P10_TA(2026)0187Primera zagovornikov človekovih pravic in okoljevarstvenikov Andrieja Yunusa in Muhammada Rosidija v IndonezijiResolucija Evropskega parlamenta z dne 21. maja 2026 o primerih zagovornikov človekovih pravic in okoljevarstvenikov Andrieja Yunusa in Muhammada Rosidija v Indoneziji (2026/2738(RSP))Evropski parlament,

–ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Indoneziji,

–ob upoštevanju členov 150(5) in 136(4) Poslovnika,

A.ker je bil marca 2026 Andrie Yunus, predstavnik komisije za izginule in žrtve nasilja (KontraS), v Džakarti napaden s kislino, potem ko je posnel podkast o remilitarizaciji in sodnem nadzoru v Indoneziji; ker so bili za napad pred vojaškim sodiščem obtoženi štirje člani indonezijske strateške obveščevalne agencije kljub verodostojnim ugotovitvam, ki kažejo na vpletenost dodatnih storilcev in morebitno strukturo poveljevanja, in ker še vedno obstajajo pomisleki glede prenosa primera s civilne na vojaško jurisdikcijo;

B.ker je bil februarja 2026 žrtev napada s kislino tudi okoljski aktivist Muhammad Rosidi, ki se bori proti nezakonitemu pridobivanju in tihotapljenju kositra;

C.ker se državljanski prostor v Indoneziji krči in povečuje represija nad zagovorniki človekovih pravic, novinarji, sindikalisti, študenti in okoljskimi aktivisti, povečuje pa se tudi diskriminacija manjšin, zatiranje kritičnih mnenj in nasilje v Papui in Zahodni Papui; ker so se z nedavnimi pravnimi reformami razširile vojaške pristojnosti nad civilnimi sektorji, tudi prek vojaških sodišč, kar spodkopava civilni nadzor, omejuje temeljne svoboščine in bi lahko utrdilo nekaznovanost;

D.ker je Indonezija še vedno ena od strateških partneric EU v indijsko-pacifiški regiji in pomembna akterka pri spodbujanju regionalne varnosti;

1.izraža resno zaskrbljenost zaradi napadov na Andrieja Yunusa in Muhammada Rosidija ter zaradi širšega vzorca nasilja nad zagovorniki človekovih pravic in okoljevarstveniki v Indoneziji; poudarja tveganja, s katerimi se soočajo tamkajšnji okoljevarstveniki, zlasti tisti, ki razkrivajo nezakonite ekstraktivne dejavnosti;

2.poziva oblasti, naj izvedejo hitro, temeljito, pregledno in neodvisno preiskavo obeh napadov ter naj vsem kršiteljem človekovih pravic, vključno s pobudniki, sodijo na civilnih sodiščih, da bi odpravili nekaznovanost;

3.je globoko zaskrbljen zaradi načrtov vlade, ki bi lahko dodatno omejili svobodo izražanja, med drugim zaradi osnutka zakonov o dezinformacijah, radiodifuziji in kibernetski varnosti, ter načrtov v zvezi s preverjanjem in certificiranjem zagovornikov človekovih pravic, da bi ugotovili, kdo izpolnjuje pogoje za pravno varstvo;

4.poziva Indonezijo, naj ponovno razmisli o represivni zakonodaji in jo bistveno spremeni ter zagotovi varno okolje za zagovornike človekovih pravic, okoljske aktiviste, sindikate in novinarje, v katerem ne bo nadzora, nadlegovanja in povračilnih ukrepov;

5.poziva EU in države članice, naj poglobijo sodelovanje z Indonezijo, tudi na najvišji ravni in v mednarodnih forumih, da bi obravnavali vse slabše razmere na področju človekovih pravic, zlasti v Papui in Zahodni Papui, tudi v okviru dialoga o človekovih pravicah med EU in Indonezijo;

6.poudarja vlogo Indonezije kot strateške partnerice EU in ključne sogovornice pri reševanju regionalnih izzivov, ki segajo od gospodarske varnosti in degradacije okolja do regionalne varnosti in svobode plovbe; poziva EU, naj v vseh odnosih z Indonezijo uveljavlja zaveze na področju človekovih pravic, dela in okolja; poziva Komisijo, naj finančno podpre zaščito zagovornikov človekovih pravic; poudarja, kako pomembno je izvajanje temeljite potrebne skrbnosti v dobavni verigi;

7.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici/visoki predstavnici, državam članicam EU ter vladi in parlamentu Indonezije.