A.ker je stalno predstavništvo Avstrije pri Evropski uniji posredovalo zahtevo državnega tožilstva na Dunaju za odvzem imunitete poslancu Evropskega parlamenta Haraldu Vilimskemu, ki je bil izvoljen v Avstriji, v zvezi z očitanimi poneverbami, ki so kazniva dejanja po členu 153(1) in (3) avstrijskega kazenskega zakonika, zaradi njegove domnevne udeležbe pri kaznivem dejanju v smislu člena 12 tega zakonika;

B.ker je v zahtevi — po tem, ko je državno tožilstvo na Dunaju leta 2021 že zahtevalo odvzem imunitete Haraldu Vilimskemu in mu je Evropski parlament s sklepom z dne 11. novembra 2021 odvzel imuniteto, ter glede na to, da so se v zvezi s postopkom pojavila nova dejstva — navedeno, da je ustrezno, da se odvzem imunitete Haraldu Vilimskemu zahteva tudi na podlagi novih dokazov; ker je Harald Vilimsky na podlagi informacij, zbranih v preiskavi, osumljen, da je zlorabil svoja pooblastila s tem, da je uporabil sredstva svoje politične stranke FPÖ (Freiheitliche Partei Österreichs – Die Freiheitlichen) za namene, ki niso povezani z njenimi dejavnostmi, in sicer na datume v letu 2013, ki jih je treba še natančno določiti, ko je na svojem osebnem naslovu za namestitev vrat in ključavnice odobril plačila zasebne narave, ki niso povezana z dejavnostmi stranke, kar je stranki FPÖ povzročilo škodo na premoženju v skupni višini 9 434 EUR;

C.ker je bil Harald Vilimsky izvoljen za evropskega poslanca na evropskih volitvah maja 2019 in nato ponovno junija 2024 ter torej v času očitanih kaznivih dejanj ni bil poslanec Evropskega parlamenta;

D.ker očitano kaznivo dejanje in posledična zahteva za odvzem imunitete nista povezana z mnenjem, ki bi ga Harald Vilimsky izrazil, ali njegovim glasovanjem pri opravljanju svojih dolžnosti v smislu člena 8 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije;

E.ker v skladu s členom 9, prvi odstavek, točka (a), Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije med zasedanjem Evropskega parlamenta njegovi poslanci na ozemlju svoje države članice uživajo imunitete, priznane poslancem parlamenta njihove države članice;

F.ker člen 57(2) in (3) avstrijske ustave določa:

„2. Poslancem državnega zbora se sme odvzeti prostost zaradi kaznivega dejanja le s privolitvijo državnega zbora, razen če so bili zaloteni pri kaznivem dejanju. Privolitev državnega zbora je potrebna tudi za preiskave domov poslancev državnega zbora.

3. V vseh drugih primerih se lahko sodni postopek zaradi kaznivega dejanja proti poslancem državnega zbora začne brez privolitve državnega zbora le, če dejanje očitno ni povezano s politično dejavnostjo poslanca. Vendar mora organ pregona pridobiti sklep državnega zbora o obstoju take povezave, če to zahteva zadevni poslanec ali tretjina članov pristojnega stalnega odbora. V primeru take zahteve organ pregon ne sme izvesti nobenega dejanja ali ga mora prekiniti.“;

G.ker je namen imunitete iz Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije zaščititi Parlament in njegove poslance pred sodnimi postopki v zvezi z dejavnostmi, ki jih izvajajo pri opravljanju parlamentarnih dolžnosti in jih ni mogoče ločiti od teh dolžnosti;

H.ker v skladu s členom 5(2) Poslovnika parlamentarna imuniteta ni osebni privilegij poslanca, temveč je jamstvo neodvisnosti Parlamenta kot celote in njegovih poslancev;

I.ker v tem primeru Evropski parlament ni našel dokaza o tem, da gre za fumus persecutionis, kar pomeni dejstva, ki kažejo, da bi bil namen sodnega postopka škodovati politični dejavnosti Haralda Vilimskega pri opravljanju funkcije poslanca Evropskega parlamenta in tako neodvisnosti Parlamenta;

J.ker Parlamenta ni mogoče enačiti s sodiščem in poslanec v zvezi s tem postopkom za odvzem imunitete ne sme biti „obtoženec Sodba Sodišča z dne 30. aprila 2019, Briois/Parlament, T-214/18, ECLI:EU:T:2019:266, točka 91.“;