1.poziva Komisijo in Svet, naj zagotovita učinkovito uporabo vseh obstoječih pravnih orodij in orodij za upravljanje, vključno s ciljno usmerjenimi ukrepi, pri čemer naj uporabita znanstveno utemeljen pristop in se učinkovito posvetujeta z deležniki, da bi preprečila nadaljnje zmanjšanje staležev rib v Baltskem morju;

2.poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami oceni, kako se je spremenila porazdelitev kvot med segmenti flote v Baltskem morju, in ugotovi, ali obstaja vzročna povezava med pritiskom na vire in nacionalno politiko razdeljevanja ribolovnih možnosti;

3.poziva Komisijo in države članice, naj pri izvajanju uredbe o večletnem načrtu za Baltsko morje preidejo v fazo okrevanja in obnove staležev rib, pri čemer naj ukrepajo in delujejo na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja ter sprejmejo druge morebitne medsebojno povezane ukrepe na podlagi druge zakonodaje EU ali nacionalne zakonodaje, da bi obravnavale vse stresorje za staleže rib; poziva Komisijo in države članice, naj pri izvajanju omenjene faze okrevanja in obnove preučijo možnosti popravnih ukrepov na podlagi najboljših razpoložljivih znanstvenih podatkov, na primer prekinitev ciljnega ribolova nekaterih staležev v Baltskem morju, kot je določeno v večletnem načrtu, pri čemer naj ne sprejmejo ukrepov, ki bi lahko ogrozili socialno-ekonomsko stabilnost obalnih skupnosti, da bodo ribolovne dejavnosti za prehrano ljudi še naprej vzdržne;

4.poziva k mobilizaciji socialne in finančne podpore, vključno s podporo prizadetim skupnostim, lokalnimi naložbami, začasnimi nadomestili in premostitveno pomočjo za ribiče v skladu s pravili EU, da bi preprečili nepotrebne stiske in ohranili kulturno dediščino; ugotavlja, da se z začasnimi ukrepi rešujejo neposredne ekološke težave, medtem ko so orodja za trajno prenehanje ribolova namenjena dolgoročnemu prilagajanju ribolovnih zmogljivosti ribolovnim možnostim; zato poziva, naj se v podpornih shemah jasno ločuje med začasnim in trajnim prenehanjem ribolova; priznava, da mala in srednja baltska ribiška podjetja niso prejela ustreznega gospodarskega nadomestila za izgube, nastale od zaprtja ciljno usmerjenega ribolova trske leta 2019; poziva Komisijo, naj ustanovi namenski sklad za obnovo in prehod ribištva v Baltskem morju, ki bo podpiral prestrukturiranje flote, posodobitev tehnologije, nadomestilo za izgube zaradi prepovedi ribolova za posamezne vrste ter ohranjanje obalnih ribiških skupnosti in njihove kulturne dediščine;

5.poudarja, da je treba pri vseh ukrepih za obnovo staležev upoštevati edinstvene hidrološke in kemične pogoje v Baltskem morju, ki je polzaprto brakično morje, za katerega so značilni omejena izmenjava vode, anoksična območja in trajna onesnaženost sedimentov, ki so tipični za ta bazen in niso primerljivi s tistimi v drugih morskih bazenih EU;

6.poziva Svet, naj sprejme celotni dovoljeni ulov, ki bo povsem skladen s previdnostnim pristopom, pri čemer naj upošteva ranljivost ekosistema v Baltskem morju, socialno-ekonomske dejavnike in počasno obnavljanje staležev ter znanstveno negotovost; poziva Komisijo, naj pri ocenjevanju sedanjega večletnega načrta skrbno upošteva socialno-ekonomske vidike; poudarja, da je potreben uravnotežen pristop med okoljskimi in socialno-ekonomskimi dejavniki, kot je določeno v členu 2 uredbe o skupni ribiški politiki;

7.poudarja, da bi z določitvijo večletnih kvot na podlagi razpoložljivih znanstvenih podatkov morskim ekosistemom v Baltskem morju dali čas za okrevanje, podjetja pa bi pridobila stabilnost, ki jo potrebujejo za načrtovanje naložb, ohranjanje delovnih mest in vzdrževanje pristaniške infrastrukture ter za podporo generacijski pomladitvi v ribiškem sektorju; poudarja, da dolgotrajna regulativna nestabilnost vodi v dezinvestiranje, izgubo proizvodnih zmogljivosti in izginotje družinskih ribiških podjetij, kar pomeni nepopravljivo socialno-ekonomsko izgubo za baltske obalne skupnosti; poudarja, da bi se bilo treba pri pripravi teh ukrepov upravljanja učinkovito, pravočasno in sistematično posvetovati z deležniki;

8.poziva države članice in Komisijo, naj ob upoštevanju pomanjkljivosti uredbe o večletnem načrtu za Baltsko morje v smislu doseganja njenih ekoloških in socialno-ekonomskih ciljev razmislijo o uvedbi ukrepov v skladu s členoma 12 in 13 uredbe o skupni ribiški politiki, če so na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja ti ukrepi potrebni, ter naj ukrep pripravijo tako, da analizirajo stroške in koristi prepovedi zadevnega ribolova, tudi rekreacijskega ribolova, pri čemer naj upoštevajo izgubljene prihodke, možnosti preživljanja, prehransko varnost in prihodnje stroške neukrepanja;

9.poziva, naj se prepreči nepopravljiva ekološka škoda za populacije sleda in papaline v Baltskem morju, da bo obalni in mali ribolov teh vrst sposoben dolgoročno preživeti in da se zaščitijo morski prehranjevalni spleti; meni, da je treba na podlagi znanstvenega mnenja čim prej preučiti možnost, da bi ustavili ribolov teh staležev, dokler znanstveni dokazi ne bi potrdili njihove jasne in trajne obnove;

10.v zvezi s tem poudarja, da morajo deležniki ustrezno sodelovati pri popravnih ukrepih, poleg tega morajo ti ukrepi temeljiti na najboljših razpoložljivih znanstvenih podatkih, če naj bodo čim bolj učinkoviti pri doseganju ciljev; poleg tega poudarja, da se lahko na podlagi znanstvenih podatkov določijo območja za obnovo ribjih staležev in začasno prepove ribolov v Baltskem morju, pri čemer bi se osredotočili na območja zbiranja v zimskem času in pred drstenjem, da bi se vzdrževala stabilen prirast in zdrava starostna struktura, sprejmejo pa se lahko tudi pasivni in aktivni ukrepi za obnovo, tudi na drstitvenih območjih in območjih odraščanja, v skladu z določbami ustrezne okoljske zakonodaje EU; poudarja, da je pomembno, da se ob teh ukrepih pravočasno zagotovijo ustrezna nadomestila v skladu z zadevnimi določbami EU;

11.spominja na zaveze in cilje EU o pokritosti območij in učinkovitosti morskih zavarovanih območij; spodbuja, naj se ustrezno izvajajo učinkoviti ukrepi upravljanja na sedanjih morskih zavarovanih območjih v Baltskem morju ter določi še več takih območij v skladu z zavezami EU; poudarja, da bi morala biti določitev teh območij utemeljena na znanstveni oceni, da so habitati ali drstišča v kritičnem stanju; želi spomniti, da je treba sprejeti učinkovite ukrepe upravljanja v povezavi s pilotnimi projekti za selektivno ribolovno orodje z majhnim vplivom po zgledu uspešnih pobud v Severnem morju in Skagerraku;

12.poudarja, da je pomembno ohraniti donosen mali ribolov z omejenim iztovarjanjem v regiji, kar bi omogočilo njegovo delovanje v fazah obnove; opozarja, da revidirana uredba o nadzoru ribištva vsebuje ustrezne določbe ter da jih je treba celovito in učinkovito izvajati; poudarja, da je ta ribolov nadvse pomemben za preživetje, odpornost tradicionalnih dobavnih verig in ohranjanje delovnih mest v obalnih ribiških skupnostih ter ima posebno družbeno in kulturno vrednost; želi spomniti, da lahko krepitev tega ribolova prinese večjo dodano vrednost za lokalna gospodarstva; poudarja pomen treh stebrov trajnostnega razvoja v skladu s členom 2 skupne ribiške politike;

13.poziva Komisijo in države članice, naj v prvi vrsti izboljšajo socialno-ekonomski položaj malih priobalnih ribičev; poudarja, da so ribolovne možnosti in ribolovne cone na obalnih območjih pomembne za male gospodarske subjekte; poudarja, da lahko države članice te izboljšave dosežejo z dodeljevanjem nacionalnih kvot v skladu s členom 17 skupne ribiške politike ter z naložbami v selektivno orodje z majhnim vplivom; poleg tega poziva Komisijo in države članice, naj ocenijo in po potrebi uvedejo različna pravila o dostopu za ribolov v Baltskem morju glede na dolžino plovila in vrsto orodja, zlasti da bi omejili konkurenčni pritisk velikih industrijskih plovil na mala in srednja družinska podjetja ter obalne skupnosti;

14.poziva države članice in Komisijo, naj še poostrijo izvajanje obveznosti iztovarjanja, da bi se spopadli z nezakonitimi zavržki v Baltskem morju, ob upoštevanju, da so potrebni izvedljivih ukrepi, pa tudi da bi podprli selektivnost in zmanjšali neželeni ulov, ter naj izvajajo ustrezne določbe o tem v skladu s skupno ribiško politiko in uredbo o nadzoru ribištva;

15.poudarja, da ima evropski pakt za oceane vlogo pri spodbujanju celostnega pristopa ter obnovljivega in trajnostnega modrega gospodarstva v Baltskem morju s ciljno usmerjenimi ukrepi za obnovo staležev rib in zmanjšanje pritiskov na okolje; ugotavlja, da je treba za uresničevanje ciljev pakta za oceane in kompasa za konkurenčnost ustrezno finančno podpreti razvoj odpornega pomorskega gospodarstva, ki bo vzdržno na dolgi rok, ter spodbujati inovacije, modernizacijo, razogljičenje in digitalizacijo;

16.poziva Komisijo in države članice, naj zmanjšajo upravno breme in poskrbijo za večjo usklajenost med politikami, da bi okrepili odpornost, konkurenčnost in dolgoročno trajnostnost regije Baltskega morja glede na ekološke in tržne izzive;

17.poziva Komisijo, naj kot varuhinja pogodb v primerih, ko Svet in države članice kršijo pravila EU, kot so pravila večletnega načrta za Baltsko morje, ukrepa v skladu s pogodbama;

18.poziva države članice, naj zagotovijo celovito in učinkovito izvajanje uredbe EU o nadzoru ribištva, tudi določb, ki obravnavajo prijavo napačnih podatkov o ulovu ter krepijo prijavo točnih in zanesljivih podatkov o ulovu v regiji;

19.poudarja, kako pomembno je, da upravljanje ribištva temelji na najboljšem razpoložljivem znanstvenem mnenju, in da ima Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES) ključno vlogo pri zagotavljanju znanstvene skladnosti, pa tudi, kako pomembno je znanje ribičev; izpostavlja, da je pomembno, da je ICES neodvisen; poziva države članice in Komisijo, naj zagotovijo, da bo imel ICES na voljo posodobljene znanstvene podatke o ribolovu, ki jih potrebuje, da lahko še bolje pripravi svoja mnenja in pravočasno izda visokokakovostne znanstvene ocene; poziva Komisijo, naj objavi vse svoje zahteve za znanstveno mnenje ICES, da bi omogočila tudi odprt dialog;

20.poziva Komisijo, naj od ICES nemudoma zahteva, da v svojih razpravah o memorandumu o soglasju pripravi tudi mnenja za več vrst, ki bodo temeljila na ekosistemih, ter mnenja o obnovi staležev, v katerih se bodo priznavale okoljska spremenljivost in interakcije na ravni prehranjevalnega spleta, da preuči uporabo ekosistemskih referenčnih točk in podatkov o ribolovni umrljivosti glede na ekosistem, prilagojenih Baltiku in interakcijam posebnih vrst, ter da vključi tudi dopolnilne kazalnike, ki temeljijo na drugih zadevnih pravilih EU, kot je okvirna direktiva o morski strategiji, na primer kazalnike za velike ribe ter kazalnike porazdelitve starosti in velikosti; poudarja, da bi moralo biti vsako tako mnenje še naprej pregledno in predvidljivo za sektor ter da bi se bilo treba v njih izogniti precenjevanju, ki bi posledično privedlo do neupravičenih omejitev ulova in poslovne negotovosti;

21.poziva Komisijo, naj v primeru Baltskega morja zaprosi ICES za mnenje o previdnostnih rezervah, povezanih z negotovostjo znanstvenega mnenja, pa tudi z negotovostjo glede prirasta in biomasne krivulje, ter za mnenje o učinkih neuporabe razponov nad največjim trajnostnim donosom in vseh pomembnih posledicah, pri čemer naj se izogiba togim ali samodejnim zmanjšanjem brez upoštevanja socialno-ekonomskih razmer; poudarja, da je največji trajnostni donos še vedno pomembno orodje za prilagodljivo in odgovorno upravljanje; poleg tega poziva Komisijo, naj od odbora STECF zahteva ustrezne socialno-ekonomske analize za Baltsko morje;

22.poziva Komisijo, naj vse ocene staležev, ki se uporabljajo za izvajanje prava EU, utemelji na referenčnih točkah za biomaso (BMSY), kot je navedeno v ciljih iz člena 3(1) uredbe o večletnem načrtu za Baltsko morje in člena 2(2) uredbe o skupni ribiški politiki;

23.poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bo upravljanje staležev rib v Baltskem morju vključevalo cilje za obnovo naravne porazdelitve velikosti in starosti znotraj populacij v skladu s členom 2(5)(j) uredbe o skupni ribiški politiki, v katerem je sklic na člen 1(1) okvirne direktive o morski strategiji, s čimer se priznava, da zdrave populacijske strukture prispevajo k reproduktivni sposobnosti, odpornosti staležev in stabilnosti ekosistemov; poziva, naj se oblikujejo kazalniki spremljanja in razvijejo bolj selektivne ribolovne prakse v sodelovanju s sektorjem, s katerimi se lahko zmanjša sistematično odstranjevanje večjih in starejših rib ter bolje zaščiti potencial za prirast staleža;

24.poziva Komisijo, naj za namene izvajanja prava EU, vključno z uredbo o večletnem načrtu za Baltsko morje, ICES zaprosi za znanstveno mnenje, v katerem bodo upoštevani ustrezni okoljski in ekosistemski stresorji v Baltskem morju; meni, da bi bilo treba v tem mnenju med drugim jasno izpostaviti in odraziti tveganja, povezana s trenutnim okoljskim stanjem, medsebojnim vplivanjem kopnega in morja, večjo negotovostjo zaradi podnebnih sprememb in vplivom interakcij med vrstami, vključno z ustreznimi populacijami plenilcev; poudarja, da bi morala biti iz vseh mnenj tudi jasno razvidna posamezna stopnja negotovosti;

25.poziva Komisijo, naj se v okviru obstoječega memoranduma o soglasju posvetuje z ICES, da bo spodbudila redno posodabljanje njegovih tehničnih smernic za pravila o ribolovu in nadaljnje izpopolnjevanje metod ocenjevanja staležev na podlagi neodvisnih znanstvenih meril; ugotavlja, da je pomembno, da ICES pri pripravi mnenja za Komisijo ali države članice uporablja najsodobnejše pristope za Baltsko morje ter da ti pristopi ostanejo znanstveno utemeljeni in skladni s pravnim okvirom EU za ribištvo; se zaveda, da gre pri tem za notranje postopke ICES;

26.poziva Komisijo in države članice, naj na podlagi najboljših razpoložljivih znanstvenih spoznanj začnejo celovito gensko kartiranje populacij nekaterih vrst, ki se v Baltskem morju izkoriščajo v komercialne namene, vključno z atlantskim sledom in papalino, in drugih vrst, ki se izkoriščajo v komercialne namene, ter naj dopolnijo z dokazi podprto svetovanje, da bodo odločitve o ribolovnih možnostih in tehničnih ukrepih bolj informirane; poudarja, da mora te genske podatke v celoti potrditi ICES in jih vključiti v dolgoročne modele za ocenjevanje staležev, preden se uporabijo za upravljanje;

27.poziva Komisijo in države članice, naj pri pripravi odločitev o upravljanju ribištva v regiji povečajo razpoložljivost in kakovost podatkov o merilih starosti in velikosti zadevnih staležev; poudarja, da bi moralo boljše zbiranje podatkov o teh parametrih podpirati vključitev merila 3 deskriptorja 3 (D3C3) iz okvirne direktive o morski strategiji, kot zahteva člen 3(3) večletnega načrta za Baltsko morje;

28.poziva Komisijo, naj od ICES zahteva, da pripravi podrobno znanstveno analizo sedanjega pristopa EU k uporabi znanstvenega mnenja za Baltsko morje; poziva jo tudi, naj poskrbi, da bo zahtevano mnenje o ravneh ulova v celoti odražalo vse ustrezne pravne zahteve in cilje politike, vključno s cilji skupne ribiške politike iz člena 2; poudarja, da mora Komisija odpraviti morebitne pomanjkljivosti in opredeliti konkretne ukrepe o tem, kako se lahko sedanje razpoložljivo mnenje o ribolovnih možnostih uporabi dovolj previdno, da se izpolnijo vse ustrezne pravne zahteve in cilji;

29.spodbuja Komisijo in Svet, naj zagotovita, da bo določanje celotnega dovoljenega ulova pregledno in bo temeljilo na najboljšem razpoložljivem znanstvenem mnenju in spoznanjih v skladu s cilji uredbe o večletnem načrtu za Baltsko morje in skupne ribiške politike ter v skladu z mnenjem o več vrstah, ki bo temeljilo na ekosistemih, pri čemer se bodo upoštevale interakcije med ribištvom in dolgoročno socialno-ekonomsko stabilnostjo obalnih skupnosti;

30.poziva Komisijo in države članice, naj pri poglabljanju razumevanja ekosistemskega upravljanja v obstoječem pravnem okviru EU, na primer o delujočih ekosistemih, kot je navedeno v členu 5(5), točka (a), okvirne direktive o morski strategiji, upoštevajo ustrezno mednarodno delo in opredelitve, vključno s tistimi iz Programa Združenih narodov za okolje;

31.poziva Komisijo, naj pripravi znanstveno utemeljen, usklajen in medsektorski načrt, ki bo obravnaval ključne stresorje, ki vplivajo na Baltsko morje, hkrati pa omogočal vključujoče upravljanje in pomorsko prostorsko načrtovanje, pri čemer naj v ta proces vključi vse ustrezne deležnike in z njimi sodeluje;

32.poziva Komisijo, naj izkoristi priložnost, da v prihodnjem zakonodajnem predlogu akta o oceanih podpre boljše usklajevanje politik ter skladno izvajanje politik, povezanih z morjem in vodo;

33.poziva, naj se sprejmejo učinkoviti ukrepi za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, da bi pravočasno obravnavali tveganja, povezana s podnebjem, ter preprečili vse večja tveganja in stroške zapoznelega ukrepanja v regiji;

34.poziva k nadaljnjemu in učinkovitemu izvajanju okoljske zakonodaje EU, hkrati pa priznava, da so potrebne uravnotežene in izvedljive rešitve za vse prizadete sektorje, da bi obravnavali pritiske na okolje v Baltskem morju in drugih vodah EU, vključno z onesnaževanjem s hranili iz več virov;

35.poziva, naj se v državah ob Baltskem morju in v vseh povodjih, ki odvajajo vodo v to morje, bistveno bolj vlaga v sodobne čistilne naprave za odpadne vode ter sisteme za zadrževanje in filtriranje onesnaževanja; poudarja, da bodo vsa prizadevanja za izboljšanje kakovosti voda Baltskega morja ostala zgolj deklarativna in neučinkovita, če vodna in kanalizacijska infrastruktura ne bosta celovito posodobljeni;

36.poziva države članice in Komisijo, naj vsak pristop k naravnim plenilcem utemeljijo na znanosti in posvetovanjih z deležniki, vključno s preventivnimi, lokalnimi in ciljnimi ukrepi za upravljanje velikih kormoranov in sivih tjulnjev, pri čemer naj zagotovijo, da bodo vsi sprejeti ukrepi učinkoviti, da bodo izpolnjevali vse pravne obveznosti ter vključevali ustrezno spremljanje, namensko in ustrezno financiranje ter večje sodelovanje deležnikov, da bodo izvedeni ukrepi, vključno z blažitvenimi praksami, kot so odvračilna sredstva ali fizično izločanje, učinkoviti;

37.poudarja, da mora Komisija sprejeti nujne in učinkovite ukrepe v odziv na pritiske, ki jih velike populacije kormoranov izvajajo na staleže rib v Baltskem morju, ter zagotoviti, da so ukrepi sorazmerni, regionalno prilagojeni in se izvajajo z učinkovitimi, ciljno usmerjenimi in lokalno prilagojenimi ukrepi upravljanja, ki temeljijo na najboljših razpoložljivih znanstvenih podatkih, hkrati pa državam članicam omogočiti, da po potrebi uporabijo praktične in specifičnim razmeram prilagojene blažilne ukrepe, da bi učinkovito obravnavale lokalne učinke, s čimer bi podprle dolgoročno trajnost ribištva na prizadetih obalnih območjih;

38.poziva Komisijo in države članice, naj pozorno spremljajo, ali se učinkovito izvajajo ukrepi za obnovo kritično ogrožene baltske pristaniške rjave pliskavke in po potrebi sprejmejo dodatne ukrepe, da bi preprečile glavne vzroke, ki ogrožajo njihovo preživetje;

39.opozarja, da so bile v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja populacije tjulnjev v Baltskem morju na robu izumrtja;

40.ponovno poziva Komisijo, naj predlaga načrt EU za upravljanje velikih kormoranov v ribištvu in akvakulturi v Baltskem morju, ki bo temeljil na najboljšem razpoložljivem znanstvenem mnenju in praksah držav članic, in pri tem upošteva načrt, ki ga je nedavno predlagala svetovalna skupina za evropsko ribištvo v celinskih vodah in akvakulturo (EIFAAC) https://www.fao.org/fishery/services/storage/fs/fishery/documents/EIFAAC/cormorantsplan/EuropeanManagementPlanforCormorants-April2025.pdf pri Organizaciji OZN za prehrano in kmetijstvo, ter prejšnje raziskovalne projekte, ki jih je financirala EU, kot je INTERCAFE https://www.ceh.ac.uk/our-science/projects/intercafe; poudarja, da so potrebni preventivni ukrepi, nadomestilo za izgube ter financiranje iz virov EU in nacionalnih virov;

41.ponovno opozarja, da neeksplodirana ubojna sredstva, odvržena v Baltsko morje, resno ogrožajo okolje in varnost; želi spomniti na svojo resolucijo z dne 27. aprila 2021 o ostankih kemikalij v Baltskem morju ter na uspešne projekte CHEMSEA, DAIMON in DAIMON 3; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo nadaljnje usklajene in praktične ukrepe za sistematično lociranje, ocenjevanje in spremljanje teh nevarnih materialov, da bi dale prednost območjem, ki jih je treba sanirati;

42.poziva države članice in Komisijo, naj skupaj podpirajo razvoj znanstvenih raziskav in izmenjavo dobre prakse o varnih in stroškovno učinkovitih načinih za odkrivanje in odstranjevanje streliva in neeksplodiranih ubojnih sredstev z morskega dna, da bi sprejeli usklajene in obsežne sanacijske ukrepe;

43.poziva Komisijo in države članice, naj začnejo izvajati usklajen, dolgoročen in ustrezno financiran program EU, ki bo namenjen odkrivanju, onesposabljanju in odstranjevanju neeksplodiranih ubojnih sredstev v Baltskem morju;

44.obsoja, da Rusija neodgovorno, netrajnostno in neznanstveno izkorišča staleže rib v Baltskem morju;

45.poziva Svet in Komisijo, naj pri določanju kvot za Baltsko morje upoštevata enostranske ukrepe Rusije; nadalje poziva Komisijo, naj razmisli o ukrepih, s katerimi bi Rusijo prisilili, da kvote uskladi z znanstvenim mnenjem;

46.odločno obsoja vse večjo prisotnost ruske flote v senci v Baltskem morju in njeno nespoštovanje ključnih regulativnih standardov, kar povečuje tveganje razlitja nafte in drugih nevarnosti za okolje; opozarja na morebitno škodo za morske ekosisteme, lokalno ribištvo in zdravje ljudi; je seznanjen tudi s pomisleki, da ruski ribiški proizvodi še naprej prihajajo na trg EU prek obstoječih trgovinskih poti, pri čemer poudarja, da je treba zagotoviti učinkovito odpravo morebitnih vrzeli, ki bi lahko ogrozile cilje omejevalnih ukrepov EU; poziva Komisijo, naj preuči nadaljnje ukrepe za boj proti ruski floti v senci, zlasti v regiji Baltskega morja; poziva k večjemu regionalnemu sodelovanju in strožjemu izvrševanju, da bi ublažili ta tveganja in zaščitili morske vire Baltskega morja; poudarja, kako pomembno je zagotoviti popolno izvrševanje sankcij proti Rusiji;

47.poudarja, da si je treba nujno bolj prizadevati za celostno usklajevanje politik ter stalen in pospešen napredek pri izvajanju zakonodaje na drugih področjih politike, da bi se izognili zanašanju izključno na ukrepe na področju ribištva ter preprečili nadaljnje socialno-ekonomsko nazadovanje obalnih skupnosti; je seznanjen s prizadevanji v okviru konferenc Naš Baltik; spodbuja nadaljnji napredek v smeri konkretnih rezultatov;

48.poziva Komisijo, naj začne oceno in morebitno revizijo uredbe o večletnem načrtu za Baltsko morje, da bi izboljšala njeno jasnost, skladnost in praktično uporabo ter ocenila njeno uspešnost v zvezi z okoljskimi in socialno-ekonomskimi vidiki; poudarja tudi, kako pomembno je poskrbeti, da bodo morebitne prihodnje prilagoditve okvira ostale enostavne, znanstveno utemeljene in izvedljive za sektor;

49.poziva Komisijo, naj v okviru morebitne revizije uredbe o večletnem načrtu za Baltsko morje oceni in po potrebi predlaga, da se staleži lososa in postrvi kot posebni staleži vključijo v področje uporabe uredbe, kar zadeva prilov;

50.je zaskrbljen, ker je dodana vrednost regionalnega sodelovanja v Baltskem morju nizka, saj je večletni načrt predvsem utrdil obstoječe ali že zasnovane možnosti za sodelovanje; ugotavlja, da so države članice zaradi počasnih postopkov in povečane birokracije, ki spremlja take pobude, podale razmeroma malo skupnih priporočil, kar je zaskrbljujoč znak, da se določbe o regionalizaciji ribiških pravil EU ne uporabljajo za to, da bi ukrepe upravljanja prilagodili posebnostim Baltskega morja; poudarja potrebo po regionalnem sodelovanju med baltskimi državami, vključno z vsemi deležniki;

51.poudarja, da mora učinkovito upravljanje Baltskega morja temeljiti na zaupanju, dialogu in regionalnem sodelovanju med državami članicami, vsemi deležniki, regionalnimi organi, kot je HELCOM, in obalnimi skupnostmi, da bi spodbujali praktične rešitve in izmenjavo znanja;

52.poziva k novemu, regionalno prilagojenemu pristopu k obvladovanju tveganja;

53.poziva, naj se pojasnijo pravila v večletnem načrtu, da bi prepovedali vsakoletno prilagodljivost za staleže pod sedanjo referenčno točko ohranjanja Btrigger iz večletnega načrta za Baltsko morje, kot je trenutno dogovorjeno v Svetu;

54.poziva Komisijo, naj poveča znanstveno utemeljene in sorazmerne ukrepe za upravljanje lososa v Baltskem morju ter zagotovi, da bodo ekosistemski vplivi, ki jih ima ribolov atlantskega sleda, papaline in trske na lososa, ustrezno razumljeni in obravnavani; poziva k okrepljenemu spremljanju in raziskavam v podporo trajnostnemu upravljanju lososa;

55.poudarja, da bi moralo upravljanje ribištva v EU temeljiti na evropskih izkušnjah, znanosti in regionalnih razmerah; poziva Komisijo, naj predlaga regionalno prilagojena pravila za ukrepe v Baltskem morju, ki jih je treba sprejeti samodejno, kadar ravni staležev padejo pod sprožitvene vrednosti, določene v skladu s previdnostnim pristopom, in ponovno poudarja, da bi bilo treba upravljanje največjega trajnostnega donosa po potrebi dopolniti z ukrepi za razlikovanje ulova glede na velikost in starost; meni, da bi se lahko zgledovali po praksah upravljanja v drugih regijah, kot so Avstralija, Nova Zelandija, Kanada in Združene države Amerike, hkrati pa zagotovili skladnost s pravnim okvirom EU;

56.poziva Komisijo in države članice, naj poglobijo regionalno sodelovanje v skladu s členom 18 skupne ribiške politike;

57.poziva h konkretnim in učinkovitim ukrepom za zagotovitev, da se bodo ribe, ulovljene v Baltskem morju, vse bolj uporabljale za neposredno prehrano ljudi, da bi spodbudili lokalne verige preskrbe s hrano;

58.ugotavlja, da so nekatere države članice v regiji Baltskega morja, kot sta Nemčija in Švedska, uvedle nacionalne ukrepe za omejitev ali prepoved ribolova s pridnenimi vlečnimi mrežami na nekaterih morskih območjih;

59.poziva Komisijo in države članice, naj predlagajo, da se v Baltskem morju v fazi obnove ustavi ribolov z vlečno mrežo za proizvodnjo ribje moke in ribjega olja ter omejijo ekstraktivne dejavnosti na zaščitenih morskih območjih; priznava, da se pristopi po Uniji razlikujejo glede na posebne ekološke, pravne in socialno-ekonomske okoliščine; spodbuja države članice, naj v sodelovanju z deležniki, zlasti ribiškim sektorjem in obalnimi skupnostmi, še naprej razvijajo sorazmerne in znanstveno utemeljene rešitve, da bi izboljšale varstvo morja, hkrati pa zagotovile sposobnost preživetja ribiškega sektorja EU s pravičnim prehodom;

60.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.