(4a)Evropsko računsko sodišče je večkrat ugotovilo, da so pomanjkljivosti glede dostopnosti in interoperabilnosti informacijskih sistemov, povezanih z DDV, v državah članicah in organih Unije velika ovira za učinkovite čezmejne preiskave goljufij na področju DDV, nazadnje v Posebnem poročilu št. 8/2025 o goljufijah na področju DDV pri uvozu. V tem poročilu so bile ugotovljene tudi znatne razlike v ravneh upravnih sankcij, ki jih države članice uporabljajo za goljufije na področju DDV pri uvozu, saj te razlike ustvarjajo pogoje, ki gospodarskim subjektom omogočajo izkoriščanje jurisdikcije z najnižjimi kaznimi. Dostop do podatkov o DDV, ki ga ta uredba omogoča EJT in uradu OLAF, povečuje zmogljivost odkrivanja in pregona, vendar ni odvračilno sredstvo za razliko v kaznih. Glede na to in v skladu z zavezo Komisije, da bo revidirala strukturo za boj proti goljufijam v sklopu ukrepov, vključenih v večletni finančni okvir za obdobje po letu 2027, se lahko preuči možnost nadaljnjih ukrepov za odpravo teh razlik, kot je zakonodajni predlog na ustrezni pravni podlagi, s katerim bi dosegli minimalno raven harmonizacije ali usklajenosti upravnih kazni, ki se uporabljajo za najhujše kršitve na področju DDV in za povezane carinske kršitve, saj je treba finančne interese Unije učinkovito zaščititi. Vsakemu takemu predlogu bi morala biti priložena celovita ocena učinka, dokazati pa bi moral skladnost z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti iz člena 5 PDEU.

(4b) Komisija je v beli knjigi iz julija 2025 o pregledu strukture EU za boj proti goljufijam ugotovila, da razdrobljenost pretoka informacij med Eurofiscom, EJT, uradom OLAF, Europolom in Eurojustom pomeni sistemsko strukturno pomanjkljivost, ki preprečuje učinkovit odziv Unije na čezmejne goljufije na področju DDV. V revidirani strukturi za boj proti goljufijam ta uredba pomeni zakonodajno izvedbo stebra za souporabo podatkov in jo je treba razumeti v povezavi z nadaljnjimi ukrepi, ki so napovedani v tej beli knjigi in ki med drugim vključujejo povečanje operativne zmogljivosti Eurofisca, harmonizacijo pogojev in pravil o odgovornosti za davčne zastopnike, ki jih imenujejo davčni zavezanci, ki niso iz Unije, v sistemu UVEM in drugih uvoznih ureditvah za DDV, ter razširitev okvira za upravljanje podatkov v sistemu CESOP, da se doseže usklajenost z dostopom do carinskih podatkov, vzpostavljenim s to uredbo.

(4c) Informacije, ki jih hranijo carinski organi v zvezi z uvoznimi postopki, v katerih so obveznosti v zvezi z DDV odložene ali oproščene, so za namene člena 113 PDEU same po sebi informacije, povezane z DDV. Področje uporabe člena 17(1), točka (f), Uredbe (EU) št. 904/2010 je treba razširiti na vse uvozne postopke, ki vključujejo oprostitve ali odloge plačila DDV, tudi na postopke na podlagi uvozne ureditve „vse na enem mestu“, vzpostavljene z Direktivo 2006/112/ES, ter med obvezne podatkovne elemente dodati prijavljeno carinsko vrednost in državo porekla, da bodo lahko pristojni organi, med katerimi sta EJT in urad OLAF, uvozne deklaracije navzkrižno preverjali s prijavami DDV in odkrivali odstopanja, ki kažejo na goljufije. Ta razširitev ne bi smela posegati v materialna carinska pravila, ki urejajo omenjene uvozne postopke, za katere se še naprej uporablja Uredba (EU) št. 952/2013.

(4d)Da bi se zmogljivost izvrševanja, vzpostavljena s to uredbo, učinkovito razširila na vse države članice, s čimer bi odpravili dolgotrajne asimetrije na enotnem trgu in na področju boja proti goljufijam v Uniji, ter v skladu z zavezo Komisije, da bo revidirala strukturo za boj proti goljufijam, bi bilo treba od držav članic, ki ne sodelujejo v EJT, zahtevati, da imenujejo pristojni nacionalni organ, ki bo odgovoren za izpolnjevanje enakovrednih funkcij za namene sodelovanja z Eurofiscom in uradom OLAF v zvezi z bojem proti goljufijam na področju DDV. Te države članice bi morale v šestih mesecih od začetka veljavnosti te uredbe uradno obvestiti Komisijo o imenovanem organu in ji vsako leto poročati o uporabi prejetih informacij, vključno s številom začetih preiskav in njihovimi rezultati.

(5a)Med zakoreninjenimi ovirami za učinkovito sodelovanje med organi Unije so nezdružljivost informacijskih sistemov, razdrobljenost komunikacijskih kanalov in omejena interoperabilnost sistemov za vodenje zadev, kar povzroča neučinkovitost, zamude in večje upravno breme. Zato je treba povečati interoperabilnost in razviti skupno digitalno infrastrukturo, da bi zagotovili nemoteno in varno izmenjavo informacij.

(8a) Čeprav člen 13 Uredbe (EU) št. 904/2010 že zahteva, da si pristojni organi za DDV držav članic na lastno pobudo izmenjujejo informacije, ki bi lahko bile koristne v boju proti goljufijam na področju DDV, se ta obveznost uporablja za organe, pristojne za DDV, in ne zajema pristojnih carinskih organov držav članic, ki niso organi, pristojni za DDV, v smislu te uredbe. Poleg tega niti obstoječi mehanizem iz člena 13 Uredbe (EU) št. 904/2010 niti mreža Eurofisc ne zagotavljata, da bi carinski organi pridobljene obveščevalne podatke o goljufijah na lastno pobudo sporočali neposredno EJT in uradu OLAF. Za sheme goljufij na področju DDV, povezane z uvoznimi postopki, so značilna sistematična odstopanja med informacijami, prijavljenimi carinskim organom ob uvozu, in prijavami DDV, naknadno vloženimi v namembni državi članici. Tovrstna odstopanja pogosto prvi odkrijejo carinski organi, in sicer z analizo za obvladovanje tveganj. Da bi to vrzel zapolnili in zagotovili, da se bodo carinski obveščevalni podatki višje v verigi, ki jih pridobijo carinski organi, nemudoma posredovali organom, pristojnim za preiskovanje in pregon čezmejnih goljufij na področju DDV, ter glede na to, da je učinkovito uveljavljanje pravic dostopa iz členov 49a in 49b Uredbe (EU) št. 904/2010, odvisno od tega, ali sta EJT in urad OLAF obveščena o obstoju morebitnih primerov goljufij, je treba od pristojnih carinskih organov zahtevati, da te informacije posredujejo na lastno pobudo. Te podatke bi morali posredovati Eurofiscu, EJT in uradu OLAF vedno, ko podatki iz člena 17(1), točka (f), kažejo na vzorce, značilne za goljufije na področju DDV. Ta ukrep je ključen za učinkovito zaščito finančnih interesov Unije in je skladen z zavezo Komisije, da bo kot bistveni del svežnja večletnega finančnega okvira za obdobje po letu 2027 revidirala splošno strukturo za boj proti goljufijam. Evropski parlament je v zadnjih letih v svojih resolucijah o zaščiti finančnih interesov Unije večkrat pozval k boljšemu usklajevanju med carinskimi organi in organi za DDV na nacionalni ravni, zlasti prek nacionalnih strategij za boj proti goljufijam. Omenjeni mehanizem za posredovanje podatkov na lastno pobudo deluje izključno v okviru upravnega sodelovanja na področju DDV iz Uredbe (EU) št. 904/2010 ter ne posega v vsebinske carinske postopke, vzpostavljene na podlagi Uredbe (EU) št. 952/2013, in povezana pravila o upravljanju podatkov.

(8b) Učinkovitost mehanizma za posredovanje podatkov na lastno pobudo iz te uredbe je odvisna od ustreznega usklajevanja na nacionalni ravni med pristojnimi carinskimi organi in pristojnimi organi za DDV v državah članicah. Ti organi so v veliko državah članicah ločeni upravni subjekti z ločenimi nadzornimi verigami in informacijskimi sistemi. Države članice bi zato morale poskrbeti, da bodo njihovi pristojni carinski organi in organi, pristojni za DDV, vzpostavili redne mehanizme za usklajevanje, tudi prek okvira Eurofisc, da bi lažje ugotovili odstopanja, ki kažejo na goljufije na področju DDV, ter ustrezne carinske podatke pravočasno posredovali Eurofiscu, EJT in uradu OLAF. To usklajevanje je postopkovni in organizacijski ukrep, ki nacionalnim organom ne nalaga dodatnih obveznosti v zvezi z informacijsko tehnologijo.

(10a)Dostop EJT in urada OLAF do sistema VIES, sistema nadzora in osrednjega elektronskega sistema informacij o plačilih (CESOP) ter vseh drugih sistemov in podatkovnih zbirk bi moral zadevati naslednje glavne kategorije podatkov: informacije o identifikacijskih številkah za DDV in transakcijah z DDV znotraj Skupnosti, relevantne informacije o uvozu, oproščenem DDV, v zvezi z uvozno ureditvijo „vse na enem mestu“ (ureditev UVEM) in carinskim postopkom 42/63 ter informacije o zbirnih plačilih. Ta dostop bi bilo treba EJT in uradu OLAF odobriti le za namene opravljanja njunih nalog iz člena 4 Uredbe (EU) 2017/1939 in člena 1(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastila za sprejetje izvedbenih aktov, s katerimi bi določila točne kategorije podatkov, ki so lahko EJT in uradu OLAF na voljo za namene izvajanja njunih nalog iz navedenih členov. Osnutki teh izvedbenih aktov bi se morali predložiti Evropskemu parlamentu v vednost, da lahko izvršuje svoje pravice.

(-1) vstavi se naslednji člen:

(-1a)vstavi se naslednji člen:

(-1b) V členu 17(1) se točka (f) nadomesti z naslednjim:

„(f) informacije, ki jih zberejo carinski organi držav članic v zvezi z vsem uvozom blaga, za katerega se ob uvozu zahteva oprostitev plačila DDV, odlog plačila DDV ali posebna računovodska ureditev, med drugim na podlagi člena 143(1), točka (d), Direktive 2006/112/ES (carinski postopek 42/63), na podlagi uvozne ureditve „vse na enem mestu“, vzpostavljene s členi od 369l do 369x navedene direktive, in na podlagi katerega koli drugega uvoznega postopka, v katerem se obveznost obračunavanja DDV odloži do prihoda v namembno državo članico, pri čemer so te informacije omejene na naslednje podatkovne elemente:

1a.Dostop iz odstavka 1 se odobri le v okviru aktivnih preiskav domnevnih kaznivih dejanj ali pregona storilcev teh kaznivih dejanj, ki spadajo v področje uporabe člena 4 Uredbe (EU) 2017/1939, ter je zasnovan in se uporablja tako, da se prepreči neciljno iskanje ali dostop, ki ni povezan s konkretnim primerom. Za zaščito načel varstva podatkov arhitektura in operativni protokoli sistema izrecno prepovedujejo vse oblike špekulativnega rudarjenja podatkov, pridobivanja neprečiščenih podatkov, splošnih iskanj ali avtomatiziranega profiliranja, ki niso povezane s posamezno preiskavo.

1b.Za centralizirani dostop iz odstavka 1 veljajo ustrezni tehnični in organizacijski ukrepi, s katerimi se zagotovi, da je vsak dostop mogoče pripisati točno določeni preiskavi ali pregonu in identificiranemu pooblaščenemu uporabniku. Tak dostop se evidentira na način, ki omogoča učinkovito naknadno preverjanje.

3a.EJT vsako leto objavi statistične podatke o uporabi centraliziranega dostopa, odobrenega na podlagi te uredbe, vključno s številom opravljenih poizvedb, številom preiskav, v katerih je tak dostop prispeval k napredku zadeve, ter številom primerov, v katerih je bilo ugotovljeno, da so podatki, do katerih se je dostopalo, nepomembni in izbrisani. Ti statistični podatki se vključijo v letna poročila EJT in predložijo Evropskemu parlamentu. V skladu z zadevnimi določbami, ki urejajo preiskave, se ti podatki ustrezno redigirajo, da se zagotovita zaupnost in pravilna izvedba preiskav.

5a. Vse uporabnike zavezujejo pravila o zaupnosti iz te uredbe. Postopki izmenjave informacij in dostopa do podatkov se izvajajo v skladu z Uredbama (EU) 2016/679 in (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta ter ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

5b. Sistemi, ki omogočajo centraliziran dostop iz odstavka 1, so zasnovani tako, da zagotavljajo popolno interoperabilnost s sistemi, ki jih uporabljajo ustrezni organi Unije, da se olajšajo učinkovite in varne izmenjave informacij ter zmanjšajo upravna bremena.

5c. Komisija v tesnem sodelovanju z EJT oceni potrebo po dodatnem financiranju Unije za podporo razvoju interoperabilnih informacijskih sistemov, digitalnih orodij in specializiranega osebja.

5d.Kadar na podlagi posredovanja carinskih organov na lastno pobudo v skladu s členom 13a EJT prejme osebne podatke, se uporabljajo naslednja pravila:

2a.Centralizirani dostop iz odstavka 1 je zasnovan in se uporablja tako, da ima urad OLAF osredotočen dostop za posamezno preiskavo, ki ga potrebuje, in da ni mogoče izvajati neciljnih iskanj ali pridobiti dostopa za kateri koli drug namen kot za začetek ali izvajanje preiskav v skladu z nalogami urada OLAF iz člena 1(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013. Tak dostop ne omogoča pridobivanja neprečiščenih podatkov, splošnega spremljanja ali avtomatiziranega profiliranja, ki ni povezano s posamezno upravno preiskavo.

2b.Za centralizirani dostop iz odstavka 1 veljajo ustrezni tehnični in organizacijski ukrepi, s katerimi se zagotovi, da je vsak dostop mogoče pripisati točno določeni preiskavi in identificiranemu pooblaščenemu uporabniku. Tak dostop se evidentira na način, ki omogoča učinkovito naknadno preverjanje.

3a.Urad OLAF vsako leto objavi statistične podatke o uporabi centraliziranega dostopa, odobrenega na podlagi te uredbe, vključno s številom opravljenih poizvedb, številom preiskav, v katerih je tak dostop prispeval k napredku zadeve, ter številom primerov, v katerih je bilo ugotovljeno, da so podatki, do katerih se je dostopalo, nepomembni in izbrisani. Ti statistični podatki se vključijo v letna poročila urada OLAF in predložijo Evropskemu parlamentu. V skladu z zadevnimi določbami, ki urejajo preiskave, se ti podatki ustrezno redigirajo, da se zagotovita zaupnost in pravilna izvedba preiskav.

5a. Vse uporabnike zavezujejo pravila o zaupnosti iz te uredbe. Postopki izmenjave informacij in dostopa do podatkov se izvajajo v skladu z Uredbama (EU) 2016/679 in (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta ter ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

5b. Sistemi, ki omogočajo centraliziran dostop iz odstavka 1, so zasnovani tako, da zagotavljajo popolno interoperabilnost s sistemi, ki jih uporabljajo ustrezni organi Unije, da se olajšajo učinkovite in varne izmenjave informacij ter zmanjša upravno breme.

5c. Komisija v tesnem sodelovanju z uradom OLAF oceni potrebo po dodatnem financiranju Unije za podporo razvoju interoperabilnih informacijskih sistemov, digitalnih orodij in specializiranega osebja.

5d.Kadar na podlagi posredovanja carinskih organov na lastno pobudo v skladu s členom 13a urad OLAF prejme osebne podatke, se uporabljajo naslednja pravila:

(5a)V členu 59 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Komisija vsaka tri leta od … [datum začetka veljavnosti te uredbe] in na podlagi poročil EJT, urada OLAF in Eurofisca Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu računskemu sodišču predloži poročilo o uporabi te uredbe. V poročilu zlasti oceni: