„(j) kraj kmetovanja in/ali porekla;“;

„(a) vse sektorje, v katerih se proizvajajo užitni deli živali, zlasti sektorje govejega in telečjega mesa, prašičjega mesa, ovčjega in kozjega mesa ter perutninskega mesa;“;

„V zvezi z delom Ia, točka 3, Priloge VII se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 za dopolnitev te uredbe z odobritvijo odstopanj, ki dovoljujejo uporabo poimenovanj, rezerviranih za proizvode, pridobljene iz mesa, za druge proizvode, katerih natančna narava je jasna zaradi uveljavljene dolgotrajne uporabe, ki ne povzroča morebitne zmede pri potrošniku.“;

„Pododdelek 3a

Uporaba neobveznih navedb za proizvode v vseh sektorjih iz člena 1(2)

Člen 88a

Neobvezne navedbe za načine poslovanja

1.Navedba ‚pošten‘ ali ‚pravičen‘ ali navedbe, ki imajo enakovreden pomen tem navedbam, se lahko same ali v kombinaciji z drugimi navedbami uporabljajo ▌na oznaki, pri predstavitvi, v reklamnem gradivu ali na trgovinskih dokumentih, povezanih s proizvodom iz sektorjev iz člena 1(2), ki se daje na trg, če se te navedbe uporabljajo za obveščanje kupcev o obstoječih načinih organizacije proizvodnje, distribucije ali dajanja na trg, katerih cilj je zagotoviti vsaj ▌naslednje:(a)stabilnost, tudi s pogodbami med proizvajalci in kupci, preglednost v odnosih med kmeti in kupci vzdolž dobavne verige ter preglednost informacij o sodelujočih kmetih;(b)ceno za svoje proizvode, ki jo sodelujoči kmetje štejejo za pravično in donosno, ter(c)skupne pobude za uresničevanje enega ali več ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, ki zlasti prispevajo k razvoju podeželskih skupnosti, predvsem s spodbujanjem kolektivnih organizacij kmetov, ki se upravljajo demokratično.

Za namene točke (b) prvega pododstavka se lahko pri ceni upoštevajo ustrezni razpoložljivi podatki o proizvodnih stroških.

2.Navedba ‚kratka dobavna veriga‘ se lahko sama ali v kombinaciji z drugimi navedbami uporablja na oznaki, pri predstavitvi, v reklamnem gradivu ali na trgovinskih dokumentih, povezanih s proizvodom iz sektorjev iz člena 1(2), ki se daje na trg, pod pogojem, da lahko potrošniki brez težav prepoznajo kmetijska gospodarstva sodelujočih kmetov, na katerih je bila surovina proizvedena, navedba pa se uporablja za obveščanje kupcev o obstoječih načinih organizacije proizvodnje, distribucije ali dajanja na trg, ki zagotavljajo naslednje:(a)neposredno povezavo med kmetom in končnim potrošnikom proizvoda, po potrebi z enim posrednikom, ali(b)tesno povezavo ▌med kmetom in končnim potrošnikom proizvoda, z omejenim številom posrednikov, ter kadar so kmet, posredniki in končni potrošnik proizvoda v geografski bližini drug do drugega.

▌

3.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 za spremembo te uredbe, tako da se v odstavek 1 tega člena dodajo navedbe, ki so enakovredne navedbi ‚pošten‘ ali ‚pravičen‘, kadar se take enakovredne navedbe uporabljajo na trgu za obveščanje kupcev o načinih poslovanja iz odstavka 1 tega člena, in za dopolnitev te uredbe z določitvijo dodatnih pravil ali določitvijo pogojev za uporabo odstavkov 1 in 2 tega člena ob upoštevanju vseh ustreznih mednarodnih standardov in povezanih shem certifikacije kakovosti.

4.Države članice lahko sprejmejo ali ohranijo nacionalna pravila, ki določajo dodatne pogoje poleg pogojev iz odstavka 1, točke (a), (b) in (c), ter odstavka 2, točki (a) in (b), za uporabo navedb iz teh odstavkov. Taka pravila ne prepovedujejo, omejujejo ali ovirajo uporabe navedb iz teh odstavkov za proizvode, ki se zakonito proizvajajo ali tržijo v drugi državi članici pod pogoji iz teh odstavkov.

5.Ta člen ne posega v pravila iz Uredbe (EU) št. 1169/2011.“;

„Člen 148

Pogodbena razmerja v sektorju mleka in mlečnih proizvodov

1.Oddaja mleka in mlečnih proizvodov v Uniji, ki jo kmetje, vključno z združenji kmetov, ali organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev zagotovijo predelovalcem, zbiralcem, distributerjem ali trgovcem na drobno, mora biti urejena s pisno pogodbo med temi strankami.

Obveznost iz prvega pododstavka se uporablja le za naslednje:(a) kmete, ki proizvajajo surovo mleko na svojih kmetijskih gospodarstvih, ali predelujejo surovo mleko, proizvedeno na njihovem kmetijskem gospodarstvu, v mleko in mlečne proizvode;(b) združenja kmetov, organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev, ki predelujejo ali tržijo proizvode iz točke (a).

Taka pisna pogodba mora izpolnjevati pogoje iz odstavkov 4 in 8.

Po posvetovanju z ustreznimi predstavniki kmetov ali medpanožnih organizacij, priznanih v skladu s členom 163(1), lahko države članice odločijo, da vključitev kazalnikov, indeksov ali metod za izračun končne cene iz odstavka 4, točka (c)(i), druga alinea, tega člena ni obvezna in da za oddajo ne veljajo zahteve iz odstavka 4, točka (c)(iii), kar zadeva revizijsko klavzulo, če je mogoče za zadevno mleko ali mlečne proizvode kako drugače doseči učinke predvidljivosti, preglednosti in prenosa cen, ali da obveznost vključitve elementov iz odstavka 4, točka (c)(i), druga alinea, tega člena, in odstavka 4, točka (c)(iii), tega člena, kar zadeva revizijsko klavzulo, za te proizvode iz drugih utemeljenih razlogov ne bi bila ustrezna ali sorazmerna.

V tem členu ‚zbiralec‘ pomeni podjetje, ki izvaja prevoz surovega mleka od kmeta ali drugega zbiralca do predelovalca surovega mleka ali drugega zbiralca, pri čemer se lastništvo nad surovim mlekom vsakič prenese.

2.Države članice se prav tako lahko odločijo, da:(a)se oddaja mleka in mlečnih proizvodov, ki jo zagotovijo gospodarski subjekti, ki jih odstavek 1 ne zajema, oziroma se zagotovi takim gospodarskim subjektom, uredi s pisno pogodbo;(b)▌je pisna ponudba za sklenitev pogodbe za oddajo mleka in mlečnih proizvodov obvezna.

V zvezi s pisnimi ponudbami za sklenitev pogodbe iz točke (b) prvega pododstavka tega odstavka se lahko zadevna država članica odloči, da tako ponudbo pripravijo prvi kupci mleka in mlečnih proizvodov ali kmet, vključno z združenjem kmetov, ali organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev.

Pogodbe iz točke (a) prvega pododstavka tega odstavka ali ponudbe za sklenitev pogodbe iz točke (b) prvega pododstavka tega odstavka morajo izpolnjevati pogoje iz odstavkov 4 in 8.

3.Države članice zagotovijo, da so pogodbenim strankam na voljo mediacija ali primerljivi mehanizmi, vključno z obstoječimi mehanizmi. Taki mehanizmi so prostovoljni za pogodbene stranke in so nepristranski, da zajemajo primere, kadar ni vzajemno sprejemljive pogodbe iz odstavkov 1 in 2 ali, kadar obstaja pogodba iz odstavkov 1 in 2, za revizijo te pogodbe. Ti mehanizmi lahko vključujejo predstavnike organizacij kmetov.

Države članice obvestijo Komisijo o mehanizmih iz prvega pododstavka tega odstavka, ki so na voljo na njihovem ozemlju.

4.Pogodba ali ponudba za sklenitev pogodbe iz odstavkov 1 in 2:(a)se pripravi pred oddajo;(b)se pripravi v pisni obliki, vključno z elektronsko obliko, in(c)vsebuje zlasti naslednje elemente:(i)ceno, ki se plača za oddajo ter je:–nespremenljiva in določena v pogodbi ali–izračunana s kombiniranjem različnih dejavnikov, določenih v pogodbi, ki vključujejo objektivne kazalnike, indekse ali metode za izračun končne cene, ki so lahko dostopni in razumljivi ter odražajo spremembe tržnih pogojev in spremembe zadevnih elementov proizvodnih stroškov, ki vplivajo na plačilo kmetom, dobavljene količine in kakovost ali sestavo oddanega mleka ali mlečnih proizvodov; v ta namen lahko države članice določijo kazalnike, ki se lahko objavijo na spletu za uporabo v pogodbah v skladu z ▌objektivnimi merili na podlagi študij o proizvodnji in verigi preskrbe z živilskimi proizvodi, ali ob upoštevanju objektivnih podatkov iz virov, kot so medpanožne organizacije, opazovalnica EU za agroživilsko verigo (AFCO), ali katerih koli ustreznih objektivnih podatkov, ki so na voljo; pogodbene stranke se lahko sklicujejo na te kazalnike ali katere koli druge kazalnike;(ii)količino surovega mleka ali kakovost in količino mleka ali mlečnih proizvodov, ki jih je treba oddati, in časovni razpored takih oddaj;(iii)trajanje pogodbe, ki se lahko sklene za določen čas ali za nedoločen čas s klavzulo o odpovedi ter, v primeru pogodbe z minimalnim trajanjem več kot šest mesecev, z revizijsko klavzulo, ki jo lahko sproži kmet, vključno z združenjem kmetov, ali organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev;(iv)podrobnosti o plačilnih rokih in postopkih, vključno z uporabo kakršnih koli znižanj, o katerih se dogovorita stranki;(v)načine zbiranja ali oddaje mleka ali mlečnih proizvodov in(vi)pravila, ki se uporabljajo v primeru višje sile.

5.Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 se pisna pogodba ali pisna ponudba za sklenitev pogodbe ne zahteva v naslednjih primerih:(a)zadevno mleko ali mlečne proizvode odda član organizacije proizvajalcev ali zadruge organizaciji proizvajalcev ali zadrugi, katere član je, pod pogojem, da statut te organizacije proizvajalcev ali zadruge ali pravila in odločitve, ki so predvideni v tem statutu ali iz ▌njega izhajajo, določajo vnaprej znana pregledna in demokratično sprejeta pravila za metode za določanje cene mleka ali mlečnih proizvodov, ki jih oddajajo ti člani, ob upoštevanju vpliva na plačilo kmetom, ter plačilne roke in postopke;(b)oddaja se opravi brezplačno ali v okviru odprodaje mleka ali mlečnih proizvodov, ki niso več primerni za prodajo.

6.Države članice se lahko odločijo, da se pisna pogodba ali pisna ponudba za sklenitev pogodbe ne zahteva v enem ali več od naslednjih primerov:(a) prvi kupec mleka ali mlečnih proizvodov je mikro- ali malo podjetje v smislu Priporočila 2003/361/ES;(b)skupna vrednost oddaje ali oddaj, o katerih se dogovorita stranki, ne presega zgornje meje, ki jo določi zadevna država članica in ki ne sme biti višja od 10 000 EUR;(c) sklenitev pogodbe in plačilo za mleko ali mlečne proizvode se izvede ob oddaji;(d)oddaja se nanaša na mleko ali mlečne proizvode, ki so izpostavljeni sezonskim nihanjem ponudbe ali povpraševanja ali pokvarljivosti, ali(e)oddaja se nanaša na mleko ali mlečne proizvode, za katere veljajo tradicionalne ali običajne prodajne prakse.

▌

7.Kadar se na podlagi odstavka 5, točka (b), ali odstavka 6 pisna pogodba ali pisna ponudba za sklenitev pogodbe ne zahteva, lahko kmet, vključno z združenjem kmetov, ali organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev zahteva, da se za vsako oddajo predelovalcu, distributerju, trgovcu na drobno ali zbiralcu mleka ali mlečnih proizvodov sklene pisna pogodba med strankama ali poda pisna ponudba za sklenitev pogodbe. Taka pogodba ali ponudba za sklenitev pogodbe mora izpolnjevati pogoje iz odstavka 4 in odstavka 8, prvi pododstavek.

8.Stranki se prosto pogajata o vseh elementih pogodb za oddajo mleka ali mlečnih proizvodov, sklenjenih med kmeti, vključno z združenji kmetov, ali organizacijami proizvajalcev ali združenji organizacij proizvajalcev in zbiralci, predelovalci, distributerji ali trgovci na drobno, vključno z elementi in njihovimi sestavnimi deli iz odstavka 4, točka (c).

Države članice lahko določijo eno ali več od naslednjega:(a)v zvezi s pisnimi pogodbami iz odstavka 1:(i)obveznost strank, da se dogovorijo o razmerju med dano količino oddanega mleka ali mlečnih proizvodov in ceno, ki se plača za to oddajo;(ii)minimalno trajanje pogodbe, ki mora biti vsaj šest mesecev in ne sme škodovati pravilnemu delovanju notranjega trga;(b)v zvezi s pisnimi ponudbami za sklenitev pogodb iz odstavka 2, prvi pododstavek, točka (b), obveznost, da pisna ponudba za sklenitev pogodbe vključuje minimalno trajanje pogodbe, določeno v nacionalnem pravu, ki pa mora biti vsaj šest mesecev in ki ne sme škodovati pravilnemu delovanju notranjega trga.

Kmetje, vključno z združenji kmetov, ali organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev lahko pisno zavrnejo minimalno trajanje, ki ga določijo države članice na podlagi drugega pododstavka.

9.Države članice lahko zahtevajo, da kupec mleka ali mlečnih proizvodov registrira pisne pogodbe iz odstavka 1 za oddajo zadevnega mleka ali mlečnih proizvodov s strani kmeta, vključno z združenjem kmetov, ali organizacijo proizvajalcev ali združenjem organizacij proizvajalcev, zbiralcu, predelovalcu, distributerju ali trgovcu na drobno na njihovem ozemlju.

10.Države članice, ki uporabljajo možnosti iz odstavkov 1, 2, 6, 8 in 9, Komisijo uradno obvestijo o tem, kako se te možnosti uporabljajo.

11.Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi ukrepe, potrebne za enotno uporabo odstavkov 4 in 5 tega člena, ter ukrepe v zvezi z uradnimi obvestili držav članic v skladu z odstavkom 10 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).“;

„(c) pod pogojem, da so za to posamezno organizacijo proizvajalcev izpolnjeni vsi od naslednjih pogojev:(i)količina surovega mleka, o kateri se tako pogaja, ne presega 7 % celotne proizvodnje Unije;(ii)količina surovega mleka, o kateri se tako pogaja in ki je proizvedena v kateri koli posamezni državi članici, ne presega 36 % celotne nacionalne proizvodnje te države članice ter(iii)količina surovega mleka, o kateri se tako pogaja in ki je oddana v kateri koli posamezni državi članici, ne presega 36 % celotne nacionalne proizvodnje te države članice;“;

„(a) jih sestavljajo proizvajalci v posameznem sektorju iz člena 1(2) ▌in jih nadzorujejo kmetje, ki so njihovi člani in pridelujejo kmetijske proizvode, rastlinske ali živinorejske, v skladu s členom 153(2), točka (c). Priznanje se lahko odobri za enega ali več posameznih sektorjev iz člena 1(2) pod pogojem, da organizacija proizvajalcev izpolnjuje pogoje za priznanje za vse sektorje.

Države članice se lahko odločijo, da lahko nadzor kmetov, ki so člani iz te točke, izvajajo združenja kmetov, ki pridelujejo kmetijske proizvode, rastlinske ali živinorejske, pod pogojem, da ta združenja nadzorujejo ti kmetje.“;

„(b) so ustanovljene na pobudo kmetov, ki pridelujejo kmetijske proizvode, rastlinske ali živinorejske, in opravljajo vsaj eno od naslednjih dejavnosti:“; ▌

„(vi) spodbujanje in zagotavljanje tehnične pomoči za uporabo proizvodnih standardov, izboljšanje kakovosti proizvodov, razvijanje proizvodov z zaščiteno označbo porekla, zaščiteno geografsko označbo ali z nacionalnim znakom kakovosti, ter izvajanje pobud za spodbujanje kratkih dobavnih verig ali uporabe neobveznih navedb iz člena 88a;“;

„1a. Z odstopanjem od člena 101(1) PDEU lahko organizacija proizvajalcev, priznana na podlagi odstavka 1 tega člena, ali organizacija proizvajalcev, vključno z zadrugo ali katero koli drugo enakovredno pravno obliko, priznano z nacionalnim pravom, ki je zaprosila za priznanje in je država članica še ni priznala kot organizacijo proizvajalcev, če izpolnjuje zahteve iz odstavka 1 tega člena in člena 154 te uredbe, načrtuje proizvodnjo, optimizira proizvodne stroške, daje na trg in se v imenu svojih članov pogaja za sklenitev pogodb za dobavo celotne ali dela skupne proizvodnje kmetijskih proizvodov svojih članov. Taka organizacija proizvajalcev lahko uporabi to odstopanje v obdobju iz člena 154(4), točka (a), te uredbe ali, če država članica do konca tega obdobja ni sprejela nobene odločitve glede zahtevka za priznanje, v obdobju petih let od datuma vložitve zahtevka za priznanje, razen če se zadevna država članica odloči zavrniti to priznanje.“;

„Kadar združenje organizacij proizvajalcev, ki je priznano na podlagi člena 156(1), ne izpolnjuje pogojev iz odstavka 1a, drugi pododstavek, točki (a) in (b), tega člena, vendar njegovi člani izpolnjujejo te pogoje, lahko to združenje opravlja tudi dejavnosti iz odstavka 1a, prvi pododstavek, tega člena pod pogojem da:(a)so bili njegovi člani priznani v skladu z odstavkom 1 tega člena;(b)njegovi člani niso člani drugega priznanega združenja organizacij proizvajalcev, kar zadeva proizvode, ki jih zajemajo dejavnosti iz odstavka 1a, prvi pododstavek, tega člena, in

▌(c)količina proizvoda, ki ga zajemajo dejavnosti iz prvega pododstavka odstavka 1a tega člena, ne presega 36 % celotne nacionalne proizvodnje tega proizvoda v zadevni državi članici.“;

„(b) so člani le ene organizacije proizvajalcev za kateri koli proizvod kmetijskega gospodarstva, pri čemer se kateri koli proizvod nanaša na proizvode, ki se med seboj dovolj razlikujejo, zlasti na podlagi njihovih značilnosti ali predvidene končne uporabe;

vendar lahko države članice odstopajo od tega pogoja v ustrezno utemeljenih primerih, kadar imajo člani proizvajalci dva ločena proizvodna obrata, ki se nahajata na različnih geografskih območjih.“;

„(c) pravila, ki kmetom članom, ki pridelujejo kmetijske proizvode, rastlinske ali živinorejske, omogočajo da demokratično nadzorujejo svojo organizacijo in njene odločitve ter njene računovodske izkaze in proračune;“; ▌

„2a. V statutu organizacije proizvajalcev se lahko določi možnost, da so člani v neposrednem stiku s kupci, pod pogojem, da tak neposredni stik ne ogroža ciljev organizacije proizvajalcev, vključno s koncentracijo ponudbe in dajanjem proizvodov na trg s strani organizacije proizvajalcev. Koncentracija ponudbe in dajanje proizvodov na trg se štejeta za zagotovljena, če se organizacija proizvajalcev pogaja o bistvenih elementih prodaje, kot so cena, kakovost in obseg, ter jih opredeli. Statut organizacije proizvajalcev, ki omogoča neposreden stik med člani in kupci, lahko vključuje mehanizme notranjega nadzora in preprečevanja, s katerimi se zagotovi, da tak stik nima negativnega vpliva na cilje organizacije proizvajalcev, vključno s koncentracijo ponudbe.“;

„(xvii) spodbujanje uporabe neobveznih navedb iz člena 88a.“;

„Člen 168

Pogodbena razmerja

1.Dobave kmetijskih proizvodov v Uniji iz sektorja, navedenega v členu 1(2), razen mleka in mlečnih proizvodov ter sladkorja, ki jih kmetje, vključno z združenji kmetov, ali organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev zagotovijo predelovalcem, distributerjem ali trgovcem na drobno, morajo biti urejene s pisno pogodbo med zadevnima strankama.

Obveznost iz prvega pododstavka se uporablja le za naslednje:(a) kmete, ki pridelujejo kmetijske proizvode, rastlinske ali živinorejske, ali predelujejo take proizvode, ki so bili pridelani na njihovih kmetijskih gospodarstvih;(b) združenja kmetov, organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev, ki predelujejo ali tržijo proizvode iz točke (a).

Taka pisna pogodba mora izpolnjevati pogoje iz odstavkov 4 in 8.

2.Države članice se prav tako lahko odločijo, da:(a)se dobava kmetijskih proizvodov, ki jo zagotovijo gospodarski subjekti, ki jih odstavek 1 ne zajema, oziroma se zagotovi takim gospodarskim subjektom, uredi s pisno pogodbo;(b)▌je pisna ponudba za sklenitev pogodbe za dobavo kmetijskih proizvodov obvezna.

V zvezi s pisnimi ponudbami za sklenitev pogodbe iz točke (b) prvega pododstavka tega odstavka se lahko zadevna država članica odloči, da tako ponudbo pripravijo prvi kupci kmetijskih proizvodov ali kmet, vključno z združenjem kmetov, ali organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev.

Pogodbe iz točke (a) prvega pododstavka tega odstavka ali ponudbe za sklenitev pogodbe iz točke (b) prvega pododstavka tega odstavka morajo izpolnjevati pogoje iz odstavkov 4 in 8.

3.Države članice zagotovijo, da so pogodbenim strankam na voljo mediacija ali primerljivi mehanizmi, vključno z obstoječimi mehanizmi. Taki mehanizmi so prostovoljni za pogodbene stranke in so nepristranski, da zajemajo primere, kadar ni vzajemno sprejemljive pogodbe iz odstavkov 1 in 2 ali, kadar obstaja pogodba iz odstavkov 1 in 2, za revizijo te pogodbe. Ti mehanizmi lahko vključujejo predstavnike organizacij kmetov.

Države članice obvestijo Komisijo o mehanizmih iz prvega pododstavka tega odstavka, ki so na voljo na njihovem ozemlju.

4.Pogodba ali ponudba za sklenitev pogodbe iz odstavkov 1 in 2:(a)se pripravi pred dobavo;(b)se pripravi v pisni obliki, vključno z elektronsko obliko, in(c)vsebuje zlasti naslednje elemente:(i)ceno, ki se plača za dobavo ter je:–nespremenljiva in določena v pogodbi ali–izračunana s kombiniranjem različnih dejavnikov, določenih v pogodbi, ki vključujejo objektivne kazalnike, indekse ali metode za izračun končne cene, ki so lahko dostopni in razumljivi ter odražajo spremembe tržnih pogojev in spremembe zadevnih elementov proizvodnih stroškov, ki vplivajo na plačilo kmetom, dobavljene količine in kakovost ali sestavo dobavljenih kmetijskih proizvodov; v ta namen lahko države članice določijo kazalnike, ki se lahko objavijo na spletu za uporabo v pogodbah v skladu z ▌objektivnimi merili na podlagi študij o proizvodnji in verigi preskrbe z živilskimi proizvodi, ali ob upoštevanju objektivnih podatkov iz virov, kot so medpanožne organizacije, opazovalnica EU za agroživilsko verigo (AFCO), ali katerih koli ustreznih objektivnih podatkov, ki so na voljo; pogodbene stranke se lahko sklicujejo na te kazalnike ali katere koli druge kazalnike;(ii)količino in kakovost zadevnih kmetijskih proizvodov, ki se lahko dobavijo ali jih je treba dobaviti, in časovni razpored takih dobav;(iii)trajanje pogodbe, ki se lahko sklene za določen čas ali za nedoločen čas s klavzulo o odpovedi ter, v primeru pogodb z minimalnim trajanjem več kot dvanajst mesecev, z revizijsko klavzulo, ki jo lahko sproži ▌kmet, vključno z združenjem kmetov, ali organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev;(iv)podrobnosti o plačilnih rokih in postopkih, vključno z uporabo kakršnih koli znižanj, o katerih se dogovorita stranki;(v)načine zbiranja ali dobave kmetijskih proizvodov in(vi)pravila, ki se uporabljajo v primeru višje sile.

5.Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 se pisna pogodba ali pisna ponudba za sklenitev pogodbe ne zahteva v naslednjih primerih:(a)zadevne kmetijske proizvode dobavi član organizacije proizvajalcev ali zadruge organizaciji proizvajalcev ali zadrugi, katere član je, pod pogojem, da statut te organizacije proizvajalcev ali zadruge ali pravila in odločitve, ki so v njem predvideni ali iz ▌njega izhajajo, določajo vnaprej znana pregledna in demokratično sprejeta pravila za metode za določanje cene proizvodov, ki jih dobavljajo ti člani, ob upoštevanju vpliva na plačilo kmetom, ter plačilne roke in postopke;(b)dobava se opravi brezplačno ali v okviru odprodaje proizvodov, ki niso več primerni za prodajo.

6.Države članice se lahko odločijo, da se pisna pogodba ali pisna ponudba za sklenitev pogodbe ne zahteva v enem ali več od naslednjih primerov:(a) prvi kupec kmetijskih proizvodov je mikro- ali malo podjetje v smislu Priporočila 2003/361/ES;(b)skupna vrednost dobave ali dobav, o katerih se dogovorita stranki, ne presega zgornje meje, ki jo določi zadevna država članica ▌in ki ne sme biti višja od 10 000 EUR;

▌(c) dobava in plačilo zadevnih kmetijskih proizvodov se izvedeta hkrati ali – iz utemeljenih razlogov – najkasneje v treh delovnih dneh;(d)dobava se nanaša na kmetijske proizvode, ki so izpostavljeni sezonskim nihanjem ponudbe ali povpraševanja ali pokvarljivosti;(e)dobava se nanaša na kmetijske proizvode, za katere veljajo tradicionalne ali običajne prodajne prakse;(f) dobava se nanaša na kmetijske proizvode za katere država članica po posvetovanju z ustreznimi predstavniki kmetov ali z medpanožnimi organizacijami, priznanimi za zadevne sektorje v skladu s členom 158(1), meni, da so bili za te proizvode doseženi učinki predvidljivosti, preglednosti in prenosa cen iz določb iz odstavkov 1 in 4 tega člena ali da obveznost predložitve pisnih pogodb ali pisnih ponudb za sklenitev pogodb ne bi bila ustrezna ali sorazmerna za te proizvode iz drugih utemeljenih razlogov.

7.Kadar se na podlagi odstavka 5, točka (b), ali odstavka 6 pisna pogodba ali pisna ponudba za sklenitev pogodbe ne zahteva, lahko kmet, vključno z združenjem kmetov, ali organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev zahteva, da se za katero koli dobavo kmetijskih proizvodov predelovalcu, distributerju ali trgovcu na drobno sklene pisna pogodba med strankama ali pisna ponudba za sklenitev pogodbe. Taka pogodba ali ponudba za sklenitev pogodbe mora izpolnjevati pogoje iz odstavka 4 in odstavka 8, prvi pododstavek.

8.Stranke se prosto pogajajo o vseh elementih pogodb za dobavo kmetijskih proizvodov, sklenjenih med kmeti, vključno z združenji kmetov, ali organizacijami proizvajalcev ali združenji organizacij proizvajalcev in predelovalci, distributerji ali trgovci na drobno, vključno z elementi in njihovimi sestavnimi deli iz odstavka 4, točka (c).

Države članice lahko določijo eno ali več od naslednjega:(a)v zvezi s pisnimi pogodbami iz odstavka 1:(i)obveznost strank, da se dogovorijo o razmerju med dano količino dobavljenih kmetijskih proizvodov in ceno, ki se plača za to dobavo;(ii)minimalno trajanje pogodbe, ki mora biti vsaj šest mesecev in ne sme škodovati pravilnemu delovanju notranjega trga;(b)v zvezi s pisnimi ponudbami za sklenitev pogodb iz odstavka 2, prvi pododstavek,, točka (b), obveznost, da pisna ponudba vključuje minimalno trajanje pogodbe, določeno v nacionalnem pravu, ki pa mora biti vsaj šest mesecev in ne sme škodovati pravilnemu delovanju notranjega trga.

Kmetje, vključno z združenji kmetov, ali organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev lahko pisno zavrnejo minimalno trajanje, ki ga določijo države članice na podlagi drugega pododstavka.

9.Države članice lahko zahtevajo, da kupec kmetijskih proizvodov registrira pisne pogodbe iz odstavka 1 za dobavo zadevnih kmetijskih proizvodov s strani kmeta, vključno z združenjem kmetov, ali organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev predelovalcu, distributerju ali trgovcu na drobno na njihovem ozemlju.

10.Države članice, ki uporabljajo možnosti iz odstavkov 2, 6, 8 in 9, Komisijo uradno obvestijo o tem, kako se te možnosti uporabljajo.

11.Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi ukrepe, potrebne za enotno uporabo odstavkov 4 in 5 tega člena, ter ukrepe v zvezi z uradnimi obvestili držav članic v skladu z odstavkom 10 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).“;

„(a) okoljskim ciljem, vključno z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje, trajnostni rabi in varstvu krajine, vode in tal, tudi z namakalnimi sistemi, prehodu na krožno gospodarstvo, vključno z zmanjšanjem živilskih odpadkov in recikliranjem hranil iz živinskega gnojila v organska gnojila ali za proizvodnjo energije, ter preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, kot tudi varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemov;“;

„(d) podpiranju ekonomske sposobnosti preživetja malih kmetij, ki so pretežno odvisne od družinskega dela, s standardnim prihodkom, kot je opredeljen v členu 2, točka 8, Uredbe Sveta (ES) št. 1217/2009*, ki ne presega 100 000 EUR;(e)privabljanju in podpiranju mladih pridelovalcev kmetijskih proizvodov ali(f)izboljšanju delovnih in varnostnih pogojev v kmetijskih ali predelovalnih dejavnostih.

▌

_____________

* Uredba Sveta (ES) št. 1217/2009 z dne 30. novembra 2009 o vzpostavitvi mreže za podatke o trajnostnosti kmetij (UL L 328, 15.12.2009, str. 27, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2009/1217/oj).“;

„Proizvajalci iz odstavka 1 lahko od 8. decembra 2023 Komisijo zaprosijo za mnenje o združljivosti dogovorov, sklepov in usklajenih ravnanj iz odstavka 1 v zvezi z izvajanjem standardov trajnostnosti, katerih namen je prispevati k enemu ali več ciljem iz odstavka 3, točke (a), (b) in (c), s tem členom.

Proizvajalci iz odstavka 1 lahko od … [dve leti od datuma začetka veljavnosti te uredbe o spremembi] Komisijo zaprosijo za mnenje o združljivosti dogovorov, sklepov in usklajenih ravnanj iz odstavka 1 v zvezi z izvajanjem standardov trajnostnosti, katerih namen je prispevati k enemu ali več ciljem iz odstavka 3, točke (d), (e) in (f), s tem členom.

Komisija vlagatelju pošlje svoje mnenje v štirih mesecih po prejemu popolne vloge.

Če Komisija kadar koli po izdaji mnenja ugotovi, da pogoji iz odstavkov 1, 3 in 7 tega člena niso več izpolnjeni, razglasi, da se za zadevni dogovor, sklep ali usklajeno ravnanje v prihodnje uporablja člen 101(1) PDEU, in o tem ustrezno obvesti proizvajalce.

Komisija lahko spremeni vsebino mnenja na lastno pobudo ali na zahtevo države članice, zlasti če je vlagatelj podal netočne informacije ali zlorabil mnenje.“;

„1. Komisija lahko v obdobjih hudega neravnovesja na trgih sprejme izvedbene akte, s katerimi določi, da se člen 101(1) PDEU ne uporablja za sporazume in odločitve kmetov, združenj kmetov ali združenj teh združenj ali priznanih organizacij proizvajalcev, združenj priznanih organizacij proizvajalcev in priznanih medpanožnih organizacij iz katerega koli sektorja iz člena 1(2) te uredbe, pod pogojem, da takšni sporazumi in odločitve ne ogrožajo pravilnega delovanja notranjega trga, so namenjeni izključno stabilizaciji zadevnega sektorja in spadajo v eno ali več naslednjih kategorij:(a)umik s trga ali brezplačna distribucija njihovih proizvodov;

▌(b)predelava in obdelava;(c)skladiščenje s strani zasebnih gospodarskih subjektov;(d)ukrepi skupne promocije;(e)sporazumi o zahtevah glede kakovosti;(f)skupni nakup vložkov, potrebnih za preprečevanje širjenja škodljivcev in bolezni živali in rastlin v Uniji, ali vložkov, potrebnih za odpravo posledic naravnih nesreč v Uniji;(g)začasno načrtovanje proizvodnje, ob upoštevanju posebne narave proizvodnega ciklusa.

Kadar Komisija sprejme izvedbene akte v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka, se lahko odloči, da podporo Unije iz kmetijske rezerve iz člena 16 Uredbe (EU) 2021/2116 da na voljo zadevnim državam članicam. S takšno finančno podporo se brez odlašanja zagotovijo sredstva, potrebna za izvajanje teh sporazumov in odločitev s strani zadevnih gospodarskih subjektov.

Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi področje uporabe odstopanja iz prvega pododstavka tega odstavka, in ob upoštevanju odstavka 3, obdobje, za katero se odstopanje uporablja, ter po potrebi znesek kmetijske rezerve, dodeljen zadevni državi članici na podlagi drugega pododstavka tega odstavka.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).“;

„2. Komisija lahko odloči, za katere kmetijske sektorje od tistih iz člena 1(2) se vzpostavijo observatoriji Unije za trge. Komisija lahko posebej razlikuje med ekološko in neekološko proizvodnjo v teh observatorijih.“;

„DEL Ia

Poimenovanja mesa in mesnih proizvodov

1.V tem delu ‚meso‘ pomeni užitne dele živali, ki spadajo na področje uporabe te uredbe.

2.V tem delu ‚mesni proizvodi‘ pomeni proizvode, pridobljene iz mesa, pri čemer se razume, da se smejo dodati snovi, ki so potrebne za njihovo proizvodnjo, pod pogojem, da se te snovi ne uporabljajo za delno ali popolno nadomestitev katere koli sestavine mesa. To ne posega v uporabo navedbe ‚meso‘ za proizvode, ki jih zajema pravo Unije o skupni ureditvi trgov za ribištvo in akvakulturo.

3.Kar zadeva proizvode iz Priloge I k PDEU in živilske proizvode, ki niso našteti v navedeni prilogi, razen proizvodov, ki jih zajema pravo Unije o skupni ureditvi trgov za ribištvo in akvakulturo, ter drugih proizvodov, navedenih v delegiranem aktu, sprejetem na podlagi člena 78(3), drugi pododstavek, te uredbe se izraz ‚meso‘ in naslednji izrazi rezervirajo za mesne proizvode in proizvode z imenom, v katerem se v povezavi z besedo ali besedami za poimenovanje živalskih vrst, iz katerih izvira kmetijski proizvod, na vseh stopnjah trženja uporabljajo naslednji izrazi:(a)goveje meso;(b)telečje meso;(c)prašičje meso;(d)perutninsko meso;(e)piščančje meso;(f)puranje meso;(g)račje meso;(h)gosje meso;(i)jagnječje meso;(j)bravina;(k)ovčje meso;(l)kozje meso;(m)krača;(n)file;(o)šimbas;(p)potrebušina;(q)ledja;(r)rebra;(s)pleče;(t)bočnik;(u)zarebrnica;(v)perut;(w)prsi;(x)stegno;(y)prsi s spodnjim delom plečeta;(z)bržola;(aa)T-kost;(ab)križ;(ac)slanina;(ad)zrezek;(ae)jetra.

4.Zlasti se izraz ‚meso‘ in izrazi iz točke 3 tega dela ne uporabljajo za poimenovanje živil, ki so sestavljena, pridobljena ali proizvedena iz celičnih ali tkivnih kultur iz živali, rastlin, mikroorganizmov, gliv ali alg, v smislu Uredbe (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta*.

5.Izraz ‚meso‘ in navedbe iz točke 3 se lahko uporabljajo v kombinaciji za poimenovanje mesnih proizvodov. Lahko se uporabijo tudi v povezavi z eno ali več besedami za poimenovanje sestavljenih proizvodov, pri katerih noben del ne nadomesti in tudi ni namenjen nadomestitvi katere koli sestavine mesa ter pri katerih je meso bistveni del tako glede količine kot značilnih lastnosti proizvoda.

▌

_____________

* Uredba (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o novih živilih, spremembi Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Komisije (ES) št. 1852/2001 (UL L 327, 11.12.2015, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2015/2283/oj).“;

„1. Dobavne pogodbe se sklenejo v pisni obliki za določeno količino sladkorne pese pred njeno dobavo.

2.Dobavne pogodbe se lahko sklenejo za več let. V primeru pogodb z minimalnim trajanjem, ki je več kot dvanajst mesecev, pogodba vključuje revizijsko klavzulo, ki jo lahko sproži kmet, vključno z združenjem kmetov, ali organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev.“;

„Cena se izračuna s kombiniranjem različnih dejavnikov, določenih v pogodbi, ki vključujejo objektivne kazalnike, indekse ali metode za izračun končne cene, ki so lahko dostopni in razumljivi ter odražajo spremembe tržnih pogojev in spremembe zadevnih elementov proizvodnih stroškov, ki vplivajo na plačilo kmetom, dobavljene količine in kakovost ali sestavo dobavljene sladkorne pese. V ta namen lahko države članice določijo kazalnike v skladu z objektivnimi merili, ki temeljijo na študijah o proizvodnji in verigi preskrbe z živilskimi proizvodi, ali ob upoštevanju objektivnih podatkov iz virov, kot so medpanožne organizacije, opazovalnica EU za agroživilsko verigo (AFCO), ali katerih koli ustreznih objektivnih podatkov, ki so na voljo. Ti kazalniki se lahko objavijo na spletu za uporabo v pogodbah. Pogodbene stranke se lahko sklicujejo na te kazalnike ali katere koli druge kazalnike. ▌;“

„Dobavne pogodbe vsebujejo pravila, ki se uporabijo v primeru višje sile.“;

„TOČKA IXa

Države članice lahko od podjetja za proizvodnjo sladkorja zahtevajo, da pred dobavo sladkorne pese registrira pisne dobavne pogodbe.“

„(e) organizacije proizvajalcev tržijo manj kot 20 % proizvodnje sadja in zelenjave v državi članici. Ta tržna stopnja se izračuna za vsako leto trajanja operativnega programa kot vrednost proizvodnje sadja in zelenjave, ki so jo v zadevni državi članici pridobile in tržile organizacije proizvajalcev, priznane na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013, v obdobju, ki ustreza referenčnemu obdobju iz delegiranih aktov, sprejetih na podlagi člena 45, točka (c), (vrednost tržne proizvodnje), deljena s skupno vrednostjo proizvodnje sadja in zelenjave, pridobljene v tej državi članici v istem obdobju;“;

„(i) organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev izvaja operativni program v državi članici, v kateri je stopnja organiziranosti proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave tri zaporedna leta pred izvedbo operativnega programa nižja od 10 %; stopnja organiziranosti se izračuna kot vrednost proizvodnje sadja in zelenjave, ▌ki je bila pridobljena v zadevni državi članici in so jo tržile organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev, priznana na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013, in sicer v treh zaporednih letih pred izvedbo operativnega programa (stopnja organiziranosti), deljena s skupno vrednostjo proizvodnje sadja in zelenjave, pridobljene v tej državi članici v istem obdobju.“;

„5a. Petdesetodstotna omejitev iz odstavka 1 tega člena se poveča na 70 % za odhodke, povezane s cilji iz člena 46, točka (a), (b) ali (c), če so izpolnjeni naslednji pogoji:(a)odhodki so vezani na naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva iz člena 47(1), točka (a), ki jih izvedejo mladi kmetje ali novi kmetje, ki se prvič pridružijo organizaciji proizvajalcev, priznani na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013 ▌;(b)naložbe iz točke (a) se izvajajo v prostorih takih mladih kmetov ali novih kmetov v okviru njihovega prvega operativnega programa ali v treh letih po datumu, ko so se ti mladi kmetje ali novi kmetje pridružili organizaciji proizvajalcev. ▌“;

„7. ▌Petdesetodstotna omejitev iz odstavka 1 se poveča na 70 % dejanskih odhodkov, nastalih v danem letu za operativne programe, ki jih izvajajo organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev in ki so jih v tem letu prizadele slabe vremenske razmere, naravne nesreče, bolezni rastlin ali napadi škodljivcev, ki jih opredelijo države članice, pod pogojem, da se povečanje odobri le, kadar izgube presežejo prag najmanj 30 % povprečne letne proizvodnje organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev v predhodnem triletnem obdobju ali triletnega povprečja v predhodnem petletnem obdobju, pri čemer sta izvzeti najvišja in najnižja vrednost. ▌“;

„4. Petdesetodstotna omejitev iz odstavka 2 se poveča na 70 % dejanskih odhodkov, nastalih v danem letu za operativne programe, ki jih izvajajo organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev in ki so jih v tem letu prizadele slabe vremenske razmere, naravne nesreče, bolezni rastlin ali napadi škodljivcev, ki jih opredelijo države članice, pod pogojem, da se povečanje odobri le, kadar izgube presežejo prag najmanj 30 % povprečne letne proizvodnje organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev v predhodnem triletnem obdobju ali triletnega povprečja v predhodnem petletnem obdobju, pri čemer sta izvzeti najvišja in najnižja vrednost.“;

„(e) 70 % dejanskih odhodkov, nastalih v danem letu za operativne programe, ki jih izvajajo organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev in ki so jih v tem letu prizadele slabe vremenske razmere, naravne nesreče, bolezni rastlin ali napadi škodljivcev, ki jih opredelijo države članice, pod pogojem, da se povečanje odobri le, kadar izgube presežejo prag najmanj 30 % povprečne letne proizvodnje organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev v predhodnem triletnem obdobju ali triletnega povprečja v predhodnem petletnem obdobju, pri čemer sta izvzeti najvišja in najnižja vrednost.“;

„2a. Smiselno se uporabljata člen 52(3), točke (a) do (d), (f), (g) in (h), ter člen 52(5a) in (7).“;

„7. Države članice lahko od 1. januarja 2025 spremenijo svoje odločitve iz odstavka 6 tega člena v okviru zahtevka za spremembo svojih strateških načrtov SKP v skladu s členom 119 in se lahko odločijo, da do 6 % svojih dodeljenih sredstev za neposredna plačila iz Priloge V, po potrebi po odbitku dodeljenih sredstev za bombaž iz Priloge VIII, porabijo za vrste intervencij v drugih sektorjih iz naslova III, poglavje III, oddelek 7.

Znesek, ki je enak odstotku dodeljenih sredstev držav članic za neposredna plačila iz prvega pododstavka tega odstavka ter ki se za določeno proračunsko leto uporablja za vrste intervencij v drugih sektorjih, se šteje za dodeljena sredstva držav članic za proračunsko leto za vrste intervencij v drugih sektorjih.“

„(b) izredne ukrepe na podlagi členov 219, 220, 221 in 222 Uredbe (EU) št. 1308/2013.“