1.pozdravlja sprejetje prenovljene uredbe kot pomembnega koraka k posodobitvi pravnega okvira za evropske politične stranke in fundacije ter krepitvi demokratične integritete na ravni EU;

2.ugotavlja, da uredba izboljšuje pravno jasnost na več področjih, zlasti v zvezi s skupnimi evropskimi političnimi dejavnostmi, zahtevami glede preglednosti in zaščitnimi ukrepi proti tujemu vmešavanju;

3.vendar poudarja, da so dosedanje izkušnje in podatki o izvajanju prenovljene uredbe še vedno omejeni ter da bo bolj poglobljeno in horizontalno oceno mogoče izvesti šele pozneje; poudarja, da so se takoj po začetku veljavnosti uredbe pojavili nepredvideni politični izzivi, zlasti v zvezi s financiranjem političnih fundacij, v zvezi s katerimi je vendarle treba nujno ukrepati;

4.z zaskrbljenostjo ugotavlja, da fundacije poročajo o nesorazmernem regulativnem bremenu, in se zavezuje, da bo pri naslednji sistematični oceni nadalje preiskal to vprašanje in ukrepal v zvezi z njim; v zvezi s tem poudarja pomen učinkovitih in sorazmernih popravnih ukrepov kot orodja za zagotavljanje skladnosti z uredbo in se zavezuje, da bo pregledal uporabo teh ukrepov v nedavni praksi;

5.je seznanjen s pravno negotovostjo in operativnimi omejitvami, s katerimi se še vedno spopadajo evropske politične fundacije, zlasti glede razvrstitve upravičenih stroškov, in meni, da je treba ta vprašanja pravočasno pojasniti;

6.ponovno poudarja, da imajo evropske politične fundacije v skladu s Pogodbama posebno institucionalno vlogo, saj spodbujajo evropsko politično ozaveščenost, podpirajo z dokazi podprto oblikovanje politik ter krepijo demokratično kulturo in državljansko udeležbo po vsej EU;

7.opozarja, da je geopolitično in tehnološko okolje od objave predloga Komisije za prenovitev Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014 Predlog Komisije z dne 25. novembra 2021 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o statutu in financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij (prenovitev) (COM(2021)0734). leta 2021 postalo vse bolj nestabilno ter ga zaznamujejo povečane varnostne napetosti, tuje vmešavanje v demokratične procese in pospešena socialno-ekonomska preobrazba; poudarja, da ti dogodki povečujejo pomen dolgoročnega načrtovanja politik, demokratičnega izobraževanja in čezmejnega dialoga, k čemur evropske politične fundacije še posebej prispevajo;

8.ugotavlja, da evropske politične fundacije glede na svoje vse večje odgovornosti potrebujejo potrebna finančna orodja ter ustrezna in stabilna sredstva, da bi lahko na podlagi izboljšav, uvedenih z uredbo, v celoti prevzele svojo institucionalno vlogo;

9.poudarja, da je treba evropskim političnim fundacijam zagotoviti trden pravni okvir in finančno varnost; se zavezuje, da bo sodeloval s fundacijami, da bi se zagotovila ta varnost, kolikor je to mogoče v obstoječem okviru, zlasti z revizijo načina, na katerega organizacije članice fundacijam zagotavljajo finančno podporo; poudarja, da uredba ne prepoveduje prožnega in na sodelovanju temelječega modela članarine, prek katerega organizacije članice prispevajo glede na stopnjo vključenosti v skupne dejavnosti; poudarja, da bi morale skupne dejavnosti ostati proračunsko nevtralne in fundacijam ne bi smele ustvarjati prihodka, večjega od dejansko nastalih stroškov;

10.spodbuja evropske politične fundacije, naj izkoristijo vse finančne možnosti v obstoječem okviru; opozarja, da je financiranje evropskih političnih fundacij iz lastnih sredstev evropskih političnih strank v skladu s členom 2(10) veljavne uredbe dovoljeno; poziva evropske politične stranke in fundacije, naj sklenejo dogovore o sodelovanju, prek katerih bodo stranke fundacijam izplačale nadomestilo za njihov prispevek k skupnemu delu, pri čemer naj upoštevajo svoje različne vloge v skladu s Pogodbama;

11.poleg tega poudarja, da uredba nacionalnim fundacijam, ki niso politične, ne prepoveduje članstva v evropskih političnih fundacijah in plačevanja članarin zanje;

12.meni, da bi bilo mogoče člen 25 obstoječe uredbe zapisati jasneje, da bi izrecno potrdili, da se lahko organizacijam članicam zaračunajo pristojbine za sodelovanje pri dejavnostih, ki jih organizira evropska politična fundacija;

13.ugotavlja, da stroga uporaba opredelitve članarin, finančni in upravni pritisk, da se nepovratna sredstva iz proračuna EU dopolnijo z lastno ustvarjenimi sredstvi, pravila, ki se uporabljajo za skupne evropske politične dejavnosti s fundacijami članicami, in skupna raven financiranja EU omejujejo finančno avtonomijo in vzdržnost evropskih političnih fundacij, zlasti glede na njihove vse večje odgovornosti, ter poudarja, da je trajnosten okvir financiranja bistven, da se ohrani njihova neodvisnost in prepreči neprimeren zasebni vpliv;

14.poudarja, da lahko evropske politične fundacije v okviru diverzifikacije virov lastnih sredstev prejemajo donacije fizičnih ali pravnih oseb v vrednosti do 18 000 EUR na leto in na donatorja; meni, da bi bilo mogoče zgornjo mejo teh donacij povečati, da bi evropskim političnim fundacijam omogočili večjo prožnost;

15.spodbuja organ, naj v sodelovanju s Komisijo nadaljuje in nadalje razvija dialog s pristojnimi nacionalnimi organi, da bi povečal ozaveščenost o učinku nacionalnih okvirov financiranja na delovanje evropskih političnih fundacij in opredelil praktične rešitve, s katerimi bi se preprečilo nenamerne omejitve za njihovo finančno vzdržnost;

16.predlaga vzpostavitev enotnega spletnega sistema poročanja in razkritja za financiranje, donacije in prispevke EU evropskim političnim fundacijam, da bi zagotovili ustrezno preglednost za državljane, izboljšali spremljanje skladnosti ter zmanjšali upravno breme in breme izpolnjevanja obveznosti za subjekte, ki poročajo;

17.priznava prizadevanja evropskih političnih fundacij, da diverzificirajo in stabilizirajo svoje vire financiranja v obstoječem regulativnem okviru, ter spodbuja nadaljnjo uravnoteženo in pregledno uporabo razpoložljivih mehanizmov lastnih sredstev;

18.poziva Komisijo, naj na podlagi ugotovitev iz tega poročila in izkušenj, pridobljenih od začetka veljavnosti prenovljene uredbe, izvede ciljno usmerjen pregled določb o financiranju, ki se uporabljajo za evropske politične fundacije na podlagi te uredbe;

19.poziva Komisijo, naj preuči, ali kateri od nacionalnih regulativnih ali političnih okvirov prepoveduje ali ovira plačevanje prispevkov s strani nacionalnih subjektov, vključno s političnimi fundacijami, evropskim političnim fundacijam, in sprejme potrebne ukrepe;

20.poziva Komisijo, naj predstavi prenovljen zakonodajni predlog za revizijo pravil o financiranju evropskih političnih fundacij, vključno s spremembo člena 22(4) uredbe, da bi se zgornja meja finančnih prispevkov ali nepovratnih sredstev iz splošnega proračuna EU povečala na 100 % upravičenih stroškov, ki jih ima evropska politična fundacija; poleg tega poziva Komisijo, naj v ta predlog vključi spremembo člena 25, da bi povečala zgornjo mejo donacij za evropske politične fundacije ter tako poskrbela za večjo prožnost in diverzifikacijo virov financiranja;

21.se zavezuje, da bo v prihodnjem večletnem finančnem okviru za obdobje 2028–2034 povečal skupno raven financiranja političnih fundacij iz sredstev EU, da bi se upoštevali odsotnost proračunske indeksacije v zadnjih letih ter naraščajoča inflacija in naraščajoči operativni stroški, da bi se zagotovila ustrezna, stabilna in predvidljiva finančna sredstva, fundacijam omogočilo sodelovanje v dejavnostih dolgoročnega strateškega predvidevanja in krepitve zmogljivosti, ohranili visoki standardi preglednosti, odgovornosti in neodvisnosti ter zagotovila sorazmernost med obveznostmi glede skladnosti in razpoložljivimi sredstvi;

22.ugotavlja, da je zagotavljanje ustreznega financiranja evropskim političnim fundacijam strateška naložba v demokratično odpornost in dolgoročno zmogljivost upravljanja EU;

23.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.