1.pozdravlja akcijski načrt Komisije za boj proti spletnemu nadlegovanju kot okvir za boj proti kibernetskemu trpinčenju, vključno z opredelitvijo, ki jo predlaga in ki omogoča skladno statistično oceno in izmenjavo najboljših praks, pa tudi strožje izvajanje in izvrševanje veljavne zakonodaje;

2.pozdravlja, da je akcijski načrt osredotočen na preprečevanje in digitalno pismenost kot učinkoviti dolgoročni orodji; poziva Komisijo in države članice, naj vlagajo v starosti primerno digitalno izobraževanje in programe medijskega opismenjevanja, da bodo ti viri dosegli otroke v vseh socialno-ekonomskih okoliščinah;

3.ponovno poziva države članice, naj pripravijo celovite nacionalne načrte za boj proti kibernetskemu trpinčenju ter poskrbijo za učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni za kazniva dejanja kibernetskega trpinčenja, pri čemer naj upoštevajo resnost in ponavljajočo se naravo ravnanja ter ranljivost žrtve;

4.meni, da bi bilo treba žrtvam omogočiti enostavno prijavo kibernetskega trpinčenja; ugotavlja, da je v akcijskem načrtu predvidena spletna varnostna aplikacija proti kibernetskemu trpinčenju, in sicer v obliki uporabniku prijaznega interoperabilnega mehanizma za prijavo, ki deluje po vsej EU, za centralizacijo prijav, usklajene podpore in zbiranja dokazov;

5.izraža zaskrbljenost, ker so kljub zakonodajnim in političnim ukrepom, ki so bili sprejeti na ravni EU in nacionalni ravni, kibernetsko trpinčenje in zlorabe s fotografijami ali videoposnetki po EU vse pogostejši, to pa kaže, da obstoječi instrumenti, tudi obveznosti iz akta o digitalnih storitvah in harmonizacija na podlagi direktive o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, nemara ne zadostujejo za obravnavo tega problema v vsem njegovem obsegu in resnosti;

6.ugotavlja, da v akcijskem načrtu niso predvideni kazenskopravni ukrepi na ravni EU;

7.poziva Komisijo, naj oceni, ali je potreben bolj harmoniziran pristop na ravni EU za opredelitev kibernetskega trpinčenja; poziva Komisijo, naj preuči, ali bi bilo treba kibernetsko trpinčenje, vključno z razširjanjem intimnih vsebin brez privolitve, na ravni EU priznati kot posebej hudo kaznivo dejanje s čezmejno razsežnostjo; ponovno izraža podporo uvrstitvi kaznivih dejanj iz sovraštva, ki bi lahko zajemala najhujše oblike kibernetskega trpinčenja, na seznam kaznivih dejanj EU iz člena 83(1) PDEU;

8.poudarja, da so dobro financirani organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, vključno z ustreznim osebjem, tehničnim strokovnim znanjem in infrastrukturo IT, nepogrešljiv del učinkovitega boja proti kibernetskemu trpinčenju; poziva Komisijo in Europol, naj povečata preiskovalne zmogljivosti držav članic, tudi za boj proti čezmejnemu kibernetskemu trpinčenju;

9.poziva države članice, naj si izmenjujejo primere dobre prakse v zvezi s svojimi pravnimi pristopi; poudarja, da bi bilo treba pri prizadevanjih dati prednost ukrepom za preprečevanje, izobraževanje in ozaveščanje, ki so namenjeni otrokom, staršem in pedagogom, pa tudi digitalni pismenosti in poravnalnim pristopom, zlasti kadar so vpleteni mladoletniki;

10.poziva, naj se revidirana direktiva o pravicah žrtev hitro izvaja in prenese;

11.poziva Komisijo in države članice, naj poskrbijo, da bodo platforme prevzele odgovornost za preprečevanje kibernetskega trpinčenja in boj proti njemu;

12.poudarja, da poslovni model nekaterih spletnih platform spodbuja širjenje sovražnih vsebin in s tem prispeva k vse bolj nevarnemu spletnemu okolju, zlasti za mladoletnike, ženske, pripadnike skupnosti LGBTIQ+ ali druge manjšine; opozarja na vlogo preveč personaliziranih priporočilnih sistemov, ki v ospredje potiskajo sovražni govor, manj razdiralne vsebine pa manj izpostavljajo;

13.poudarja, da akt o digitalnih storitvah obravnava nekatere vidike nadlegovanja in kibernetskega trpinčenja, zlasti njegov člen 28, ki ponudnike že zavezuje k zagotavljanju visoke ravni zasebnosti, varnosti in zaščite mladoletnikov; v zvezi s tem izpostavlja smernice Komisija na podlagi akta o digitalnih storitvah, v katerih je podrobno obrazloženo, kako lahko platforme poskrbijo, da bodo mladoletniki varni pri uporabi njihovih storitev; ugotavlja, da zelo velike spletne platforme v veliki meri niso izvedle teh ukrepov; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo izvrševanje člena 28 akta o digitalnih storitvah ter določbe o obveščanju in ukrepanju iz tega akta, ki vplivajo na zaščito žrtev kibernetskega trpinčenja;

14.poziva Komisijo, naj zaključi nerešene primere izvršitve, začne preiskave morebitnih kršitev člena 28 akta o digitalnih storitvah, vključno s sistemskimi tveganji, ki jih predstavljajo priporočilni sistemi, ter dosledno izvršuje obveznost platform glede prijave in odstranitve; odločno zavrača vse poskuse ponovnega odprtja akta o digitalnih storitvah; poudarja, da je nadvse pomembno, da imajo raziskovalci dostop na podlagi akta o digitalnih storitvah, če naj pravno urejanje temelji na dokazih;

15.poziva Komisijo k nadaljnjemu ukrepanju na podlagi svojih napovedanih smernic za zaupanja vredne prijavitelje kibernetskega trpinčenja, da bi pojasnila njihovo vlogo pri preprečevanju nezakonitih vsebin;

16.obžaluje, da zaenkrat ni pravnega okvira, ki bi omogočal odkrivanje gradiva s spolno zlorabo otrok na spletu, in poziva Komisijo, naj s hitrim ukrepanjem poskrbi za to, da bodo vzpostavljeni mehanizmi za prostovoljno prijavljanje gradiva s spolno zlorabo otrok; poudarja, da morajo platforme zagotoviti varen digitalni prostor za otroke, v katerem se spoštujejo njihove temeljne pravice ter zasebnost podatkov vseh uporabnikov;

17.je zaskrbljen, ker se umetna inteligenca vse pogosteje uporablja za zlorabe, tudi z ustvarjanjem globokih ponaredkov, kloniranjem glasu in intimnimi vsebinami brez privolitve; ponovno poudarja, da je treba v okviru pogajanj o omnibusu o umetni inteligenci, kar zadeva akt o umetni inteligenci, prepovedati uporabo aplikacij za razgaljanje; poziva ponudnike, naj nemudoma izpolnijo obveznosti iz člena 50 akta o umetni inteligenci, kar zadeva preglednost in vodni žig, da bodo vsebine, ustvarjene z umetno inteligenco, jasno označene, s čimer bi ublažili škodljive posledice globokih ponaredkov, zlasti med mladoletniki;

18.poziva Komisijo, naj oceni, ali obstoječe obveznosti iz prava EU glede ocene in zmanjševanja tveganja ustrezno zajemajo ponudnike spletnih iger na srečo, zlasti tiste, ki ponujajo funkcije za komuniciranje v realnem času, saj so lahko zaradi njih mladoletniki izpostavljeni kibernetskemu trpinčenju;

19.opozarja na obveznosti iz revidirane direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah, da je treba mladoletnike zaščititi pred nezakonitimi in škodljivimi vsebinami, vse uporabnike pa pred vsebinami, ki spodbujajo nasilje ali sovraštvo; poziva Komisijo, naj spremlja izvajanje te direktive v državah članicah;

20.opozarja, da je treba okrepiti zaščito žrtev kibernetskega trpinčenja in podporo zanje; je zaskrbljen, ker so organizacije žrtev vse bolj ogrožene zaradi pomanjkanja finančnih sredstev; poziva k večjemu in vzdržnemu financiranju EU za organizacije civilne družbe, vključno s telefonskimi številkami za pomoč in službami za podporo žrtvam, ter da se ukrepi za preprečevanje kibernetskega trpinčenja in odzivanje nanj vključijo v nacionalne strategije za duševno zdravje, s posebnim poudarkom na mladoletnikih in drugih ranljivih skupinah;

21.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.