakse, namesto da nalaga obsežne numerične ukrepe za prestrukturiranje črede, ki bi zmanjšali in ogrozili evropsko prehransko suverenost in varnost, poleg tega pa naj optimizira proizvodnjo in učinkovitost; poudarja, da je vzreja živali pomembno orodje za izboljšanje produktivnosti, učinkovitosti in zdravja živali; poudarja, da ima EU vodilno mesto pri raziskavah in inovacijah na področju vzreje in genetike živali;

23.poziva k načrtu, s katerim bi zaščitili genski bazen različnih ogroženih tradicionalnih pasem, spodbudili lokalne vrste in rejo kmečkih pasem, ki so bolje prilagojene lokalnemu podnebju, ter širili dobro prakso, hkrati pa ohranili genetsko raznovrstnost; poudarja, da je treba ohraniti pomoč v skladu s členom 27 Uredbe Komisije (EU) 2022/2472 Uredba Komisije (EU) 2022/2472 z dne 14. decembra 2022 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 327, 21.12.2022, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2022/2472/oj). za podporo genetskemu napredku v živinoreji; poudarja, da je nujno treba spodbujati raziskave, inovacije in sprejetje z dokazi podprtih praks, ki izboljšujejo trajnostnost živinoreje v okoljski, socialni in gospodarski razsežnosti, tudi s ciljno usmerjenimi naložbami v genetske raziskave, hranilno učinkovitost in selekcijo za dolgotrajne proizvodne značilnosti, ter da je treba spodbujati in financirati raziskave in inovacije na območjih z visoko gostoto živine, da bi zmanjšali vpliv na okolje, hkrati pa spodbujati visoke standarde za dobrobit živali ter povezane in odporne dobavne verige v živinoreji; ugotavlja, da je mogoče z genetskimi izboljšavami z dobrim upravljanjem in inovacijami zmanjšati emisije ter ponuditi trajnostno alternativo hitremu prestrukturiranju, ki ogroža preživetveno sposobnost kmetij in prehransko suverenost EU;

24.je seznanjen, da je v viziji Komisije za kmetijstvo in prehrano poudarjeno, da SKP ohranja osrednje mesto pri podpori dohodkov kmetov in da imajo neposredna plačila SKP še naprej ključno vlogo pri podpiranju in stabilizaciji kmetijskega dohodka na ravni kmetij; poudarja, je pomembno zaščititi neposredno dohodkovno podporo ter vse programe, ki se sedaj financirajo iz SKP, saj sta živinorejski in mešani kmetijski sektor velika prejemnika sredstev sedanje skupne kmetijske politike v prvem stebru (neposredna plačila, vezana plačila za goveje, telečje, ovčje in kozje meso) in drugem stebru, zlasti v okviru podpore za naložbe, plačil za naravne ali druge omejitve, značilne za posamezno območje, ter kmetijsko-okoljsko-podnebnih obveznosti; ugotavlja, da sta ekonomska vzdržnost in nezadostna generacijska pomladitev izziva za številna kmetijska gospodarstva, ki jima je treba nameniti posebno pozornost in subvencije, vezane na proizvodnjo, ter poudarja pomen vezanih plačil aktivnim kmetom; poziva k namenskemu in trdnemu proračunu za SKP v naslednjem večletnem finančnem okviru in ugotavlja, da ga je treba ločiti in ohraniti vsaj na ravni sedanjega proračuna za SKP v realnem smislu in tudi upoštevati inflacijo;

25.poudarja osrednjo vlogo zadrug glede na pokvarljivost proizvodov živalskega izvora in visoke transakcijske stroške ter poziva Komisijo, naj jih podpre pri povečanju odpornosti, krepitvi položaja proizvajalcev, valorizaciji soproizvodov in generacijski pomladitvi ter spodbujanju krožnih pristopov; poziva, naj se podpora SKP prilagodi razmeram na kmetijah, zlasti na malih in družinskih kmetijah, ter naj se v živinorejskem sektorju omogoči plačilo na žival; poudarja, da je treba povečati ekonomsko vzdržnost kmetov z orodji za diverzifikacijo in obvladovanje tveganj, da bi izboljšali konkurenčnost, dobičkonosnost in dolgoročno odpornost;

26.ugotavlja, da se kmetje spoprijemajo z vse večjimi in raznolikimi tveganji, kot so nepredvidljivi trgi, podnebne spremembe in z njimi povezani ekstremni vremenski dogodki, živalske bolezni, geopolitične napetosti in negotovi učinki trgovinskih sporazumov; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj izboljša orodja za krizno upravljanje in poveča kmetijsko krizno rezervo v SKP po letu 2027 ter jo združi z oblikovanjem novih posebnih finančnih instrumentov, ki se financirajo zunaj SKP, saj so ti ukrepi bistveni za boljše obravnavanje gospodarske izgube in dodatnih stroškov, ki jih imajo kmetje v EU, ter za zagotavljanje večje stabilnosti zanje;

27.poziva Komisijo, naj na podlagi obstoječe podpore SKP okrepi finančne in socialno-ekonomske mehanizme; vztraja, da morajo plačila SKP ostati osrednji del pri ohranjanju dohodka v živinoreji, zlasti za kmetijska gospodarstva, specializirana za proizvodnjo govejega, ovčjega in kozjega mesa ter prirejo mleka, ter tista, ki zagotavljajo okoljske storitve z ekstenzivno pašo; poudarja, da je po letu 2027 potrebno prehodno obdobje, da se omogoči prilagoditev novim pravilom; pozdravlja, da je v omnibus SKP nakup goveda, ovc in koz z visoko genetsko vrednostjo vključen med upravičene izdatke v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja; poziva Komisijo, naj to določbo razširi na plemenske prašiče z visoko genetsko vrednostjo, saj so pomembni za konkurenčnost in odpornost evropskega živinorejskega sektorja; poudarja, da mora SKP tudi po letu 2027 ohraniti vsaj enako raven ambicij; nazadnje poziva Komisijo, naj prizna posebne potrebe živinorejcev na gosto poseljenih območjih in zagotovi ustrezno podporo SKP, pri čemer ugotavlja, da je uravnotežen regionalni razvoj mogoče izboljšati z ohranjanjem števila kmetij in lokalne infrastrukture, kot so klavnice, obrati za proizvodnjo krme in predelovalni obrati;

28.poziva, naj se spodbuja ekstenzivna živinoreja, ki temelji na travinju, zlasti v okviru skupne kmetijske politike;

29.poudarja, da je treba ustaviti in zaobrniti dekapitalizacijo živinorejskega sektorja ter zagotoviti popolno vzajemnost standardov EU za vse uvožene proizvode; poziva Komisijo, naj razvije posebne strategije za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev in večje skladnosti med trgovinsko in trajnostno politiko; poziva Komisijo in države članice, naj v večji meri upoštevajo posebnosti kmetijskega sektorja, poskrbijo za popolno vzajemnost standardov EU, za kar naj pri sklepanju trgovinskih sporazumov vključijo zrcalne določbe, ter naj v vseh trgovinskih sporazumih zaščitijo evropsko kmetijstvo, proizvodnjo hrane in javno zdravje; v zvezi s tem vztraja, da mednarodni trgovinski sporazumi ne bi smeli negativno vplivati na evropsko kmetijstvo ter bi morali zagotavljati vzajemnost in ne bi smeli ogrožati javnega zdravja; poudarja, da je treba tržne intervencije nujno prilagajati in posodabljati referenčne cene za zaščitne klavzule v skladu z novimi tržnimi pogoji in orodji za upravljanje;

30.poudarja, da bi morali imeti živinorejci tudi možnost, da izkoristijo dodatni tok prihodkov, ki ga omogoča gospodarjenje z ogljikom; v zvezi s tem poziva k postopnemu prehodu s sedanjega sistema, osredotočenega na predpisane prakse in vnaprejšnjo upravno odobritev, na okvir za upravljanje emisij, ki temelji na rezultatih, pri čemer je treba živinorejcem omogočiti, da sami izbirajo metode in tehnologije, s čimer bi ohranili podjetniško svobodo in poskrbeli odgovornost pri doseganju teh ciljev;

31.poziva Komisijo, naj pregleda predpise o predelavi mesa, kot je tehnologija, ki se uporablja za pregled mesa, in uskladi minimalne smernice za ocenjevanje vsebnosti mesa, ki sedaj omejujejo polno uporabo živalskih trupel, da bi povečali preglednost v dobavni verigi in kmetom zagotovili višji dohodek;

32.ugotavlja, da bi lahko zlasti živinorejski sistemi izkoristili prednosti praks in tehnologij, ki jih je mogoče uporabiti za izboljšanje zdravja in dobrobiti živali ter povečanje učinkovitosti, na primer tudi nizkocenovne in dvostranske sisteme in precizno živinorejo, ter da bi lahko uporabljali nove digitalne tehnologije, ki izboljšujejo ravnanje z živalmi in upravljanje sistemov, obdelavo podatkov in sledljivost; poziva Komisijo, naj poroča o dobri praksi na področju trajnostnosti živinoreje in predlaga konkretne ukrepe, ki bodo podpirali inovacije, učinkovitost in odpornost sektorja, vključno z boljšo uporabo obstoječih skupnih podatkovnih zbirk in genskih bank temeljnih pasem, da bi lahko rejci, ki to želijo, še naprej vzrejali nekatere stare pasme; opozarja na vrzel v digitalnih spretnostih med podeželskimi in mestnimi območji; poziva Komisijo in države članice, naj poskrbijo, da bodo kmetje imeli korist od digitalne preobrazbe;

33.poudarja, da prizadevanja za večjo produktivnost živali ali uresničitev podnebnih ciljev ne smejo škodovati zdravju in dobrobiti živali;

34.se zavzema za pripravo politik, ki podpirajo družinske kmetije in nove kmete pri ohranjanju in izboljšanju trajnostne živinoreje in živinoreje v malem obsegu kot sredstva za preživljanje in prehransko varnost; poudarja, da je zato treba kmete podpreti z močnimi, namenskimi finančnimi orodji, da se dobro uveljavijo in se bodo lahko bolje spoprijemali s finančnimi pritiski; vztraja, kako pomembne so kolektivne strukture, kot so zadruge, katerih lastniki in upravljavci so kmetje, ter organizacije proizvajalcev;

35.poudarja, da je treba bolj podpreti najbolj oddaljene regije, kjer strukturne in geografske razmere povzročajo veliko višje stroške kmetovanja; poziva Komisijo, naj v naslednjem večletnem finančnem okviru posodobi financiranje programa POSEI, da bo odražalo inflacijo od leta 2007; ugotavlja, da zgolj indeksacija ne zadostuje kot odgovor na vse višje stroške proizvodnje, prevoza in dobave; poudarja, da je ustrezno financiranje programa POSEI bistveno za ohranjanje kmetijstva, zagotavljanje sposobnosti preživetja kmetij ter ohranjanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije EU v skladu s členom 349 PDEU;

36.poziva Komisijo, naj prizna posebne potrebe in izzive, s katerimi se spoprijemajo živinorejci na gorskih in prikrajšanih območjih, tudi v otoških, celinskih, oddaljenih in najbolj oddaljenih regijah, ter poskrbi za ustrezno podporo v okviru SKP, vključno z vezano podporo, sektorskimi intervencijami in ciljno usmerjenimi ukrepi za razvoj podeželja; poudarja, da ohranjanje živinoreje na oddaljenih, otoških in prikrajšanih območjih prispeva k okoljski trajnostnosti, saj preprečuje opuščanje zemljišč, podpira biotsko raznovrstnost in ohranja tradicionalne krajine, podpira dohodek kmetov in preživetje na podeželju ter prispeva k repopulaciji podeželja; poudarja, kako pomembno je zagotoviti dejavno sodelovanje predstavnikov najbolj oddaljenih regij v skupini na visoki ravni, saj specifične geografske, socialno-ekonomske in proizvodne značilnosti teh regij pomenijo povsem drugačne izzive, ki jim je treba pri pripravi politik EU nameniti posebno pozornost;

37.poudarja, da je potrebno globalno sodelovanje in prenos inovativnega znanja pri podpiranju trajnostnih živinorejskih sistemov, zlasti iz evropskih regij z visoko učinkovitimi živinorejskimi sistemi, ki sta jih povzročili hitra rast prebivalstva in urbanizacija;

38.poziva države članice in Komisijo, naj vlagajo v izobraževanje, usposabljanje in infrastrukturo, da bi lahko kmetje uporabljali bolj trajnostne, učinkovitejše živinorejske prakse, ki bolj koristijo zdravju in dobrobiti živali, vključno z digitalizacijo, uporabnimi raziskavami, prenosom znanja in usposabljanjem o inovativnih orodjih in tehnologijah za zgodnje odkrivanje in preprečevanje epizootskih bolezni, kot so sistemi za spremljanje zdravja živine; v zvezi s tem opozarja na pomen neodvisnih svetovalnih storitev in poziva države članice, naj za ustrezno financiranje teh storitev v celoti izkoristijo skupno kmetijsko politiko;

39.poziva k preprostejšim pravilom o dobrobiti živali, kjer bo poudarek na pomoči kmetom z izobraževanjem in podporo, ne pa na metodah s poudarkom na izvrševanju;

40.poziva Komisijo, naj predstavi svoje ugotovitve o vzpostavljanju sistema označevanja o dobrobiti živali, ki bo potrošnikom ponujal zadostne in enotne informacije, s čimer bi se izognili tveganjem za notranji trg, ki jih povzroča širjenje lokalnih shem o dobrobiti živali;

41.poudarja, da le 12 % kmetijskih gospodarstev v EU vodijo mlajši od 40 let, zaradi pomanjkanja mladih kmetov pa so ogrožene ekonomska vzdržnost, generacijska kontinuiteta ter trajnostnost evropske živinoreje; zato poziva Komisijo, naj poveča učinkovitost zagonske podpore pri premagovanju ovir za vstop v živinorejski sektor, vključno z visokimi zagonskimi stroški; poudarja, da je težko privabiti mlade kmete v živinorejski sektor, ki je premalo privlačen zaradi zahtevne narave dela, kot so dolgi delovniki, slabe možnosti za oddih in pomanjkanje nadomestnih storitev, hkrati pa je treba upoštevati vse večje število žensk, ki delajo na živinorejskih kmetijah, in zato spodbujati ukrepe in priložnosti, ki upoštevajo vidik spola;

42.pozdravlja strategijo Komisije za generacijsko pomladitev; poziva Komisijo, naj pripravi priporočila in preuči rešitve za odpravo glavnih ovir za vzpostavitev gospodarstev mladih živinorejcev, zlasti visoke začetne naložbe v infrastrukturo, težave pri dostopu do zemljišč, zlasti zaradi razlik med državami članicami, omejen dostop do posojil, pomanjkanje delovne sile, vprašanja o obvladovanju tveganj, preprečevanje in obvladovanje živalskih bolezni ter birokratska bremena;

43.poziva Komisijo, naj preuči možnost dodelitve več neposrednih plačil mladim kmetom; poleg tega poudarja, da je treba ustvariti ustrezne pogoje za dostojno upokojitev; opozarja, da so lažji dostop do posojil in zemljišč, zlasti v državah članicah z visokimi cenami zemljišč, povečanje naložb v kakovost živine in izboljšanje storitev na podeželju bistveni pogoji za privabljanje in ohranjanje nove generacije kmetov; poudarja, da nasveti državam članicam, naj 6 % proračuna SKP namenijo za generacijsko pomladitev, niso dovolj zavezujoči, da bi zagotovili zadostno podporo mladim kmetom;

44.pozdravlja, da je Komisija predstavila strategijo o biogospodarstvu; jo poziva, naj prizna vlogo inovativne živinoreje pri spodbujanju krožnosti in v celoti izkoristi potencial proizvodnje energije, zlasti bioplina in biometana, uporabe digestata kot gnojila na biološki osnovi in valorizacije živalskih stranskih proizvodov s pomočjo sektorja predelave, da bi živinorejcem zagotovili dodatne vire dohodka; poudarja, da imajo v biogospodarstvu pomembno vlogo zlasti območja z visoko gostoto živine, saj njihova bližina mestnim območjem in kratke razdalje omogočajo krožno sodelovanje pri nadgradnji tokov človeških odpadkov in predelavi tokov kmetijskih odpadkov;

45.poziva Komisijo in države članice, naj opredelijo ustrezne in dolgoročne možnosti financiranja za preventivne ukrepe in nadomestila za kmete, ki lahko med drugim vključujejo skupno kmetijsko politiko, ne le za izgube in stroške zaradi napadov velikih zveri, temveč tudi za blažilne ukrepe, vključno s svetovanjem, izmenjavo znanja in usposabljanjem kmetov o soobstoju pašne živine in velikih zveri;

46.poudarja, da je namen ciljne spremembe direktive o habitatih Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/1992/43/oj)., da bi zakonodajo EU uskladili s posodobljeno ravnjo varstva volka iz Bernske konvencije ter zagotovili večjo prožnost pri upravljanju populacij volka po vsej EU in čim bolj zmanjšali socialno-ekonomske učinke; poudarja, da je treba upoštevati visoko čezmejno mobilnost vrste, saj se lahko stanje ohranjenosti različnih populacij iste vrste med regijami razlikuje; poziva Komisijo in države članice, naj še povečajo čezmejno sodelovanje pri teh vprašanjih;

47.priznava, da ima živinoreja, zlasti sistemi, ki temeljijo na travinju, osrednjo vlogo pri ohranjanju krožnih kmetijskih sistemov, izboljšanju ekosistemskih storitev ter zagotavljanju podnebnih in okoljskih storitev s sekvestracijo ogljika, izboljšanjem kakovosti vode in zdravja tal, zaščito biotske raznovrstnosti, zagotavljanjem habitatov za prostoživeče živalske in rastlinske vrste, ohranjanjem raznolike in odprte krajine, zlasti na gorskih območjih, ter z uporabo manjvrednih zemljišč, kjer ni mogoče pridelovati hrane za človeka; poudarja, da lahko monogastrične vrste, kot so prašiči in perutnina, povečajo krožnost z vključevanjem tokov odpadkov v njihovo krmo in recikliranjem biomase, njihov gnoj pa je dragoceno naravno gnojilo za pridelavo poljščin; poudarja, da lahko močno zmanjšanje števila živali ogrozi te ekosistemske funkcije;

48.poziva Komisijo, naj predlaga orodja za večjo vlogo živinoreje pri ohranjanju travinja, ki je pomembno za okolje in podnebno stabilnost, in sicer z učinkovitejšimi sistemi kmetovanja, da bi s pomočjo večje učinkovitosti izboljšali trajnostnost živinorejskih sistemov ter poskrbeli za višji dohodek zaposlenih v živinoreji;

49.poudarja, da je pomembno, da se živinoreja vključi v trajnostne kmetijske modele, vključno z mešanimi kmetijskimi sistemi, s čimer bi zagotovili uravnotežene tokove hranil in čim bolj zmanjšali tekmovanje za vire; poudarja pomen učinkovite rabe živinoreje za ravnovesje med trajnostnostjo in potrebami po hrani ter poudarja koristi rotacijske paše ter kratkotrajne visokointenzivne paše za produktivnost krme, sekvestracijo ogljika, kakovost tal, biotsko raznovrstnost in odpornost na sušo; poudarja, da je treba povečati ozaveščenost o okoljskih prednostih dobrega upravljanja živali;

50.poziva Komisijo, naj poveča možnosti držav članic za podporo kmetom pri ohranjanju krajine prek SKP, hkrati pa zmanjša regulativne ovire za polno uporabo pašnikov in zagotovi večjo zaščito kmetijskih zemljišč EU pred izkoriščanjem zemljišč, degradacijo in konkurenčno nekmetijsko rabo;

51.poudarja, da je pomembno, da kmetijski sistemi pridelavo poljščin povežejo z živinorejo, da bo lažje reciklirati hranila in se bodo raje uporabljala organska gnojila namesto sintetičnih ter se bo zmanjšala poraba kemikalij in se bosta povečali rodovitnost tal in biotska raznovrstnost;

52.poziva Komisijo, naj ob priznavanju strateškega pomena proizvodnje konvencionalnih gnojil v EU za evropsko konkurenčnost podpre uporabo živalskega gnoja za nekatere kmetijske rastline ter pospeši odobritev in uporabo alternativnih sredstev za gnojenje, kot so digestat in materiali RENURE, da bi izboljšali recikliranje hranil, zmanjšali odvisnost od sintetičnih gnojil, uvoženih iz tretjih držav, in spodbujali krožnost v živinorejskih sistemih; priznava, da ima živinorejski sektor strateško vlogo pri zmanjševanju odvisnosti od sintetičnih vložkov, in dodaja, da s povečanjem uporabe digestata in RENURE ne bi prispevali le h krožnemu gospodarstvu, temveč tudi k razogljičenju gospodarstva EU, saj bi zmanjšali emisije toplogrednih plinov, podprli proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in zmanjšali odvisnost EU od uvoženih fosilnih goriv;

53.pozdravlja, da Komisija predlaga ciljno usmerjeno revizijo direktive o nitratih Direktiva Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (UL L 375, 31.12.1991, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/1991/676/oj)., da bi omogočili uporabo gnojil RENURE nad mejno vrednostjo, določeno za vnos gnoja, ter jo uskladili z najnovejšimi znanstvenimi dokazi in inovativnimi praksami gnojenja, vključno z uporabo gnoja, da bi spodbudili krožno upravljanje hranil in hkrati še naprej varovali kakovost vode; se sklicuje na najnovejše študije o koristih in nevtralnem vplivu odstopanj, odobrenih državam članicam, na kakovost vode;

54.poziva Komisijo, naj glede na naraščajoče stroške gnojil rejcem zagotovi poštene cene ali ustrezno nadomestilo;

55.poziva Komisijo, naj vlaga v inovacije in infrastrukturo, ki omogočajo širšo uporabo gnojil, pridobljenih iz gnoja, in bioplina iz živinoreje v skladu s podnebnimi in energetskimi cilji EU;

56.poziva Komisijo, naj ponovno razmisli, kako se kmetijski proizvodi, stranski proizvodi in ostanki proizvodov uvrščajo med odpadke, da bi se lahko enostavneje uporabili kot osnovni proizvodi; poudarja, da so rejne živali nepogrešljiv člen krožnega gospodarstva, povezanega s kmetijskim sektorjem, in da je treba bolj priznati prispevek živinoreje k biogospodarstvu ter torej celoviteje pristopiti k ciklu hranil in ogljika na vseh področjih živilske in neživilske proizvodnje; poziva Komisijo, naj se pri svojem pristopu k živinorejskemu sektorju opre na ugotovitve raziskav in olajša raziskave na področju razvoja krožne krme; prav tako jo poziva, naj pregleda predpise o živalskih stranskih proizvodih, ki niso namenjeni prehrani ljudi, da bi poenostavila uporabo proizvodov z majhnim tveganjem, kot je volna;

57.svari, da bi lahko univerzalne politike, namenjene obsežnemu zmanjšanju števila glav živine, le še poslabšale degradacijo okolja in ogrozile odpornost prehranskega sistema; zlasti ugotavlja, da bi lahko zmanjšanje števila prežvekovalcev povzročilo spremembe v rabi zemljišč z negativnimi učinki, vključno z opuščanjem zemljišč, razvojem gozdov, izgubo biotske raznovrstnosti in večjim tveganjem požarov;

58.poziva, naj se povečajo naložbe v raziskave in inovacije, da bi optimizirali pridelavo kmetijskih rastlin in prakse upravljanja živine ter zmanjšali ekološki odtis živinoreje, vključno z rastlinsko pridelavo in vzrejo živali, krmljenjem, pašo in tehnikami ravnanja z gnojem in gospodarjenja s poji, ki povečujejo trajnostne koristi;

59.meni, da je pomembno, da se s strategijo upošteva celoten cikel kmetovanja, podpira optimalno načrtovanje kolobarjenja, maksimira raba ornih zemljišč ter izboljša in prilagodi sestava krme, ki jo pridelujejo kmetje, predvsem z rastlinskimi sortami, ki omogočajo zmanjšanje emisij; poudarja, kako pomembno je, da se v kmetijstvo vrne podjetniška svoboda, da bodo lahko kmetje razvijali in izbirali sisteme prezračevanja ter bivalne in krmilne sisteme, ki bodo prilagojeni njihovim posebnim okoliščinam in najprimernejši za njihove proizvodne sisteme;

60.poziva Komisijo in države članice, naj poskrbijo, da se bodo regulativni okviri za živinorejo razvijali pregledno, na podlagi trdnih znanstvenih dognanj, ob polnem sodelovanju deležnikov, zlasti kmetov in organizacij živinorejcev, in z dolgoročnimi scenariji, ki bodo omogočali postopno prilagajanje; priporoča, naj postopek odločanja temelji na resničnih javnih posvetovanjih, podrobnih študijah učinka in stalnih mehanizmih za povratne informacije, da se zagotovi učinkovito in lokalno sprejeto izvajanje;

61.poziva, naj se zagotovi več političnega prostora, da se bo lahko uveljavil pristop, ki bo temelji na ciljih, s primerjalnimi analizami na ravni kmetij namesto z ukrepi od zgoraj navzdol, kar pomeni, da bi morali imeti kmetje možnost, da sami odločajo, kako bodo ukrepali, dokler prispevajo k zastavljenim ciljem;

62.poziva Komisijo, naj predlaga orodja za povečanje vloge živinoreje pri ohranjanju travinja, ki ima okoljsko in podnebno vrednost, z bolj ekstenzivnimi sistemi kmetovanja ter za izboljšanje trajnostnosti intenzivnih sistemov;

63.poudarja, da je treba živinorejske politike oblikovati na podlagi najvišjih znanstvenih standardov, da se zagotovi uravnoteženo in celovito razumevanje prispevkov in izzivov, povezanih z živinorejo;

64.poudarja pomen preglednega, dostopnega in z dokazi podprtega znanstvenega komuniciranja za boj proti napačnim informacijam in ideološki pristranskosti v javnih razpravah o živinoreji ter proizvodnji in uživanju mesa; v zvezi s tem poudarja, da Svetovna zdravstvena organizacija spodbuja uživanje živalskih beljakovin v sklopu popolne in uravnotežene prehrane;

65.poudarja, da bi morale politične odločitve in družbeno dojemanje temeljiti na trdnih znanstvenih dokazih, ki odražajo raznolikost proizvodnih sistemov, njihov prispevek k prehrani ljudi, podeželskemu gospodarstvu in okoljski trajnosti, s čimer bi se širila bolj pozitivna podoba živinorejskega sektorja, in da je zato bistveno okrepiti dialog med znanostjo, oblikovalci politik, proizvajalci in potrošniki s spodbujanjem informiranega, uravnoteženega in nepolariziranega pristopa k vlogi živinoreje v evropski družbi; poudarja, da je pomembno potrošnike obveščati o koristih uživanja živalskih beljakovin v sklopu popolne in uravnotežene prehrane;

66.pozdravlja predlog Komisije, da se ponovno odpre vprašanje izrazov za meso, ki se uporabljajo za poimenovanje mesa in kosov mesa, da bi zaščitili proizvode živalskega izvora in prepovedali njihovo uporabo za označevanje proizvodov neživalskega izvora, ter meni, da bi se morala ta določba uporabljati za proizvode, pridobljene s celično kulturo, in hibridne proizvode, sestavljene iz mešanice živalskih in rastlinskih beljakovin; opozarja, da takšna zaščita obstaja za mlečne izdelke; poudarja, da je jasno, pošteno in pregledno označevanje nadvse pomembno, da se zagotovi resnična preglednost za potrošnike in promovira kakovost živalskih proizvodov EU, tudi z izpostavljanjem njihovih priznanih oznak in kratkih dobavnih verig;

67.poziva oblikovalce politik na vseh ravneh, naj pri pripravi prehranskih smernic upoštevajo z dokazi podprte standarde in v celoti priznajo hranilni, kulturni in gospodarski pomen mesa, mlečnih izdelkov in jajc, pri tem pa naj upoštevajo tudi cenovno dostopnost in dejanski vnos beljakovin iz živalskih proizvodov v različnih regijah;

68.poziva Komisijo, naj spremeni Uredbo (EU) št. 1169/2011 Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 (UL L 304, 22.11.2011, str. 18, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2011/1169/oj). in uvede obvezno označevanje porekla za vse proizvode, dane na trg EU, ki vsebujejo meso, tudi če meso ni njihova glavna sestavina, pri čemer naj se jasno navede poreklo iz EU oziroma zunaj EU; poziva Komisijo, naj oceni izvedljivost uvedbe obvezne navedbe države porekla mesa, če je uporabljena sestavina v predelanih proizvodih;

69.poziva Komisijo, naj v sodelovanju z znanstveniki predstavi študije o učinkih prehranskih nadomestkov; svari pred nekritičnim promoviranjem prehransko in okoljsko neustreznih prehranskih nadomestkov za tradicionalna živila živalskega izvora, vključno s tistimi, ki ne zagotavljajo enakih bioaktivnih spojin ali osnovnih mikrohranil, ki so prisotni v naravnem mesu zdravih živali, rejenih v visokokakovostnih sistemih, in zlasti opozarja, naj se ne vključijo v košarice hrane za otroke in mlade v šolah; ugotavlja, da lahko tradicionalna živila živalskega izvora skupaj z živili rastlinskega izvora prispevajo k uravnoteženi in hranljivi prehrani;

70.zahteva, da Komisija izvede celovito oceno učinka na podlagi najnovejših znanstvenih dokazov in ustreznega posvetovanja z vsemi ustreznimi deležniki, preden predstavi nove zakonodajne predloge, ki vplivajo na kmetijski sektor;

71.je zelo zaskrbljen, ker se vse bolj promovirajo sintetična živila, kot so beljakovine, vzgojene v laboratoriju, brez zanesljivih znanstvenih dokazov o njihovi varnosti, rentabilnosti industrije in okoljskih koristih; poudarja, da je treba izvesti ustrezne ocene učinka na podlagi znanstvenih dokazov, pri čemer je treba upoštevati vse vidike, povezane z varnostjo, vplivom na okolje, posledicami za trg in varstvom potrošnikov, preden se predlaga nov regulativni okvir za nove živilske tehnologije, zlasti z jasnim in ustreznim označevanjem;

72.želi spomniti, da imajo prežvekovalci ekološko vlogo in da ima naravno meso hranilno vrednost, ter poudarja, da je proizvodnja sintetične hrane zelo odvisna od močno industrializiranih, energetsko intenzivnih postopkov, ki zahtevajo precejšnje kemične vložke, kar je v nasprotju z načeli trajnostnosti, ki jih zagovarja EU; opozarja, da sintetična hrana zaenkrat ni izvedljiva rešitev niti ni varna alternativa tradicionalnemu kmetijstvu in živinoreji ter da lahko njeno promoviranje ogrozi na tisoče družinskih kmetij; poziva Komisijo, naj strogo in neodvisno oceni zdravstvene, okoljske in socialno-ekonomske učinke sintetičnih živil, skupaj s pomisleki glede varstva potrošnikov in učinki na tradicionalno kmetijstvo in živinorejo; poziva, naj bo jasen poudarek obstoječih regulativnih okvirov na varstvu potrošnikov, evropskih proizvajalcev in podeželja;

73.poudarja, da živinorejski sektor bistveno prispeva k prehranski varnosti, ustvarjanju delovnih mest, ohranjanju in spodbujanju lokalizma ter gospodarski stabilnosti po vsej EU; na splošno priznava, da živina ne ponuja le hrane in okoljskih storitev, temveč je tudi gonilo družbene odgovornosti, dostojnih delovnih pogojev in razvoja podeželja; poudarja pomen kazalnika rezultatov skupne kmetijske politike (I.24) o prispevanju k ustvarjanju delovnih mest na podeželskih območjih pri osredotočanju pozornosti na vlogo živinoreje, zlasti na družinskih in malih kmetijah;

74.meni, da bo sektor brez ustreznega financiranja postal vse manj privlačen za mlade, kar pomeni, da lahko pride do izgube delovnih mest, pa tudi do zmanjšanja prehranske in socialne konkurenčnosti EU;

75.poudarja, da je treba priznati in poudariti temeljno vlogo žensk na živinorejskih kmetijah, saj so poleg vsakodnevnega dela na kmetiji pogosto odgovorne za upravljanje in prenos znanja med generacijami; v zvezi s tem poudarja, da je družinsko kmetovanje, v katerem imajo ženske in družina osrednjo vlogo, hrbtenica evropske živinoreje in bi ga bilo treba podpreti s posebnimi politikami, ki priznavajo njegov gospodarski, socialni in kulturni pomen; zato meni, da bi morale evropske javne politike vključevati učinkovitejši vidik spola in spodbujati ciljno usmerjene ukrepe v podporo kmeticam ter zagotavljati enake možnosti, prepoznavnost njihovih prispevkov in boljši dostop do usposabljanja, financiranja in zastopanost v postopkih odločanja;

76.poudarja, da imata kmetijstvo in živinoreja bistveno vlogo pri zagotavljanju socialnih koristi skupnostim v smislu ohranjanja odprtega prostora, izobraževanja in oskrbe ljudi s posebnimi potrebami v obliki „zelene oskrbe“ na kmetijah; poudarja, da je treba ohraniti kmetijstvo in živinorejo v vseh regijah EU, posebej olajšati te oblike „zelene oskrbe“ in ustrezno nagraditi kmete za njihovo delo;

77.poudarja, kako pomembna sta duševno zdravje in dobro počutje kmetov, ter poziva, naj se v prihodnje instrumente skupne kmetijske politike vključijo psihološka podpora, upravna poenostavitev ter ukrepi za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, pa tudi ukrepi za boj proti osamitvi;

78.poudarja, da imajo bolezni živali pomembne socialno-ekonomske in okoljske posledice ter posledice za dobrobit živali na ravni posameznih kmetij ter na podnacionalni, nacionalni in regionalni ravni; opozarja, da se bo njihov vpliv na živinorejo v EU še povečal zaradi višjih temperatur, močnejšega vetra in vse pogostejših ekstremnih vremenskih pojavov, povezanih s podnebjem, kar je treba obravnavati;

79.poudarja, da je treba izboljšati spremljanje in preventivne ukrepe, da bi v EU preprečili prenos živalskih bolezni iz držav EU in tretjih držav, ter poziva, naj se sistematično oceni ranljivost na področju biološke varnosti v EU s poudarkom na poteh vstopa znanih in novih bolezni;

80.poudarja, da ima lahko v EU vsak neuspeh pri preprečevanju ali obvladovanju bolezni živali v eni državi članici takojšnje posledice za druge države članice in zahteva usklajen odziv; poudarja, da je torej preprečevanje pomembno in stroškovno učinkovito, zlasti cepljenje, zgodnje odkrivanje bolezni in pripravljenost, ustrezna izmenjava informacij in usklajevanje med državami članicami, enako pa velja tudi za instrumente ekonomskih nadomestil za živinorejce, ki so utrpeli neposredno in posredno škodo zaradi izvajanja zdravstvenih ukrepov;

81.poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo potrebna sredstva za izvajanje solidnih in učinkovitih programov za preprečevanje in nadzor, vključno s finančno, veterinarsko, tehnično in upravno podporo ter raziskavami genske selekcije živali, ki so bolj odporne proti porajajočim se boleznim;

82.poudarja, da je treba za obvladovanje širjenja živalskih bolezni pravočasno učinkovito ukrepati; poziva Komisijo, naj okrepi namenski mehanizem za hitro opozarjanje in odzivanje, ki se bo aktiviral v primeru suma ali potrjenega izbruha živalskih bolezni, da se omogoči izmenjava informacij o epidemioloških razmerah v realnem času med nacionalnimi organi in Komisijo, usklajeno ocenjevanje tveganja in ukrepanje za nadzor med državami članicami ter ustrezna komunikacija z vsemi pomembnimi deležniki, zlasti kmeti in potrošniki;

83.pozdravlja, da je EU do leta 2023 že dosegla polovico cilja za leto 2030, tj. 50-odstotno zmanjšanje prodaje in uporabe antimikrobikov v veterinarski medicini v letu 2023; poudarja, da je treba ta prizadevanja nadaljevati in oblikovati usklajen pristop EU k preprečevanju in odkrivanju živalskih bolezni z zgodnjim spremljanjem, cepljenjem in ukrepi biološke zaščite, da bi preprečili porast živalskih bolezni, ki bi lahko ogrozil doseganje cilja zmanjšanja rabe antimikrobikov;

84.poudarja, kako pomembno je razviti napredna diagnostična orodja, napovedno modeliranje in tehnike dekontaminacije; poziva Komisijo, naj preuči možnost nadaljnjega zvišanja standardov EU za zdravje živali, da bi zaščitili živinorejo, vključno z določbami za zmanjšanje ali izključitev populacij prostoživečih živali, ki pomenijo tveganje zaradi nalezljivih bolezni, in za ciljno cepljenje živali, kjer je to potrebno, kot dopolnilo odgovorni selekciji in reji živine, kar lahko prispeva k zmanjšanju pojavnosti endemičnih in porajajočih se bolezni;

85.poziva Komisijo, naj prizna vlogo sektorja zdravil za uporabo v veterinarski medicini in ga podpre v prizadevanjih za prenos biotehnologij iz laboratorija na kmetije s pospešitvijo in racionalizacijo regulativnih postopkov, financiranjem in nadgradnjo biotehnologij na področju zdravja živali, obveščanjem kmetov in splošne javnosti o njihovih koristih, izpopolnjevanjem in preusposabljanjem delovne sile ter podpiranjem zbiranja podatkov in uporabe umetne inteligence na kmetijah in v sektorju zdravja živali;

86.poziva Komisijo, naj izboljša spremljanje teh neposrednih in posrednih stroškov ter poročanje o njih, da bi povečali učinkovitost in hitrost podpornih ukrepov EU in držav članic; v zvezi s tem ugotavlja, da je FAO razvila novo orodje za stroške izbruhov bolezni, imenovano OutCosT, ki državam omogoča, da ocenijo finančno breme, povezano z izbruhi živalskih bolezni in z ukrepi za njihovo obvladovanje;

87.podpira poziv skupine držav članic Komisiji, naj prilagodi pristop EU k boju proti živalskim boleznim z uporabo cepljenja, kjer je mogoče ter glede na vrsto in bolezen, kot preventivnega ukrepa v okviru splošnega nabora orodij;

88.poudarja pa, da je cepljenje še učinkovitejše, če ga dopolnjujejo ukrepi biološke zaščite in nadzora; poudarja, da je treba za dolgoročno zaščito ukrepe cepljenja združiti s programi genske selekcije za imunološko odpornost, zlasti za avtohtone pasme in na ranljivih območjih; poudarja, da je treba prizadevanja na tem področju okrepiti in podpreti z dostopnimi in cenovno ugodnimi cepivi, ukrepi biološke zaščite, ustrezno prilagojenimi stopnji tveganja, ter dodatnim in namenskim financiranjem za prizadete kmete v vseh državah članicah v okviru SKP po letu 2027;

89.poudarja, da je za obvladovanje znanih in porajajočih se bolezni pomemben usklajen pristop k zdravju živali, kar vključuje proaktivne naložbe v raziskave, sisteme spremljanja, razvoj cepiv in možnosti kurativnega zdravljenja; je seznanjen z razvojem cepiv DIVA (razlikovanje med okuženimi in cepljenimi živalmi), ki omogočajo razlikovanje med živalmi, ki so bile okužene s patogenom, in tistimi, ki so bile cepljene proti njemu; zato poziva Komisijo, naj upošteva najnovejši znanstveni razvoj in revidira Uredbo (EU) 2016/429 Uredba (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“) (UL L 84, 31.3.2016, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2016/429/oj)., da bi ustvarila novo kategorijo zdravstvenega statusa, tj. „prost bolezni s cepljenjem“; poziva Komisijo, naj s programom Obzorje Evropa spodbuja naložbe v raziskave in razvoj cepiv DIVA ter pospeši njihovo uporabo med kmeti;

90.poziva Komisijo, naj podpre naložbe v biološko zaščito na kmetijah s povečanjem financiranja, tudi zunaj skupne kmetijske politike; poziva jo tudi, naj izboljša ukrepe za zdravje živali v kmetijskem sektorju EU z usklajevanjem raziskav, skupno nabavo, ustvarjanje zalog in dobave veterinarskih cepiv na ravni EU prek mehanizma pripravljenosti in zgodnjega odkrivanja ter s spodbujanjem razvoja teh cepiv v EU; poziva jo, naj zagotovi ustrezno financiranje tega mehanizma;

91.spodbuja oblikovanje strateških zalog, da bi omogočili hitrejši odziv v primeru novih epidemij; poudarja, da je nujno, da se vzpostavi centraliziran in harmoniziran sistem zbiranja podatkov za cepljenje živali v vseh državah članicah; izpostavlja, da bi tak sistem izboljšal sledljivost in nadzor bolezni, omogočal pravočasen odziv na izbruhe in prispeval k splošni učinkovitosti politik EU na področju zdravja živali in varnosti hrane; ugotavlja, da bi celovita banka podatkov o cepljenju olajšala čezmejno sodelovanje, zagotovila skladnost s standardi EU in omogočila pridobitev dragocenih informacij za razvoj politik, raziskave in trajnostno upravljanje zdravja živine;

92.podpira raziskave novih tehnologij za inaktivacijo virusov v živilih, kot je predelava pod visokim pritiskom, ki se je izkazala kot obetavna metoda za ohranjanje varnosti in kakovosti hrane; poudarja pomen posebne prehrane živali in sestave krme za preprečevanje širjenja nekaterih bolezni ter izboljšanje splošnega zdravja in odpornosti živali;

93.poziva Komisijo in države članice, naj podprejo regionalne organe in sodelujejo z njimi ter se posvetujejo s kmeti o pripravi in izvajanju načrtov za preprečevanje, cepljenje in blažitev teh bolezni, pri čemer naj se čim bolj izogibajo odstrelu živali;

94.poziva k tesnejšemu sodelovanju med EU, deležniki iz industrije in mednarodnimi partnerji, da bi zagotovili učinkovito dodeljevanje sredstev in izmenjavo znanja za boljše obvladovanje in preprečevanje bolezni;

95.poziva Komisijo, naj poveča sredstva EU za programe izkoreninjenja in nadzora bolezni v državah članicah; priporoča vzpostavitev celovitih sistemov gospodarske podpore, vključno z odškodninskimi shemami, ki bodo zajemale celotno dobavno verigo, da bi vsem prizadetim stranem, zlasti živinorejcem, zagotovili ustrezno pomoč; poudarja, da je treba v primeru resnih izbruhov živalskih bolezni, ki povzročijo pomembne gospodarske izgube, hitro zagotoviti finančno pomoč, da se zmanjša negotovost in ohrani gospodarska kontinuiteta; poziva države članice, naj racionalizirajo ocenjevanje vlog za podporo, odpravijo nepotrebne upravne ovire in določijo jasne roke za izplačilo pomoči, da bi kmetom pomagali bolje načrtovati in stabilizirati njihove dejavnosti;

96.pozdravlja, da Komisija v svežnju za poenostavitev in konkurenčnost SKP za leto 2025 predlaga povečanje zmogljivosti SKP za zagotavljanje finančne in operativne podpore kmetom, ki so jih prizadele naravne nesreče, neugodni vremenski dogodki, povezani s podnebjem, ali bolezni živali, in sicer z uvedbo dodatnega kriznega plačila, ki bi ga države članice lahko zagotovile v okviru sredstev za razvoj podeželja; meni, da je treba v prihodnji SKP tudi dejavno podpirati zmogljivosti kmetov za obvladovanje širjenja živalskih bolezni in epidemij, zlasti z zagotavljanjem precej večjega proračuna za orodja za krizno upravljanje in kmetijsko krizno rezervo, ki jih bo mogoče hitro in učinkovito aktivirati za podporo prizadetim kmetom;

97.poziva države članice, naj to pobudo dopolnijo z nadaljnjim razvojem sistemov za obvladovanje tveganj, ki so primerni za krizne razmere, povezane z boleznimi živali, vključno z olajšanjem dostopa do zavarovalnih shem in vzajemnih skladov; poziva Komisijo, naj predlaga oblikovanje novega evropskega pozavarovalnega instrumenta, ki bo omogočil kritje tveganj, povezanih z novimi epizootskimi boleznimi, in zagotovil, da bodo imela vsa kmetijska gospodarstva dostop do zavarovalnih pogodb za zaščito pred epizootskimi boleznimi;

98.poziva Komisijo, naj oceni izvedljivost ustanovitve evropskega sklada za zdravje živali, da bi zagotovili hitro in pravično podporo v primeru izbruhov bolezni; poudarja, da je glede na tveganja zaradi različnih živalskih bolezni bistveno dodeliti sredstva za genetsko izboljšanje živali, da bi ustvarili pasme, ki bodo odpornejše proti boleznim, s čimer bi izboljšali prehransko varnost EU ob morebitnih zdravstvenih krizah;

99.poziva Komisijo, naj sodeluje z mednarodnimi trgovinskimi partnerji, da bi zagotovili sprejetje regionalnih prepovedi trgovine in priznanih načinov inaktivacije, kot sta kuhanje in dolgotrajno sušenje, s čimer bi zmanjšali nepotrebno gospodarsko škodo za živinorejo EU;

100.poziva Komisijo, naj v nekaterih posebnih primerih oceni izvedljivost mehanizma kompartmentalizacije na podlagi upravljanja biološke zaščite in živinorejskih praks, pri čemer naj oceni njegovo uporabnost v mednarodnem okviru skupaj z najzanesljivejšimi trgovinskimi partnerji EU;

101.poziva Komisijo, naj oceni tveganja zaradi vse večjega števila prostoživečih kopitarjev in njihove posledice za zdravje živali, javno zdravje in biotsko raznovrstnost; meni, da je treba v zvezi s tem izvajati horizontalne ukrepe za ustrezno obvladovanje te prevelike populacije;

102.poudarja, da je živinorejski sektor EU še posebej izpostavljen različnim zunanjim pretresom, vključno z zdravstvenimi krizami, ekstremnimi vremenskimi dogodki, nestanovitnostjo cen in motnjami v dobavnih verigah, pa tudi vse večji konkurenci iz tretjih držav, katerih proizvodi ne izpolnjujejo vedno visokih standardov EU na področju okolja, dobrobiti živali, zdravja in varnosti hrane, zato je razumljivo, da so kmetje zaskrbljeni zaradi pomanjkanja vzajemnosti in nelojalne svetovne konkurence; poudarja, da je treba torej zagotoviti pravične konkurenčne pogoje na mednarodnem trgu, da bi zaščitili ekonomsko vzdržnost evropskih podjetij in zagotovili vzajemne standarde v trgovinskih sporazumih; zato poziva, naj se pri sklepanju trgovinskih sporazumov upošteva ranljivost sektorja;

103.poziva, naj se v naslednjem večletnem finančnem okviru oblikuje poseben instrument, ki bo omogočal namensko podporo kmetijskim sektorjem, vključno z živinorejskim, v katerih utegnejo veljavni trgovinski sporazumi povzročiti motnje ali pa so zaradi njih morda potrebne prilagoditve;

104.poudarja, da poraba živalskih proizvodov in zlasti mesa v EU milo rečeno stagnira, svetovno povpraševanje po živalskih beljakovinah pa naj bi se povečevalo, zato se je treba zavedati, da je za gospodarstvo pomembno, da EU izvaža in se v svetu uveljavi kot vodilna na področju kmetijstva, prijaznega podnebju in živalim, ter znanje, tehnologije in prakse za prehod na trajnostnost prenese na svetovne trge, obenem pa je treba zagotoviti prehransko suverenost EU; poudarja, da bi to lahko spodbudilo raziskave, inovacije, naložbe in zaposlovanje; pri tem izpostavlja, da postajajo naložbe v izboljšanje kakovosti živine in gensko sledljivost bistvene za zadovoljitev svetovnega povpraševanja po živalskih proizvodih z visoko hranilno vrednostjo;

105.obžaluje, da si naši trgovinski partnerji ne prizadevajo vedno za enako visoke standarde in cilje na področju zdravja in dobrobiti živali ter okolja in druge trajnostne standarde in cilje kot EU; vztraja, da živinorejci iz EU zato na mednarodnih trgih in na notranjem trgu EU ne konkurirajo pod enakimi konkurenčnimi pogoji s proizvajalci, ki niso iz EU;

106.ugotavlja, da morajo biti vsa uvožena živila, dana na trg EU, sicer v skladu z ustreznimi in visokimi standardi EU za končne proizvode, ki veljajo ne glede na to, ali je proizvod proizveden doma ali uvožen, vendar se zahteve glede proizvodnje (imenovane „procesne in proizvodne metode“) običajno ne nalagajo za uvožene proizvode;

107.vztraja, da je v skladu s sklepi Komisije o uporabi zdravstvenih in okoljskih standardov EU za uvožene kmetijske in agroživilske proizvode v politiki dovolj prostora za uporabo zdravstvenih in okoljskih zahtev ter zahtev glede dobrobiti živali za postopke in proizvodne metode za uvožene proizvode na način, ki bo skladen s pravili STO; priznava, da je treba pred uporabo proizvodnih standardov za uvoz vedno oceniti vsak primer posebej, kot je navedeno v poročilu Komisije;

108.poziva Komisijo, naj poskrbi, da bosta trgovinska in trajnostna politika bolj usklajeni med seboj, zato naj z zrcalnimi določbami v vseh trgovinskih sporazumih, doseženih s pogajanji, uvede vzajemnost okoljskih standardov ter standardov zdravja in dobrobiti živali v vseh proizvodnih fazah, da se uvoženi proizvodi, ki ne izpolnjujejo standardov EU, ne bodo dajali na trg EU; poziva jo tudi, naj zagotovi in okrepi ustrezen strog nadzor nad uvozom, da bi zaščitila domače proizvajalce in potrošnike EU;

109.poziva Komisijo, naj izboljša dobro financirano politiko promocije EU s povečanjem proračuna za kmetijske proizvode EU, tudi proizvode živalskega izvora, ter zagotovi nadaljnjo podporo za geografske označbe v mednarodni trgovini, ki so ključni steber kakovosti, sledljivosti in razvoja podeželja; poudarja, da je živinorejski sektor zaslužen za precejšen delež evropskih geografskih označb, vključno s proizvodi, kot so sir, klobase, šunka in sveže meso, ki so plod znanja, ki se prenaša iz generacije v generacijo, in proizvodnih metod, ki so tesno povezane z regijami njihovega porekla;

110.poudarja, da označbe kakovosti ne promovirajo le dela proizvajalcev, temveč tudi ščitijo tradicionalne prakse, spodbujajo raznolikost evropske gastronomije in pomagajo ohranjati kulturno identiteto krajev proizvodnje; izpostavlja pomen jasnega in natančnega označevanja, da bi izboljšali sledljivost proizvodov in zaščitili potrošnike pred zavajajočimi tržnimi praksami, tako zunaj kot znotraj EU, kot je uporaba „evropsko zvenečih“ ali podobnih imen, ki lažno nakazujejo, da gre za proizvode EU ali lokalnega porekla ali kakovosti;

111.poziva Komisijo, naj še naprej podpira kmete v njihovih prizadevanjih za izpolnjevanje standardov EU, da bi preprečili izgubo konkurenčnosti in posledično selitev proizvodnje EU v tretje države z nižjimi standardi dobrobiti živali ter proizvodnimi in socialnimi standardi, ter naj zagotovi, da bodo imeli proizvajalci dostop do financiranja za izboljšanje genetike živine, da bi se konkurenčnost povečala zaradi kakovosti in ne zaradi količine;

112.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.