<?xml version="1.0" encoding="UTF-8" standalone="no"?><SDOCTA xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="TA.xsd"><IDENT><STRING BOLD="on">P10_TA(2026)0205</STRING></IDENT><TI><STRING BOLD="on">Utrjevanje razvojnega sodelovanja za spoprijemanje z nedovoljenimi migracijskimi gibanji in njihovimi temeljnimi vzroki v partnerskih državah</STRING></TI><HIDDEN><STRING HIDDEN="on" ITALIC="on">(A10-0147/2026 - Poročevalec: Lukas Mandl)</STRING></HIDDEN><TXTLST><RESOL><TI><STRING BOLD="on">Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. junija 2026 o utrjevanju razvojnega sodelovanja za spoprijemanje z nedovoljenimi migracijskimi gibanji in njihovimi temeljnimi vzroki v partnerskih državah (2025/2111(INI))</STRING></TI><TEXT><PREAMBLE><PRINIT><STRING ITALIC="on">Evropski parlament,</STRING></PRINIT><GRVISA><VISA><P><NO.P>–</NO.P>ob upoštevanju členov 79 in 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),</P></VISA><VISA><P><NO.P>–</NO.P>ob upoštevanju členov 3(5) in 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),</P></VISA><VISA><P><NO.P>–</NO.P>ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 30. junija 2021 z naslovom Uporaba pristopa, ki temelji na človekovih pravicah, za mednarodna partnerstva – posodobljen nabor orodij za umestitev imetnikov pravic v središče sodelovanja EU z njenim sosedstvom ter njenega razvojnega in mednarodnega sodelovanja (SWD(2021)0179),</P></VISA><VISA><P><NO.P>–</NO.P>ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. junija 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa<FOOTNOTE><FIELD> UL L 209, 14.6.2021, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/947/oj.</FIELD></FOOTNOTE>,</P></VISA><VISA><P><NO.P>–</NO.P>ob upoštevanju predloga Komisije z dne 16. julija 2025 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa Globalna Evropa (COM(2025)0551),</P></VISA><VISA><P><NO.P>–</NO.P>ob upoštevanju Uredbe (EU) 2024/1351 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o upravljanju azila in migracij, spremembi uredb (EU) 2021/1147 in (EU) 2021/1060 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 604/2013<FOOTNOTE><FIELD> UL L, 2024/1351, 22.5.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1351/oj.</FIELD></FOOTNOTE>,</P></VISA><VISA><P><NO.P>–</NO.P>ob upoštevanju predloga Komisije z dne 11. marca 2025 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupnega sistema za vračanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v Uniji, ter razveljavitvi Direktive 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta, Direktive Sveta 2001/40/ES in Odločbe Sveta 2004/191/ES (COM(2025)0101),</P></VISA><VISA><P><NO.P>–</NO.P>ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter članicami Organizacije afriških, karibskih in pacifiških držav na drugi strani (t. i. Samojski sporazum)<FOOTNOTE><FIELD> UL L 2023/2862, 28.12.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/agree_internation/2023/2862/oj.</FIELD></FOOTNOTE>,</P></VISA><VISA><P><NO.P>–</NO.P>ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. aprila 2022 o privabljanju znanj, spretnosti in talentov v EU (COM(2022)0657),</P></VISA><VISA><P><NO.P>–</NO.P>ob upoštevanju pakta za Sredozemlje,</P></VISA><VISA><P><NO.P>–</NO.P>ob upoštevanju skupne izjave Sveta in predstavnikov vlad držav članic v okviru Sveta, Evropskega parlamenta in Komisije z dne 7. junija 2017 z naslovom Novo evropsko soglasje o razvoju – „Naš svet, naše dostojanstvo, naša prihodnost“,</P></VISA><VISA><P><NO.P>–</NO.P>ob upoštevanju nujnega skrbniškega sklada EU za Afriko in posebnega poročila Evropskega računskega sodišča 17/2024 z dne 25. septembra 2024 z naslovom Skrbniški sklad EU za Afriko – Podpora kljub novim pristopom še vedno ni osredotočena,</P></VISA><VISA><P><NO.P>–</NO.P>ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. junija 2025 z naslovom Evropska strategija za odpornost v zvezi z vodo (COM(2025)0280),</P></VISA><VISA><P><NO.P>–</NO.P>ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. maja 2025 o evropski strategiji za odpornost v zvezi z vodo<FOOTNOTE><FIELD> UL C, C/2026/576, 24.2.2026, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2026/576/oj.</FIELD></FOOTNOTE>,</P></VISA><VISA><P><NO.P>–</NO.P>ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 1. decembra 2021 z naslovom Strategija Global Gateway (JOIN(2021)0030),</P></VISA><VISA><P><NO.P>–</NO.P>ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 2. oktobra 2024 z naslovom Vzpostavljanje trajnostnih mednarodnih partnerstev kot Ekipa Evropa (JOIN(2024)0025),</P></VISA><VISA><P><NO.P>–</NO.P>ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 17. oktobra 2024 o migracijah,</P></VISA><VISA><P><NO.P>–</NO.P>ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN 73/195 z dne 19. decembra 2018 o globalnem dogovoru o varnih, urejenih in zakonitih migracijah,</P></VISA><VISA><P><NO.P>–</NO.P>ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN 71/1 z dne 19. septembra 2016 o newyorški deklaraciji za begunce in migrante,</P></VISA><VISA><P><NO.P>–</NO.P>ob upoštevanju resolucije Generalne skupščine OZN 70/1 z naslovom Spremenimo svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, ki je bila sprejeta na vrhu OZN o trajnostnem razvoju 25. septembra 2015 v New Yorku in določa cilje trajnostnega razvoja, ter zlasti cilja trajnostnega razvoja 10.7,</P></VISA><VISA><P><NO.P>–</NO.P>ob upoštevanju Konvencije iz leta 1951 o statusu beguncev in newyorškega protokola k tej konvenciji iz leta 1967,</P></VISA><VISA><P><NO.P>–</NO.P>ob upoštevanju smernic Odbora za razvojno pomoč Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) o dejavnostih, povezanih z migracijami, v okviru uradne razvojne pomoči in z njimi povezanega nabora orodij,</P></VISA><VISA><P><NO.P>–</NO.P>ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah iz leta 1950,</P></VISA><VISA><P><NO.P>–</NO.P>ob upoštevanju študije o vlogi razvojnega sodelovanja EU pri obravnavanju nedovoljenih migracij v Afriki<FOOTNOTE><FIELD> Talleraas, C., <STRING ITALIC="on">The role of EU development cooperation in addressing irregular migration in Africa</STRING> (Vloga razvojnega sodelovanja EU pri obravnavanju nedovoljenih migracij v Afriki); Oddelek za analizo in podporo zunanji politiki, Generalni direktorat za zunanjo politiko Unije, oktober 2025.</FIELD></FOOTNOTE>, ki je bila opravljena za Odbor za razvoj,</P></VISA><VISA><P><NO.P>–</NO.P>ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. marca 2021 o novi strategiji EU-Afrika – partnerstvo za trajnosten in vključujoč razvoj<FOOTNOTE><FIELD> UL C 494, 8.12.2021, str. 80.</FIELD></FOOTNOTE>,</P></VISA><VISA><P><NO.P>–</NO.P>ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,</P></VISA><VISA><P><NO.P>–</NO.P>ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj (A10-0147/2026),</P></VISA></GRVISA><GRCONS><CONS><P><NO.P>A.</NO.P>ker so migracije in mobilnost, mir, dobro upravljanje, stabilnost, vključujoča rast in trajnostni razvoj tesno prepleteni; ker migracije poganjajo dejavniki na makroravni in mikroravni, kot so oboroženi spopadi, politična nestabilnost, gospodarske težave, pomanjkanje priložnosti in revščina, omejen dostop do mehanizmov socialne zaščite, neustrezno zagotavljanje storitev, marginalizacija, diskriminacija ali preganjanje ranljivih oseb, tudi v zvezi z njihovo svobodo veroizpovedi ali prepričanja, neustrezna prehranska varnost in omejen dostop do čiste vode ter degradacija okolja in podnebne spremembe<FOOTNOTE><FIELD> Essentials of Migration Management, „Drivers of international migration“ (Dejavniki mednarodnih migracij), https://emm.iom.int/handbooks/global-context-international-migration/drivers-international-migration.</FIELD></FOOTNOTE>;</P></CONS><CONS><P><NO.P>B.</NO.P>ker neurejena gibanja prebivalstva vključujejo različne kategorije migrantov, kot so begunci in prosilci za azil, ki iščejo mednarodno zaščito; ker lahko prosilci za mednarodno zaščito ostanejo v odgovorni državi članici do odločitve o njihovi prošnji;</P></CONS><CONS><P><NO.P>C.</NO.P>ker ima razvojno sodelovanje temeljno vlogo pri izkoreninjenju revščine, obravnavanju nestabilnih razmer, spodbujanju človekovega razvoja in trajnosti v vseh njenih razsežnostih, reševanju svetovnih izzivov z mednarodnimi partnerstvi, ki podpirajo in spodbujajo evropske vrednote in interese, ter prispevanju k miru in blaginji v svetu;</P></CONS><CONS><P><NO.P>D.</NO.P>ker razvojna politika EU spodbuja trajnostni razvoj in stabilnost v državah v razvoju, njen končni cilj pa je izkoreninjenje skrajne revščine v skladu z Agendo 2030 in cilji trajnostnega razvoja, kot je določeno v členu 208 PDEU, pri čemer spoštuje načelo skladnosti politik za razvoj;</P></CONS><CONS><P><NO.P>E.</NO.P>ker mora razvojno sodelovanje temeljiti na preverljivih rezultatih in konkretni skupni zavezanosti trajnostnemu razvoju;</P></CONS><CONS><P><NO.P>F.</NO.P>ker je bil nujni skrbniški sklad EU za Afriko vzpostavljen za to, da bi se obravnavali temeljni vzroki nestabilnosti, prisilnega razseljevanja in nedovoljenih migracij ter prispevalo k boljšemu upravljanju migracij; ker je Evropsko računsko sodišče v svojem pregledu ugotovilo, da ta sklad ni dosegel številnih svojih ciljev, ker niso bile vedno jasno opredeljene učinkovite strategije;</P></CONS><CONS><P><NO.P>G.</NO.P>ker se EU od leta 2015 spoprijema z migracijskimi tokovi brez primere ter so za njihovo upravljanje potrebna stalna prizadevanja držav članic in ker je zato treba okrepiti evropske razvojne politike, da bi odpravili temeljne vzroke nedovoljenih migracij in prisilnega razseljevanja, saj je bilo med letoma 2015 in 2024 v državah članicah EU vloženih več kot 8,5 milijona prošenj za azil<FOOTNOTE><FIELD> Agencija EU za azil, „3.4. Data on applications for international protection“ (Podatki o vlogah za mednarodno zaščito), https://euaa.europa.eu/asylum-report-2025/34-data-applications-international-protection.</FIELD></FOOTNOTE>; ker se je število nezakonitih prehodov zunanjih meja EU leta 2025 zmanjšalo za več kot četrtino (26 %) na skoraj 178.000<FOOTNOTE><FIELD> https://www.frontex.europa.eu/media-centre/news/news-release/frontex-irregular-border-crossings-down-26-in-2025-europe-must-stay-prepared-lyKpVb.</FIELD></FOOTNOTE>; ker večina migrantov, ki prihajajo v Evropo, prispe po zakonitih poteh; ker cilj trajnostnega razvoja št. 10.7 poziva države, naj z načrtovanimi in dobro upravljanimi migracijskimi politikami spodbujajo urejene, varne, zakonite in odgovorne migracije in mobilnost ljudi;</P></CONS><CONS><P><NO.P>H.</NO.P>ker se je leta 2024 v EU preselilo 4,2 milijona ljudi iz držav, ki niso članice EU<FOOTNOTE><FIELD> Brez prosilcev za azil in beguncev iz Ukrajine, ki v nekaterih državah članicah uživajo začasno zaščito. Eurostat, Migracije v EU in iz nje, https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=Migration_to_and_from_the_EU.</FIELD></FOOTNOTE>;</P></CONS><CONS><P><NO.P>I.</NO.P>ker so številne države izvora prosilcev za azil države z nizkimi in srednjimi dohodki; ker se stopnje sprejema prosilcev za azil iz teh držav precej razlikujejo;</P></CONS><CONS><P><NO.P>J.</NO.P>ker so države EU leta 2024 priznale status zaščite 437.900 prosilcem za azil, kar je bilo 6,9 % več kot leta 2023 (409.530); ker je bilo to največje število, odkar je bil v letih 2016 in 2017 zabeležen vrhunec zaradi begunske krize, povezane z vojno v Siriji; ker je stopnja ugodno rešenih prošenj za azil na ravni EU – delež pozitivnih odločitev glede na skupno število odločitev o azilu – pri prvostopenjskih odločitvah leta 2024 znašala 51,4 %;</P></CONS><CONS><P><NO.P>K.</NO.P>ker je bil leta 2024 vstop v EU zavrnjen 124.000 državljanom tretjih držav, za 919.000 je bilo ugotovljeno, da nimajo statusa, 453.000 so bile izdane odločbe o vrnitvi in približno 110.000 jih je bilo dejansko vrnjenih v državo zunaj EU<FOOTNOTE><FIELD> Eurostat: Migration and asylum in Europe – 2025 edition, irregular migration and return (Migracije in azil v Evropi – izdaja za leto 2025, Nedovoljene migracije in vračanje), https://ec.europa.eu/eurostat/web/interactive-publications/migration-2025#irregular-migration-and-return.</FIELD></FOOTNOTE>; ker je bilo dejansko vrnjenih približno 20 % tistih, ki so jim bile izdane odločbe o vrnitvi<FOOTNOTE><FIELD> Eurostat: Migration and asylum in Europe – 2025 edition, Orders to leave and returns (Migracije in azil v Evropi – izdaja za leto 2025, Odredbe za odhod in vračanje), https://ec.europa.eu/eurostat/web/interactive-publications/migration-2025#orders-to-leave-and-returns-of-non-eu-citizens.</FIELD></FOOTNOTE>;</P></CONS><CONS><P><NO.P>L.</NO.P>ker so poti mednarodnih migracij najpogosteje potekajo med sosednjimi državami; ker veliko večino beguncev, ljudi, ki potrebujejo mednarodno zaščito, in notranje razseljenih oseb gostijo države z nizkimi in srednjimi dohodki; ker je gospodarsko breme za te države veliko in vpliva na njihovo socialno in gospodarsko kohezijo in razvoj; ker je zato razvojno sodelovanje ključnega pomena pri podpiranju razseljenega prebivalstva in gostiteljskih skupnosti;</P></CONS><CONS><P><NO.P>M.</NO.P>ker se Afrika sooča z notranjimi migracijami, saj približno 80 % vseh afriških migracij poteka znotraj celine; ker je bilo leta 2024 v podsaharski Afriki zabeleženih 19,3 milijona novih notranjih razselitev, pri čemer je bilo 11,5 milijona posledica konfliktov, 7,8 milijona pa nesreč; ker je skupno število notranje razseljenih oseb v Afriki med letoma 2015 in 2024 doseglo 38,8 milijona, kar je bilo 46 % vseh razseljenih na svetu, od katerih jih je 68 % prihajalo iz Demokratične republike Kongo, Etiopije, Nigerije, Somalije in Sudana;</P></CONS><CONS><P><NO.P>N.</NO.P>ker je bilo junija 2025 117,3 milijona ljudi po vsem svetu prisiljenih zapustiti svoje domove zaradi preganjanja, konfliktov, nasilja, kršitev človekovih pravic ali dogodkov, ki so resno motili javni red; ker je bilo od teh 42,5 milijona beguncev, 67,8 milijona notranje razseljenih oseb in 8,42 milijona prosilcev za azil<FOOTNOTE><FIELD> https://www.unhcr.org/about-unhcr/overview/figures-glance.</FIELD></FOOTNOTE>;</P></CONS><CONS><P><NO.P>O.</NO.P>ker Poročilo o svetovnih trendih in raziskave Agencije OZN za begunce (UNHCR) kažejo, da večina beguncev in razseljenih oseb ne želi zapustiti svojih držav, temveč so v to prisiljeni zaradi groženj, kot so konflikti, preganjanje, nasilje ali skrajna stiska; ker je agencija UNHCR v raziskavi iz leta 2023 ugotovila, da bi velika večina beguncev raje ostala v svojih skupnostih, če bi imeli zagotovljeno varnost in možnost preživljanja;</P></CONS><CONS><P><NO.P>P.</NO.P>ker ima razvojno sodelovanje temeljno vlogo pri zmanjševanju revščine in obravnavanju nestabilnih razmer, saj podpira človekov razvoj, spodbuja in podpira načela demokracije, pravne države, enakosti spolov, človekovih pravic in temeljnih pravic ter krepi odkrivanje in pregon kaznivih dejanj, ustvarja trajnostne gospodarske priložnosti, izboljšuje upravljanje ter spodbuja mir in stabilnost, s čimer odpravlja temeljne vzroke nedovoljenih migracij;</P></CONS><CONS><P><NO.P>Q.</NO.P>ker je izboljšanje življenjskih razmer, izobraževanja in zaposlitvenih možnosti v državah izvora ključno za zagotovitev, da si lahko ljudje zgradijo prihodnost v svojih skupnostih in da niso prisiljeni migrirati; ker lahko ciljno usmerjeno in učinkovito sodelovanje zato zmanjša spodbude za nedovoljene migracije s spodbujanjem stabilnosti, varnosti in samozadostnosti v partnerskih državah;</P></CONS><CONS><P><NO.P>R.</NO.P>ker lahko na migracije vplivajo povečana krhkost, tudi v zvezi s podnebnimi spremembami in degradacijo okolja, ter izčrpavanje in prekomerno izkoriščanje naravnih virov; ker je 90 % vseh naravnih nesreč povezanih z vodo, kar lahko vpliva na neustrezno prehransko varnost, vse večje družbene konflikte in migracije;</P></CONS><CONS><P><NO.P>S.</NO.P>ker visoke ravni neustrezne prehranske varnosti vodijo k višjim stopnjam čezmejnih migracij, pri čemer vsako povečanje neustrezne prehranske varnosti za 1 % v populaciji prisili 1,9 % več ljudi k selitvi; ker gospodarski in okoljski razlogi sami po sebi sicer niso podlaga za azil, vendar znatno prispevajo k dejavnikom ranljivosti, zaradi katerih utegne biti potreben celovit mednarodni odziv za zaščito;</P></CONS><CONS><P><NO.P>T.</NO.P>ker so migracijski tokovi pogosto povezani s pomanjkanjem naravnih virov, vključno z vodo; ker 2,2 milijarde posameznikov po vsem svetu še vedno nima dostopa do varne pitne vode; ker je cilj evropske strategije za odpornost v zvezi z vodo spodbujati odpornost v zvezi z vodo ter zagotoviti dostop do boljše pitne vode in sanitarnih storitev za vsaj 70 milijonov posameznikov z okrepljenim sodelovanjem držav in regij v okviru strategije Global Gateway;</P></CONS><CONS><P><NO.P>U.</NO.P>ker je v paktu EU o migracijah in azilu poudarjen pomen zunanje razsežnosti migracij z razvojem celovitih partnerstev, ki temeljijo na političnem dialogu, vzajemni zavezanosti in pristopu celotne poti;</P></CONS><CONS><P><NO.P>V.</NO.P>ker pakt za Sredozemlje poziva k razširitvi programa Erasmus+ na več držav na Bližnjem vzhodu in v Afriki, da bi povezali mlade ter podprli bolj povezano in vključujoče visokošolsko izobraževanje ter okolje za razvoj znanj in spretnosti; ker pakt poziva tudi k razširitvi partnerstev za privabljanje talentov, tudi z vzpostavitvijo nabora talentov EU, da bi olajšali povezave med delodajalci v EU in iskalci zaposlitve iz partnerskih držav;</P></CONS><CONS><P><NO.P>W.</NO.P>ker bi morale biti strategija Global Gateway in naložbe v človekov razvoj priložnost za uskladitev razvojnega sodelovanja s prednostnimi nalogami partnerskih držav, vključno z migracijami, in sicer s spodbujanjem ustvarjanja delovnih mest, izobraževanja, poklicnega usposabljanja, demokratičnih vrednot in visokih standardov, krepitvijo dobrega upravljanja in preglednosti ter trajnostnimi naložbami, tudi v vodno varnost, v državah izvora in tranzita;</P></CONS><CONS><P><NO.P>X.</NO.P>ker bi moral biti cilj strategije Global Gateway tudi spodbujanje trajnostnih in zaupanja vrednih partnerstev na področjih zelene energije in infrastrukture; ker so naložbe v prilagajanje na podnebne spremembe in energijo iz obnovljivih virov bistvene za obravnavanje socialno-ekonomskih dejavnikov migracij;</P></CONS><CONS><P><NO.P>Y.</NO.P>ker so gospodarsko sodelovanje in zasebne naložbe pomembna orodja za zmanjšanje revščine in povečanje samozadostnosti ter spodbujanje trajnostne lokalne rasti v partnerskih državah;</P></CONS><CONS><P><NO.P>Z.</NO.P>ker se je industrijski razvoj izkazal za enega najmočnejših načinov za dvigovanje ljudi iz revščine; ker lahko naložbe v proizvodne zmogljivosti na družbeno odgovoren in trajnosten način ustvarijo zaposlitvene možnosti in imajo multiplikacijski učinek;</P></CONS><CONS><P><NO.P>AA.</NO.P>ker sta trgovina z ljudmi in tihotapljenje hudi kršitvi temeljnih pravic ter ljudem odvzemata dostojanstvo, svobodo in temeljne pravice; ker kriminalne mreže za trgovino z ljudmi in tihotapljenje izkoriščajo migrante prek okoriščanja z nevarnimi potovanji;</P></CONS><CONS><P><NO.P>AB.</NO.P>ker nekatere države nimajo orodij in virov za preprečevanje teh kaznivih dejanj in boj proti njim; ker lahko mednarodna partnerstva učinkovito prispevajo k boju proti trgovini z ljudmi in tihotapljenju;</P></CONS><CONS><P><NO.P>AC.</NO.P>ker ima razvojno sodelovanje bistveno vlogo pri odpravljanju temeljnih vzrokov nedovoljenih migracij in prisilnega razseljevanja, boju proti tihotapljenju ljudi, zaščiti beguncev in ljudi, ki potrebujejo mednarodno zaščito, podpiranju držav, ki gostijo begunce, in razvoju zakonitih migracijskih poti;</P></CONS><CONS><P><NO.P>AD.</NO.P>ker so varnost, stabilnost, ozemeljska celovitost in dobro upravljanje predpogoji za ukrepe trajnostnega razvoja in ker bi morala EU tudi podpirati partnerske države pri krepitvi zmogljivosti na področjih preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter upravljanja meja, pa tudi v boju proti organiziranemu kriminalu;</P></CONS><CONS><P><NO.P>AE.</NO.P>ker je za učinkovito upravljanje migracij potrebno tudi tesnejše sodelovanje z državami izvora in tranzita ter razbitje kriminalnih mrež, ki izkoriščajo ranljive osebe; ker podpora lokalnemu razvoju in stabilnosti v partnerskih državah prispeva k trajnostnemu odpravljanju temeljnih vzrokov migracij;</P></CONS><CONS><P><NO.P>AF.</NO.P>ker je evropska podpora delujočim azilnim sistemom v tretjih državah v okviru razvojnega sodelovanja bistvenega pomena za mednarodno zaščito prosilcev za azil;</P></CONS><CONS><P><NO.P>AG.</NO.P>ker morajo politike vračanja in ponovnega vključevanja v celoti spoštovati človekove pravice; ker lahko sodelovanje pri vračanju in ponovnem vključevanju prinese vzajemne koristi, če upošteva prostovoljno, dostojanstveno in trajno vračanje v države izvora;</P></CONS><CONS><P><NO.P>AH.</NO.P>ker so sporazumi o ponovnem sprejemu in inovativni prilagojeni projekti, namenjeni ponovnemu vključevanju migrantov v njihove države izvora, sestavni del učinkovitega sodelovanja s partnerskimi državami;</P></CONS><CONS><P><NO.P>AI.</NO.P>ker ima razvojno sodelovanje ključno vlogo pri podpiranju socialno-ekonomskega vključevanja razseljenega prebivalstva in gostiteljskih skupnosti ter zaščiti ljudi v ranljivem položaju, vključno z ženskami, otroki in invalidi;</P></CONS><CONS><P><NO.P>AJ.</NO.P>ker lahko migracije prispevajo k trajnostnemu razvoju in vključujoči rasti v državah izvora in namembnih državah, pa tudi znotraj regij in med njimi; ker migracije gospodarsko vplivajo tako na namembno državo kot na državo izvora; ker se ta vpliv kaže v prispevku migrantov k javnim financam, zaposlovanju in ustvarjanju delovnih mest, pa tudi v vlogi diaspor pri podpiranju gospodarskega razvoja njihovih držav izvora;</P></CONS><CONS><P><NO.P>AK.</NO.P>ker imajo diaspore pomembno vlogo pri razvoju partnerskih držav, zlasti pri spodbujanju trgovine in gospodarskega razvoja, pa tudi pri obravnavi številnih vprašanj, povezanih z migracijami in mobilnostjo; ker ima lahko globalni instrument EU za diasporo pri tem ključno vlogo;</P></CONS><CONS><P><NO.P>AL.</NO.P>ker bi utegnil beg možganov pomeniti izziv za tretje države pri doseganju ciljev politike, povezanih z razvojem in migracijami;</P></CONS></GRCONS></PREAMBLE><DISPOSITIF><ACTLST><ACTINIT><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">Prepletenost migracij in razvojnega sodelovanja</STRING></STRING></ACTINIT><ACTION><P><NO.P>1.</NO.P>poudarja prepletenost migracij in razvojnega sodelovanja ter poziva Komisijo in države članice, naj se v svojih migracijskih politikah še naprej zavzemajo za skladnost politik za razvoj, pri tem pa v celoti spoštujejo človekove pravice in agendo OZN za trajnostni razvoj do leta 2030;</P></ACTION><ACTION><P><NO.P>2.</NO.P>poudarja, da je treba razvojno sodelovanje ter zunanjo in varnostno politiko EU vselej razvijati in izvajati popolnoma usklajeno, s pragmatičnim in vzajemno koristnim pristopom, usmerjenim v rezultate, katerega cilj je zagotoviti stabilnost in gospodarske priložnosti v partnerskih državah, vključno z državami izvora in tranzita migracijskih tokov;</P></ACTION><ACTION><P><NO.P>3.</NO.P>poudarja, da bi bilo treba pri razvojnem sodelovanju dati prednost izkoreninjenju revščine, zmanjševanju neenakosti in trajnostnemu razvoju v skladu s cilji trajnostnega razvoja, preprečevanju konfliktov in izgradnji miru z gospodarskim opolnomočenjem, reformam upravljanja in spodbujanju človekovih pravic v partnerskih državah, hkrati pa dati prednost dolgoročnim naložbam, ki med drugim temeljijo na razvojnih prednostnih nalogah in potrebah partnerskih držav, tudi pri odpravljanju temeljnih vzrokov nedovoljenih migracij in prisilnega razseljevanja;</P></ACTION><ACTION><P><NO.P>4.</NO.P>opozarja, da krize in revščina pogosto nesorazmerno prizadenejo ženske in dekleta; zato poziva Komisijo, naj v razvojnih programih uporabi pristop, ki temelji na človekovih pravicah ter upošteva vidik spola in ranljivost, pri čemer poudarja, kako pomembno je opredeliti tveganja za človekove pravice, sprejeti blažilne ukrepe in zagotoviti, da se posebna pozornost nameni vsem ljudem v ranljivem položaju, vključno z invalidi, starejšimi, marginaliziranimi skupnostmi ter ženskami, dekleti in mladimi, zlasti ker je vloga žensk v nestabilnih razmerah in pri izgradnji miru, preprečevanju konfliktov in trajnostnem razvoju ključna, saj so pogosto najbolj izpostavljene akterke ter lahko pomembno pripomorejo k spremembam, odpornosti in okrevanju; poudarja, da vključujoča udeležba žensk pri odločanju, mediaciji, podnebnih ukrepih in razvoju skupnosti vodi k učinkovitejšim in bolj trajnostnim rezultatom;</P></ACTION><ACTION><P><NO.P>5.</NO.P>poudarja pomen pristopa Ekipe Evropa, ki zagotavlja skladnost med institucijami EU in državami članicami, ki se ukvarjajo z zunanjo razsežnostjo migracij; poudarja, da bi morala Ekipa Evropa usklajevati politična, diplomatska, finančna in tehnična prizadevanja za razvoj in poglobitev celovitih partnerstev, ki podpirajo partnerske države pri varnem, urejenem, zakonitem in odgovornem upravljanju migracij, z uporabo učinkovitega pristopa, ki temelji na človekovih pravicah in je osredotočen na človeka ter obravnava tudi potrebe beguncev in notranje razseljenih oseb;</P></ACTION><ACTION><P><NO.P>6.</NO.P>poudarja, da bi morala Komisija za preprečevanje korupcije in slabega upravljanja poskrbeti, da bodo vzpostavljeni jasni mehanizmi spremljanja in ocenjevanja, da bi zagotovili dejansko odgovornost in preglednost pri izvrševanju proračuna EU, tudi kadar se obravnava povezava med razvojem in temeljnimi vzroki migracij;</P></ACTION><ACTION><P><NO.P>7.</NO.P>poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo politični dialog s tretjimi državami, izboljšajo in oblikujejo celovite in vzajemno koristne pristope za vsako državo posebej, pri njih pa naj upoštevajo posebne okoliščine ter razvojne in migracijske potrebe držav izvora in tranzita, zlasti v zvezi s človekovim razvojem, dostojnim delom, socialnim vključevanjem ter zaščito migrantov, beguncev in notranje razseljenih oseb; poudarja, da bi moralo takšno sodelovanje temeljiti na solidarnosti, skupni odgovornosti in spoštovanju človekovih pravic;</P></ACTION><ACTION><P><NO.P>8.</NO.P>poudarja, da je treba jasno razumeti naseljevanje migrantov in njegove lokalne učinke; poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo strategijo, v kateri bo poudarjena potreba po lokalni perspektivi, okrepijo lokalno odgovornost in nadgradijo obstoječe regionalne prednostne naloge, zlasti s podpiranjem medcelinskih migracijskih sistemov;</P></ACTION><ACTION><P><NO.P>9.</NO.P>poziva Komisijo, naj prednostno obravnava nestabilne geografske razmere, pri čemer naj upošteva tudi podatke, povezane z migracijami, in informacije, ki temeljijo na raziskavah, da bi bolje opredelila potrebe partnerskih držav in se posvetila njihovim prednostnim nalogam, tudi v zvezi z nedovoljenimi migracijami in prisilnim razseljevanjem;</P></ACTION><ACTION><P><NO.P>10.</NO.P>poudarja, da ima lahko strategija Global Gateway ključno vlogo pri spodbujanju trajnostnega gospodarskega razvoja in ustvarjanja delovnih mest v partnerskih državah, s čimer se krepi vloga lokalnih skupnosti in posameznikom omogoča, da dejavno prispevajo k razvoju svojih držav izvora in gostiteljskih skupnosti, s čimer se odpravljajo temeljni vzroki nedovoljenih migracij;</P></ACTION><ACTION><P><NO.P>11.</NO.P>poudarja, da je treba bolje vključiti zasebni sektor, diverzificirati in izvajati zakonite poti, priznati znanja in spretnosti, pritegniti razvojne banke EU ter razviti inovativne pristope h kombiniranju sredstev v okviru Ekipe Evropa, obenem pa prispevati k strategiji Global Gateway; spodbuja sodelovanje evropskega zasebnega sektorja pri razvojnih projektih v partnerskih državah, da se zagotovi podpora varnemu in preglednemu naložbenemu okviru, ki bo olajšal vključevanje malih in srednjih podjetij ter ustvarjanje lokalnih proizvodnih verig;</P></ACTION><ACTION><P><NO.P>12.</NO.P>poudarja, da so pomanjkanje vode, degradacija okolja in zemljišč, krčenje gozdov in druge nesreče, povezane s podnebjem, dejavniki, ki vplivajo na migracijske tokove, vključno s prisilnim razseljevanjem; poudarja, da posamezniki, razseljeni zaradi degradacije okolja in nesreč, ki jih povzročajo podnebne spremembe, potrebujejo ustrezno podporo; poziva Komisijo in države članice, naj v razvojnih programih dajo prednost naložbam v trajnostno upravljanje naravnih virov, vključno z ohranjanjem vode in tal, ponovnim pogozdovanjem, kmetijstvom, odpornim na podnebne spremembe, in energijo iz obnovljivih virov, da bi okrepili socialno kohezijo in odpornost skupnosti, preprečili napetosti zaradi naravnih virov in povečali priložnosti ljudi za trajnostno življenje v njihovih državah izvora;</P></ACTION><ACTION><P><NO.P>13.</NO.P>poudarja, da mora EU uporabiti celosten pristop in se osredotočiti na lokalno raven, da bi zagotovila razvojno pomoč ter s podporo demokraciji prispevala k strukturnemu razvoju, pravni državi, redu, ki temelji na pravilih, in institucijam, da bi dosegli trajnostni učinek;</P></ACTION><ACTION><P><NO.P>14.</NO.P>poudarja, da je pomembno izvajati razvojne programe v tesnem sodelovanju z lokalnimi organi, civilno družbo in zasebnim sektorjem;</P></ACTION><ACTION><P><NO.P>15.</NO.P>poudarja, da se je treba proti tihotapljenju ljudi in trgovini z njimi boriti z okrepljenim mednarodnim in večstranskim sodelovanjem s partnerskimi državami, po potrebi tudi z lokalnimi organi, varnostnimi silami in organizacijami civilne družbe, na področju preprečevanja kriminala, zaščite žrtev, okrepljenega preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, kampanj ozaveščanja javnosti za boj proti dezinformacijam, pregona storilcev in preprečevanja izkoriščanja migrantov s strani kriminalnih mrež in tihotapcev migrantov, pa tudi z zagotavljanjem varnejših alternativ z vzpostavitvijo zakonitih poti za varne in zakonite migracije ter mobilnost delovne sile; poudarja, da strog nadzor meja brez alternativnih zakonitih poti za migracije spreminja migracijske poti ter na poti dodaja različne korake in nove tranzitne države, s čimer se povečujeta prekarnost poti in izpostavljenost migrantov tihotapskim mrežam, izsiljevanju in nasilju;</P></ACTION><ACTION><P><NO.P>16.</NO.P>poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo sodelovanje s partnerskimi državami na področju migracij;</P></ACTION><ACTION><P><NO.P>17.</NO.P>opozarja, da bi bilo treba humanitarno pomoč vselej dobavljati v skladu s humanitarnimi načeli;</P></ACTION><ACTION><P><NO.P>18.</NO.P>poziva Komisijo, naj še naprej podpira države izvora in sosednje države gostiteljice pri obvladovanju povečanih medcelinskih migracijskih tokov;</P></ACTION><ACTION><P><NO.P>19.</NO.P>poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo svoje zmogljivosti za preprečevanje instrumentalizacije migrantov in odzivanje nanjo; poudarja, da je za odkrivanje, preprečevanje in obravnavanje takih ukrepov potrebno okrepljeno sodelovanje s partnerskimi državami in ustreznimi agencijami;</P></ACTION><ACTION><P><NO.P>20.</NO.P>poudarja, da je javna razvojna pomoč za partnerske države osrednjega pomena in da lahko zasebne naložbe prispevajo k doseganju ciljev razvojne politike EU; ugotavlja, da naložbena jamstva EU spodbujajo podjetja k naložbam, če se s strogo potrebno skrbnostjo zagotovi skladnost s socialnimi in okoljskimi standardi ter standardi upravljanja, pa tudi uskladitev s cilji trajnostnega razvoja; opozarja, da je doseganje ciljev trajnostnega razvoja bistveno za izboljšanje možnosti preživljanja v tretjih državah;</P></ACTION><ACTION><P><NO.P>21.</NO.P>poziva, naj bodo finančni instrumenti EU, Evropski sklad za trajnostni razvoj plus in Evropska investicijska banka usmerjeni v ustvarjanje lokalnega gospodarskega donosa, da bi okrepili gospodarsko avtonomijo in dolgoročno vzdržnost;</P></ACTION><ACTION><P><NO.P>22.</NO.P>opozarja, da uradna razvojna pomoč ostaja ključno orodje za zmanjševanje revščine in odpravljanje neenakosti ter podporo najranljivejšim skupnostim; ostro kritizira, da so se vodilni svetovni donatorji odločili korenito zmanjšati uradno razvojno pomoč; poziva EU in države članice, naj spoštujejo zavezo, da bodo porabile 0,7 % bruto nacionalnega dohodka za uradno razvojno pomoč;</P></ACTION><ACTION><P><NO.P>23.</NO.P>poziva Komisijo, naj zagotovi večjo odgovornost, preglednost in parlamentarni nadzor pri oblikovanju in izvajanju vsega financiranja EU, vključno s prihodnjim instrumentom Globalna Evropa, ki mora dati prednost izvajanju ciljev trajnostnega razvoja, tudi v zvezi z obravnavanjem izzivov nedovoljenih migracij;</P></ACTION><ACTION><P><NO.P>24.</NO.P>poudarja, da lahko razvoj kmetijstva in podeželja skupaj s prehransko in hranilno politiko prispeva k odzivu na nekatere temeljne vzroke migracij; opozarja, da je dostop do zemljišč in naravnih virov ključen za zagotavljanje prehranske in hranilne varnosti lokalnih skupnosti, izboljšanje produktivnosti malih kmetov ob hkratnem prilagajanju proizvodnje podnebnim spremembam in spodbujanje izvajanja prostovoljnih smernic Organizacije za prehrano in kmetijstvo o zemljiških posestih, ki dajejo prednost pravicam in potrebam zakonitih imetnikov zemljiških pravic, zlasti žensk;</P></ACTION><ACTION><P><NO.P>25.</NO.P>poziva Komisijo, naj v okviru svoje razvojne strategije poveča podporo za visokošolske institucije ter tehnično in poklicno izobraževanje in usposabljanje v partnerskih državah, da bi odpravili temeljne vzroke migracij; poudarja pomen krepitve človekovega razvoja z vlaganjem v znanja in spretnosti na lokalni ravni; poziva Komisijo, naj partnerskim državam pomaga pri krepitvi zmogljivosti v zvezi s tem; poleg tega poziva k večji podpori pobudam, ki jih vodijo mladi, da bi izboljšali znanja in spretnosti, inovacije in izmenjavo, migracije pa izkoristili kot gonilo trajnostnega razvoja;</P></ACTION><ACTION><P><NO.P>26.</NO.P>poziva Komisijo, naj dodatno preuči partnerstva EU za privabljanje talentov z več tretjimi državami, zlasti tistimi z visoko stopnjo izseljevanja;</P></ACTION><ACTION><P><NO.P>27.</NO.P>poudarja, da sta krepitev gospodarske vloge in ustvarjanje dostojnih delovnih mest glavni orodji za zmanjšanje neenakosti ter da izboljšujeta možnosti preživljanja v državah izvora in tako omejujeta razloge za nedovoljene migracije; poziva, naj se s sredstvi EU podpreta tudi lokalno podjetništvo in javna infrastruktura;</P></ACTION><ACTION><P><NO.P>28.</NO.P>poudarja, da morajo biti mladi v središču partnerstev in da so bistveni za trajnostni razvoj; poudarja, kako pomembno je podpirati programe izmenjav, kot so Erasmus+ in drugi programi za mobilnost mladih ter znanja in spretnosti, da bi zagotovili priložnosti za izobraževanje in zaposlitev ter mladim omogočili izbiro za uspeh v njihovih državah izvora;</P></ACTION><ACTION><P><NO.P>29.</NO.P>poziva Komisijo, naj kmetijstvo in upravljanje voda doda med prednostne naloge na področju sodelovanja, pri čemer naj spodbuja projekte, ki izboljšujejo samozadostnost in zmanjšujejo migracijski pritisk;</P></ACTION><ACTION><P><NO.P>30.</NO.P>ugotavlja, da lahko migracije in beg možganov predstavljajo izziv za razvoj partnerske države, saj zmanjšujejo usposobljeno delovno silo, ki je na voljo; opozarja, da lahko razvojno sodelovanje zmanjša to tveganje s celovitimi strategijami, ki podpirajo kakovostne sisteme izobraževanja in usposabljanja, krepijo lokalne zaposlitvene možnosti ter spodbujajo prenos znanja in spretnosti; zato poziva Komisijo, naj nadaljuje delo na tem področju, vključno z obravnavanjem vprašanja bega možganov prek okvira razvojne politike in financiranja;</P></ACTION><ACTION><P><NO.P>31.</NO.P>se zaveda, da imajo diaspore osrednjo vlogo pri spodbujanju trajnostnega razvoja, naložb in inovacij v državah izvora; poudarja, da krepitev mrež diaspore ustvarja vzajemne koristi tako za partnerske države kot za EU; poziva EU in države članice, naj okrepijo sodelovanje z organizacijami v diaspori in oblikujejo vključujoče programe, ki bodo prispevali k vzajemno koristnim oblikam krožnih migracij;</P></ACTION><ACTION><P><NO.P>32.</NO.P>poziva Komisijo in države članice, naj vlagajo v kampanje ozaveščanja v EU in tretjih državah, da bi se borili proti dezinformacijam in razširjali informacije o tveganjih nedovoljenih migracij ter spodbujali razumevanje pravil EU o obveznostih glede delovne migracije;</P></ACTION><ACTION><P><NO.P>33.</NO.P>poziva Komisijo in države članice, naj povečajo financiranje, da bi utrdile pravno državo in podporo demokraciji ter izboljšale krepitev države in zmogljivosti, pa tudi javne storitve, vključno z zdravjem, dostopom do čiste vode in izobraževanjem;</P></ACTION><ACTION><P><NO.P>34.</NO.P>znova poudarja, da je celosten pristop, ki združuje razvojno sodelovanje in upravljanje migracij, bistven za učinkovito zagotavljanje varnosti in solidarnosti v EU ter v državah izvora in tranzita;</P></ACTION><ACTION><P><NO.P>35.</NO.P>pozdravlja izjemno pomembno delo humanitarnih, razvojnih in mirovnih akterjev, zlasti organizacij OZN, drugih mednarodnih organizacij in lokalnih akterjev, vključno z lokalnimi organi, organizacijami civilne družbe, zagovorniki človekovih pravic, ženskimi, mladinskimi in nevladnimi organizacijami ter verskimi skupnostmi in organizacijami;</P></ACTION><SEPARATION><P>°</P><P>°	°</P></SEPARATION><ACTION><P><NO.P>36.</NO.P>naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje.</P></ACTION></ACTLST></DISPOSITIF></TEXT></RESOL></TXTLST></SDOCTA>