1.pozdravlja napredek, ki je bil v zadnjem desetletju dosežen pri enotnem mehanizmu nadzora in enotnem mehanizmu za reševanje; poziva, naj se bančna unija v celoti in hitro dokonča, vključno z nadaljnjim delom za postavitev njenega tretjega stebra, namreč evropskega sistema jamstva za vloge, ter naj se uvedejo ukrepi za poglobitev povezovanja trgov in omogočenje dejanskega kroženja kapitala in likvidnosti znotraj bančnih skupin; poudarja, da mora bančna unija podpirati bolj vključujoč, konkurenčen in trajnosten finančni sistem, ki bo skladen s socialno kohezijo in dvojnim prehodom;

2.poziva Komisijo, naj da prednost dokončanju bančne unije ter unije prihrankov in naložb; poudarja njun pomen za državljane, mala in srednja podjetja ter realno gospodarstvo, saj prispevata k odpornosti, trajnostni blaginji, kakovostnim delovnim mestom in finančni stabilnosti; poudarja, da bi bolj povezana bančna unija podpirala rast in konkurenčnost evropskih bank; poudarja, da je potreben močan in trden okvir, ki bo temeljil na jasnih pravilih in obveznostih ter preprečeval navale na banke, povečal finančno stabilnost in konkurenčnost ter okrepil bančni sektor EU; poudarja, da bo dokončanje unije kapitalskih trgov poleg razvoja bančne unije pomagalo zagotoviti boljše pogoje za financiranje evropskega gospodarstva, tako za gospodinjstva kot tudi za podjetja, ki so še vedno v veliki meri odvisna od bančnih posojil za spodbujanje naložb in ustvarjanje delovnih mest, obenem pa bo prispevalo k odpornosti evropskega gospodarstva;

3.poudarja, da se gospodinjstvom ter malim in srednjim podjetjem v državah članicah ponujajo zelo različne obrestne mere; poziva Komisijo, naj razmisli o ukrepih, s katerimi bi vsem državljanom in podjetjem zagotovili dostop do financiranja, zlasti malim in srednjim podjetjem, ki jim je nujno potreben kapital po poštenih in konkurenčnih obrestnih merah;

4.poudarja pomembno vlogo bančnega sektorja pri financiranju dvojnega prehoda; poudarja, da v sklopu okvira EU za trajnostno financiranje potekajo prizadevanja za poenostavitev, da bi zagotovili skladnost, zmanjšali podvajanje in uskladili obveznosti, povezanih s pravili o bančništvu, razkritjem in obvladovanjem tveganj; želi opozoriti na priporočilo Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine, naj se določijo višje kapitalske zahteve za nasedle naložbe;

5.obžaluje, da so ostale še nekatere ovire za čezmejne storitve bančnega poslovanja s prebivalstvom; poudarja, da lahko povezana bančna unija izboljša konkurenco in izbiro potrošnikov na področju bančnih storitev za prebivalstvo, tudi z boljšimi priložnostmi za zagotavljanje čezmejnih bančnih storitev te vrste;

6.priznava napredek, dosežen pri pogajanjih o digitalnem euru na spletu in zunaj spleta; pozdravlja potencial digitalnega eura za dopolnjevanje in ohranjanje gotovine in hkrati za povečanje finančne suverenosti in avtonomije EU ter prispevanje k finančni vključenosti; pozdravlja, da je Svet decembra 2025 dokončno oblikoval splošni pristop v zvezi z digitalnim eurom, in meni, da je bistveno, da tudi Parlament čim prej dokončno oblikuje stališče glede tega;

7.meni, da je napredek glede ravnovesja med spoloma v finančnih institucijah omejen, zlasti na vodstveni ravni; poudarja, da raznoliko vodstvo in boljši dostop do financiranja za podjetja, ki jih vodijo ženske Evropski inštitut za enakost spolov, Gender in entrepreneurship (Spol v podjetništvu), 2017, str. 5–6., izboljšujeta upravljanje, inovacije in gospodarsko uspešnost; poziva finančne institucije, deležnike, Komisijo in države članice, naj sprejmejo učinkovite strategije za raznolikost, spremljajo vrzeli med spoloma in vključijo enakost spolov v nadzorne in naložbene okvire, da bi v EU zagotovili vključujoč dostop do kapitala; želi spomniti na stališče Parlamenta, da je treba pri prihodnjih kandidatih ohraniti in dati prednost seznamom z uravnoteženo zastopanostjo spolov; poudarja, da je v institucijah in organih EU, ki so pristojni za bančno unijo, pomembno zagotoviti uravnoteženo zastopanost spolov na vseh vodstvenih ravneh;

8.ugotavlja, da sta se po tem, ko je ECB zvišala obrestne mere, znatno izboljšali tudi dobičkonosnost in odpornost bank v EU Maneely, M./Ratnovski, L., Bank Profits and Bank Taxes in the EU (Dobiček bank in bančni davki v EU), Mednarodni denarni sklad, julij 2024.; poudarja, da se lahko zarad te dobičkonosnosti in odpornosti podprejo bistvene naložbe v gospodarstvo EU in financiranje gospodinjstev in podjetij, zlasti malih in srednjih ter zagonskih podjetij, pa tudi mladih strokovnjakov; poudarja pomembno vlogo malih bank pri podpiranju malih in srednjih podjetij ter lokalnih gospodarstev in poziva Komisijo, naj poskrbi, da se bodo pri vseh predpisih še naprej upoštevala tveganja; poudarja, da morajo za delovanje kreditnih institucij, ki prejemajo državno pomoč, veljati stroge omejitve glede dividend, odkupov delnic in variabilnih prejemkov;

9.poudarja, da sta pravilno delovanje in verodostojnost bančne unije odvisna tudi od popolnega spoštovanja in učinkovitega izvrševanja zakonodaje EU o varstvu potrošnikov v bančnem sektorju; poudarja, da se morajo kreditne institucije vzdržati uporabe nepoštenih pogodbenih pogojev in poslovnih praks, zlasti pri hipotekarnih posojilih in posojilih za fizične osebe; poudarja, da morajo biti potrošnikom, vključno s posojilojemalci, omogočeni učinkovito varstvo, pravna varnost in učinkovite pravne poti; v zvezi s tem poziva države članice in pristojne organe, naj zagotovijo stroge nadzorne in izvršilne ukrepe v primeru kršitev; nadalje poudarja, da je pomembno zagotoviti ustrezno zaščito primarnih prebivališč, zlasti v primeru ranljivih gospodinjstev, pri čeme je treba upoštevati velikost stavbe in ali so posojilojemalci že odplačali znaten del svojega posojila, na primer 50 % začetnega posojila;

10.pozdravlja vlogo organa AMLA v okrepljenem boju EU proti pranju denarja in financiranju terorizma; poziva k doslednemu izvajanju, okrepljenemu sodelovanju, izmenjavi informacij in usklajenemu izvrševanju po vsej EU; poudarja, da je potrebno učinkovito sodelovanje med organom AMLA ter evropskimi nadzornimi organi in bonitetnimi organi; poudarja, da mora organ AMLA pri svojem nadzornem in regulativnem delu upoštevati načelo sorazmernosti in usklajevanje;

11.poudarja, da je za nadzor in stabilnost bistveno zanesljivo, sorazmerno, dosledno in pravočasno finančno poročanje; poudarja, da so za bančni sektor pomembne pravna varnost, predvidljivost in stabilnost ter da poenostavitev ne sme slabiti bonitetnih standardov, standardov odpornosti, varstva potrošnikov ali stabilnosti; poudarja, da so potrebni nadaljnji ukrepi, ki bodo spodbujali digitalizacijo in poenostavitev, obenem pa pomagali ohraniti vse te standarde; poziva k uravnoteženemu in celovitejšemu pristopu, kar naj zajema tudi centralizirano podatkovno vozlišče na podlagi standardiziranih opredelitev, skupni podatkovni slovar in skupno odložišče zahtevkov, da se skrči nepotrebna zapletenost pri organih, zmanjša podvajanje in izboljša kakovost podatkov, obenem pa ohrani trdnost okvira bančne unije;

12.priznava institucionalni in regulativni napredek, ki je pomagal povečati odpornost bank v euroobmočju; ugotavlja, da še vedno obstajajo precejšnje ovire za sprostitev polnega potenciala enotnega trga Unije za finančne storitve; poziva Komisijo, države članice in organe EU, naj ambicije uskladijo s konkretnimi ukrepi za dokončanje unije prihrankov in naložb ter enotnega trga, da bi spodbudili poenostavitev in konkurenčnost; poziva Komisijo, naj v svojem poročilu o konkurenčnosti bančnega sektorja EU za leto 2026 predlaga smiselne ukrepe za večjo konkurenčnost bank EU, a naj ohrani njihovo bistveno vlogo pri financiranju naložb, potrebnih za zeleni in digitalni prehod Unije;

13.poudarja, da bi morali nadzorniki glede na sedanjo geopolitično negotovost, potencialno precenjene delniške trge in nedavne primere pretresov v ZDA po nepreglednem posojanju v nebančnem (zasebnem kreditnem) sektorju ohraniti usmerjenost v prihodnost in v zadostni meri spremljati tveganja ter da bi morale banke vzdrževati ustrezne kapitalske rezerve in biti operativno odporne; glede tega poudarja, da je treba izboljšati nadzor in odpornost nebančnih finančnih posrednikov; poudarja, da lahko preudaren nadzor danes zaščiti davkoplačevalce, vlagatelje in realno gospodarstvo pred izgubami v prihodnosti;

14.ugotavlja, da je skupni količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala bank v enotnem mehanizmu nadzora v drugem četrtletju 2025 dosegel 16,12 %, pri čemer je donosnost lastniškega kapitala znašala 10,11 %, medtem ko se je delež slabih posojil zmanjšal na 2,22 %, delež posojil iz druge skupine pa znašal 9,59 % ECB, Statistični podatki bančnega nadzora – drugo četrtletje 2025.; poudarja, da je treba spremljati kreditno tveganje, hkrati pa ohraniti zadosten kapital in likvidnost za odpornost bančnega sektorja; poudarja, da tega napredka pri zmanjševanju tveganja ni spremljal sorazmeren napredek pri delitvi tveganja;

15.opozarja na neugodne makroekonomske razmere in geopolitične dejavnike, zaradi katerih bi se lahko poslabšala kakovost sredstev;

16.ugotavlja, da so banke vse bolj izpostavljene nebančnim finančnim posrednikom, kar ustvarja potencialna tveganja, od likvidnosti do izpostavljenosti do nasprotnih strank, in poziva k celovitemu evropskemu nadzoru sektorja nebančnih finančnih posrednikov; poudarja, da so mednarodni in unijski organi večkrat opozorili na tveganja, ki izhajajo iz nebančnega finančnega sektorja, zlasti zaradi njegove vse večje povezanosti s tradicionalnim bančnim sektorjem; podpira sistemske stresne teste za oceno odpornosti osrednjega trga; poziva Komisijo, naj preuči vrzeli v naboru nadzornih orodij, vključno z likvidnostnimi in sistemskimi tveganji, ter naj po potrebi predlaga ukrepe za zaščito finančne stabilnosti;

17.pozdravlja dokončanje in izvajanje okvira Basel III, ki bo okrepil odpornost v EU; ugotavlja, da so se druge jurisdikcije odločile za manj ambiciozen program izvajanja; poudarja, da še vedno ni jasno, kako se bodo v nekaterih drugih jurisdikcijah izvajali standardi okvira Basel III; želi spomniti, da se je bilo v okviru enotnega mehanizma nadzora večkrat zatrjevalo, da bi izvajanje temeljnega pregleda trgovalne knjige povečalo odpornost bank EU in ne bi ogrozilo njihove konkurenčnosti; poziva Komisijo, naj pregleda sklepe o enakovrednosti z jurisdikcijami, ki ne izvajajo teh standardov;

18.je seznanjen z dokumentom ECB Behn, M. & Reghezza, A., Capital requirements: a pillar or a burden for bank competitiveness? (Kapitalske zahteve: steber konkurenčnosti bank ali breme zanjo?), občasni zvezek ECB, št. 376, Frankfurt, 2025. z ugotovitvijo, da visoke kapitalske zahteve ne ovirajo konkurenčnosti bank, temveč zagotavljajo njihovo odpornost in zmožnost financiranja gospodarstva v celotnem ciklu;

19.obžaluje, da se zapira vedno več bančnih poslovalnic, kar vpliva na ranljive in obrobne skupnosti; želi spomniti, da imajo državljani pravico dostopa do osnovnih finančnih storitev; poudarja, da imajo manjše banke pomembno vlogo pri omogočanju dostopa gospodinjstev in malih podjetij do storitev; poudarja, da raznolikost bančnih poslovnih modelov povečuje odpornost finančnega sistema; priznava, da sta digitalizacija in umetna inteligenca pomembni za povečano učinkovitost bančnega sektorja; vendar z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je v povezavi z umetno inteligenco prišlo do izgube delovnih mest; poziva kreditne institucije, naj izvajajo politike za preusposabljanje in zagotovijo človeški nadzor nad avtomatiziranimi odločitvami; poudarja, da je treba ohraniti kakovost delovnih mest, poštene pogoje in enakopraven dostop do bančništva;

20.priznava, da kriptosredstva prinašajo posebna tveganja, obenem pa ponujajo tudi priložnosti, kot so stabilni kovanci, denominirani v eurih; poziva k doslednemu inovacijam prijaznemu nadzoru, s čimer se zagotovi, da bodo inovacije v javnem interesu; poziva organe EU in nacionalne organe, naj spremljajo izpostavljenosti, obravnavajo tveganja, ukrepajo zoper špekulativno ravnanje, se borijo proti finančnemu kriminalu in ščitijo potrošnike; poudarja pomen svetovnih standardov na tem področju;

21.poziva Komisijo, EBA in pristojne nacionalne organe v bančni uniji, naj kot nujno potrebno dopolnitev bančnega okvira Unije za finančno stabilnost poskrbijo za strogo, dosledno in natančno izvajanje in izvrševanje uredbe o trgih kriptosredstev Uredba (EU) 2023/1114 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2023 o trgih kriptosredstev in spremembi uredb (EU) št. 1093/2010 in (EU) št. 1095/2010 ter direktiv 2013/36/EU in (EU) 2019/1937 (UL L 150, 9.6.2023, str. 40, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/1114/oj.;

22.je seznanjen z negotovostjo za banke EU, ki izhaja iz več izdaj stabilnih kovancev v tretjih državah; poudarja, in da bi lahko regulativna arbitraža med jurisdikcijami povzročila naval na banke EU in sprožila učinke prelivanja;

23.pozdravlja reformo kriznega upravljanja in jamstva za vloge za usklajeno krizno upravljanje in jamstvo za vloge, kar bo v jasnem regulativnem okviru utrjevalo stabilnost, ščitilo prihranke in davkoplačevalce ter jamčilo za boljšo uporabo javnega denarja za reševanje, kadar je to v javnem interesu; poudarja, da manjše in srednje banke potrebujejo prožnost in da morajo imeti ustrezni organi učinkovita orodja, podatke in mehanizme odločanja, ki bodo zagotavljali odporno in družbeno odgovorno bančno unijo in jim bodo pomagali pri učinkovitem odzivanju na propad bank ter zagotavljali potrebna varovala, podprta z regulativnim okvirom, ki bo spodbujal razvoj bank ter prispeval k odporni in finančno stabilni bančni uniji;

24.pozdravlja začasni dogovor med Parlamentom in Svetom z dne 19. novembra 2025 o harmonizaciji nekaterih vidikov insolvenčnega prava, saj bi lahko nadaljnja uskladitev insolvenčnega prava in postopkov prestrukturiranja spodbudila dokončanje bančne unije;

25.poudarja, da bi morali v primeru propada bank najprej odgovarjati delničarji, upniki ali mehanizmi, ki jih financira sektor, in da bi se smela javna sredstva v skladu z načeli odgovorne fiskalne odgovornosti, družbene pravičnosti in tržne discipline uporabiti zgolj kot zadnji izhod, saj je treba pri reševanju bank preprečiti zanašanje na davkoplačevalski denar; poudarja, da je potreben stalen in učinkovit nadzor skladnosti z bonitetnimi pravili in pravili za reševanje, ki zagotavljajo verodostojnost in učinkovito izvajanje instrumentov v primeru propada bank;

26.želi opozoriti, da je zadostna minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti bistvena za verodostojen okvir za reševanje in za to, da se organom zagotovi prožnost glede uporabe ustreznih strategij reševanja v kriznih razmerah;

27.želi opozoriti, da morajo banke med reševanjem še naprej zagotavljati osnovne storitve; poudarja, da je potreben jasen in predvidljiv okvir, ki bo ščitil vlagatelje ter podpiral manjše stranke in podjetja, predvsem mala in srednja;

28.pozdravlja enotni sklad za reševanje kot popolnoma vzajemno varnostno mrežo, ki jo financira sektor; ponovno poziva k polni ratifikaciji spremembe k Pogodbi o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost, da bi povečali verodostojnost, rešljivost in odpornost euroobmočja; poudarja cilj zaščite davkoplačevalcev v primeru reševanja in ponavlja, da se poleg dogovorjenega skupnega varovala za propadajoče banke ne bi smela uporabljati dodatna davkoplačevalska sredstva;

29.želi opozoriti, da bi politika ničelne uteži tveganja za javni dolg utegnila biti problematična, kar je treba urediti v skladu z mednarodnimi standardi;

30.ponavlja, da je trdno zavezan vzpostavitvi evropskega sistema jamstva za vloge kot tretjega stebra bančne unije; želi spomniti, da je bil predlog o evropskem sistemu jamstva za vloge predstavljen že leta 2015; poudarja, da je skupni sistem zaščite vlog nujen za zagotovitev enake zaščite vlagateljev po vsej Uniji, nadaljnje utrjevanje finančne stabilnosti in znatno zmanjšanje preostalih povezav med bankami in državami; poudarja, da je treba pri prispevkih v evropski sistem jamstva za vloge upoštevati profil tveganja za vsak sodelujoči sektor; poudarja, da je pomembna popolna uporaba veljavnih pravil, s čimer bi evropskim bankam omogočili učinkovito financiranje podjetij v vsej EU in povečali konkurenčnost;

31.pozdravlja sprejetje svežnja o okviru za krizno upravljanje in jamstva za vloge kot pozitiven korak, saj podpira nacionalne sisteme jamstva za vloge, povečuje zaupanje v bančni sektor ter izboljšuje operativne in pravne pogoje za postopen in verodostojen prehod na skupno zaščito vlagateljev in davkoplačevalcev na ravni EU; želi spomniti na stališče Odbora Evropskega parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve iz leta 2024 o vzpostavitvi evropskega sistema jamstva za vloge; odločno poziva Svet, naj pospeši pogajanja; poziva novega predsednika Euroskupine, naj čim prej nadaljuje razprave o tej temi;

32.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski centralni banki, Enotnemu odboru za reševanje in Evropskemu bančnemu organu.