1.izraža popolno solidarnost z gruzijskim ljudstvom, ki se še naprej bori za evropsko in demokratično Gruzijo kljub demokratičnemu nazadovanju, vse večji represiji, nezakonitim aretacijam, neutrudni sovražni retoriki, dezinformacijam in grožnjam; poudarja, da skoraj 75 % Gruzijcev še naprej podpira nadaljnje vključevanje v EU; ponovno poudarja, da vrata EU ostajajo na široko odprta za gruzijsko ljudstvo, da se vrne na evropsko pot;

2.z globokim razočaranjem ugotavlja, da stranka Gruzijske sanje ni le prekinila, temveč je dejansko obrnila pot Gruzije k evropski integraciji; obžaluje, da je prišlo do nazadovanja pri izvajanju vseh devetih prednostnih nalog, ki so bile pogoj za podelitev statusa kandidatke Gruziji; poudarja kontradiktorne trditve stranke Gruzijske sanje, da vključevanje v EU ostaja glavna prednostna naloga, hkrati pa njeni najvišji uradniki in mediji, povezani z vlado, vodijo organizirano in sistematično kampanjo za širjenje manipulativnega diskurza v ruskem slogu, dezinformacij in teorij zarote proti EU, njenim uradnikom in diplomatom;

3.obžaluje, da je stranka Gruzijske sanje od prirejenih parlamentarnih volitev oktobra 2024 še okrepila svojo pot do popolnega avtoritarizma; je ogorčen nad hitrim rušenjem gruzijskih demokratičnih temeljev s ciljno usmerjenimi napadi na gruzijske demokratične institucije, temeljne svoboščine in demokratični pluralizem, kar je v popolnem nasprotju z demokratičnim razvojem, potrebnim za članstvo v EU; se strinja z oceno Komisije, da ključne institucije, kot so centralna volilna komisija, komisija za komuniciranje, visoki sodni svet, ustavno sodišče, državno tožilstvo, narodna banka, organi odkrivanja in pregona ter varnostne agencije, niso nepristranske in neodvisne ter niso pod demokratičnim nadzorom; poudarja, da Gruzija ne more doseči napredka v evropskem pristopnem procesu, dokler se ne vrne na pot demokratičnih reform in dokler med drugim ne zagotovi svobodnih, poštenih in konkurenčnih volitev, zaščiti neodvisnosti uradnih institucij, učinkovito obravnava oligarhičnega nadzora ter izboljša varstva človekovih pravic in svobode medijev;

4.poudarja, da bi bile ciljno usmerjene osebne sankcije, ki so jih EU in njene države članice uvedle proti Bidzini Ivanišviliju, ključnim voditeljem stranke Gruzijske sanje, sodnikom, tožilcem in drugim uradnikom, odgovornim za nenehno demokratično nazadovanje v Gruziji, volilne goljufije, hude kršitve človekovih pravic ter preganjanje političnih nasprotnikov in aktivistov, ter proti soudeleženim lastnikom podjetij in medijskih hiš, povezanih s stranko Gruzijske sanje, pomemben instrument proti nekaznovanju; pozdravlja dejstvo, da je zaradi pomanjkanja soglasja na ravni EU vse več držav članic uvedlo individualne prepovedi izdajanja vizumov in druge sankcije proti gruzijskim uradnikom; poziva druge države članice, naj sledijo temu zgledu;

5.ponovno odločno poziva EU in njene države članice, naj uvedejo takojšnje in ciljno usmerjene osebne sankcije proti Bidzini Ivanišviliju, njegovim družinskim članom in podjetjem, ter poziva EU, naj zamrzne njegovo premoženje, pri tem pa sodeluje z drugimi jurisdikcijami, zlasti Združenim kraljestvom in Združenimi državami Amerike;

6.obsoja sistematično nekaznovanje uradnikov in institucij, odgovornih za politično represijo, nadlegovanje novinarjev in zagovornikov človekovih pravic ter preganjanje predstavnikov opozicije; poudarja, da je bil dosedanji odziv EU neustrezen in prepozen glede na pospešeno avtoritarno konsolidacijo v Gruziji; poziva Svet in države članice, naj takoj sprejmejo usklajene omejevalne ukrepe na ravni EU proti vsem odgovornim politikom, uradnikom in omogočevalcem, vključno z razširitvijo seznamov sankcij, obsežnimi zamrznitvami sredstev in prepovedmi izdajanja vizumov za osebe, odgovorne za ugrabitev države, represijo in propagando, ki jo podpira režim; poziva novo madžarsko vlado, naj odpravi blokado, ki jo je njena predhodnica uvedla glede ciljno usmerjenih sankcij na ravni EU proti Bidzini Ivanišviliju in širšemu vodstvu stranke Gruzijske sanje; poziva Svet, naj preuči možnost za uporabo kolektivnih mehanizmov, kadar soglasja ni mogoče doseči, da bi zagotovili učinkovit in enoten odziv EU;

7.obžaluje, da stranka Gruzijske sanje ni sprejela nobenih ukrepov za spremembo svoje protidemokratične in protievropske usmeritve; meni, da bi moralo biti sodelovanje z gruzijskimi oblastmi strogo pogojeno s tem, da sprejmejo oprijemljive in preverljive ukrepe, s katerimi bi obrnile sedanji potek demokratičnega nazadovanja, represije, omejitev in ostrih dezinformacij proti EU po vzoru Rusije; zato ohranja svoja dosedanja stališča glede nepriznavanja legitimnosti parlamenta in predsednika, ki ga je ta imenoval; obžaluje, da je gruzijski parlament dejansko enostrankarski parlament, ki brez vsebinskega premisleka potrjuje zakonodajne pobude, katerih cilj je rušenje temeljev pluralistične parlamentarne demokracije; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je dejanski gruzijski parlament napovedal začasni izstop iz parlamentarne skupščine EuroNest;

8.ponovno poziva predstavnike EU in držav članic ter poslance, naj se ne sestajajo s predstavniki režima, začenši s sedanjim dejanskim predsednikom, dokler bodo gruzijske oblasti še naprej povzročale demokratično nazadovanje in izvajale zatiranje; poziva države članice, naj utrdijo enoten in usklajen pristop k omejevanju političnih stikov z oblastmi stranke Gruzijske sanje na zadeve, ki so nujno potrebne, hkrati pa ohranijo in okrepijo sodelovanje z gruzijsko civilno družbo, neodvisnimi mediji in akademskimi ustanovami; obsoja nenehno agresivno retoriko proti diplomatom, politikom in uradnikom EU in držav članic; poudarja, kako pomembno je, da se med gruzijskim prebivalstvom in političnimi silami, ki so zavezane demokratičnim načelom, še naprej spodbujajo evropske norme, demokratične vrednote in evropska pot;

9.je zaskrbljen zaradi agresivne retorike proti Združenim državam Amerike, Združenemu kraljestvu in drugim zaveznikom;

10.poziva gruzijske oblasti, naj ponovno uvedejo zaščitne ukrepe za javne uslužbence, ki temeljijo na dosežkih, ponovno vzpostavijo učinkovito pravno zaščito pred politično motiviranimi odpuščanji in zagotovijo učinkovito uveljavljanje pravice do dostopa do javnih informacij;

11.poudarja, da je večina opozicijskih strank bojkotirala občinske volitve 4. oktobra 2025, kar kaže na globoko nezaupanje večine družbe v neodvisnost volilnega procesa; obžaluje, da so spremembe gruzijskega volilnega zakonika, sprejete decembra 2024 ter marca in aprila 2025, dodatno okrepile prevlado vladajoče stranke in uvedle nove omejitve za registracijo lokalnih opazovalcev, medijev in volilnih subjektov; ponovno poudarja, da so gruzijske oblasti prezrle pozive Beneške komisije k razveljavitvi sprememb, sprejetih leta 2024; poudarja, da je pomanjkanje opazovalnih misij OSCE/ODIHR zaradi poznega povabila in nezadostnega opazovanja lokalnih opazovalnih organizacij zaradi omejitev resno vplivalo na preglednost volilnega procesa in verodostojnost njegovih rezultatov; ponovno poziva k izboljšanju volilnega okolja, vzpostavljenega z neodvisno in nepristransko volilno upravo, da bodo prihodnje volitve potekale ob skrbnem opazovanju mednarodnih in nacionalnih nevladnih organizacij; izraža globoko zaskrbljenost zaradi spremembe volilnega zakonika iz decembra 2025, ki gruzijskim državljanom prepoveduje glasovanje iz tujine; poudarja, da je udeležba na volitvah temeljna ustavna pravica vsakega državljana in da jo je treba omogočiti ne glede na kraj prebivališča;

12.obsoja sprejetje zakonodaje brez primere, ki je vse bolj restriktivna in katere cilj je praktično onemogočiti, da bi mednarodna podpora, vključno s finančnimi sredstvi, dosegla civilno družbo in medije, ter jih odrezati od kakršnega koli neodvisnega financiranja; poudarja najnovejše spremembe zakona o nepovratnih sredstvih, ki so začele veljati 5. marca 2026 in ki znatno razširjajo področje uporabe pojma „nepovratna sredstva“ ter določajo, da je prejemanje nepovratnih sredstev ali financiranja iz tujine brez predhodne odobritve vlade kaznivo dejanje, ki se kaznuje z zaporno kaznijo do šestih let; ugotavlja, da je to neposredna kršitev pridružitvenega sporazuma med EU in Gruzijo; poziva k zaščiti političnih fundacij, mednarodnih nevladnih organizacij in razvojnih agencij; opozarja gruzijske oblasti, da bo imelo vsako nadlegovanje organizacij iz držav članic EU neposredne posledice;

13.ugotavlja, da te spremembe sledijo spremembam zakona o nepovratnih sredstvih, sprejetim aprila 2025, s katerimi so se že znatno omejile možnosti za mednarodno finančno podporo in uvedla zahteva, da morajo mednarodni donatorji za nepovratna sredstva pridobiti predhodno odobritev državnih organov, ter restriktivno spremljanje in kazensko upravna odgovornost za prejemnike, katerih namen je odvrniti organizacije od sprejemanja mednarodne pomoči, vključno s financiranjem iz EU; poudarja, da lahko široka opredelitev pojma nepovratnih sredstev zajema širok razpon transakcij, za katere je potrebna predhodna odobritev, in da lahko zaradi nje vsak državljan postane morebitna tarča vladnega preganjanja; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da osemletna prepoved članstva v politični stranki velja za vsako osebo, ki je bila kadar koli zaposlena v organizaciji, ki se je financirala s tujimi sredstvi, zaradi česar je velikemu številu družbeno aktivnih posameznikov onemogočeno sodelovanje v strankarski politiki; odločno poziva EU in njene države članice, naj nemudoma sprejmejo ukrepe za zaščito in ohranitev preostalih neodvisnih medijev in organizacij civilne družbe v Gruziji;

14.obžaluje nenehne poskuse vladajoče stranke Gruzijske sanje, da bi preganjala politične nasprotnike, tudi z nezakonitimi aretacijami in pridržanjem, grožnjami in fizičnimi napadi; obsoja zapiranje političnih nasprotnikov, ki niso želeli nastopiti pred začasno preiskovalno komisijo dejanskega gruzijskega parlamenta, ki jo je stranka Gruzijske sanje uporabila kot obliko politično zrežiranega sojenja, da bi utrla pot nadaljnjemu preganjanju političnih nasprotnikov in prepovedala delovanje opozicijskih strank; poudarja, da dejstvo, da ima Gruzija politične zapornike, ni združljivo z njenimi obveznostmi iz pridružitvenega sporazuma med EU in Gruzijo; poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi vseh oseb, zaprtih iz političnih razlogov, tudi opozicijskih politikov in nekdanjih uradnikov; ugotavlja, da je dejanski predsednik pred občinskimi volitvami pomilostil dva opozicijska politika ter tako poskrbel za navidezno konkurenčnost volitev; ponovno odločno poziva k takojšnji izpustitvi nekdanjega predsednika Mihaila Sakašvilija iz humanitarnih razlogov, da bo lahko poiskal nujno zdravniško pomoč v tujini; poleg tega poziva oblasti stranke Gruzijske sanje, naj poslancem Evropskega parlamenta omogočijo neoviran dostop do Mihaila Sakašvilija in drugih političnih zapornikov;

15.ugotavlja, da zaporna kazen nekdanjega predsednika vlade Iraklija Garibašvilija kljub priznanju krivde in obstoju verodostojnih javnih dokazov o korupciji vzbuja resne pomisleke glede tega, ali je postopek izpolnjeval standarde poštenega sojenja; poudarja, da ta primer odraža širše pomisleke glede politično pogojene pravosodne prakse, neformalnih struktur oblasti in notranjih razhajanj v vladajoči stranki Gruzijske sanje, vključno z vlogo Bidzine Ivanišvilija;

16.poziva gruzijske oblasti, naj uvedejo neodvisne mehanizme za ugotavljanje odgovornosti, zagotovijo nepristranskost sodstva in poskrbijo, da bodo storilci politično motiviranih zlorab odgovarjali v skladu z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic;

17.poziva k celoviti reformi visokega sodnega sveta v skladu s priporočili Beneške komisije, ki bi vključevala uvedbo časovno omejenih mandatov brez možnosti podaljšanja, pregledne postopke imenovanja in izredna preverjanja integritete vodstvenih delavcev v sodstvu ob smiselni vključenosti mednarodnih strokovnjakov, da bi se okrepila neodvisnost sodstva in zaupanje javnosti vanj; z razočaranjem ugotavlja, da je bil razpuščen protikorupcijski urad, ustanovljen leta 2022, ki je bil ena od ključnih zahtev, da bi EU Gruziji podelila status kandidatke; poziva gruzijske oblasti, naj spremenijo postopek imenovanja na mesto generalnega državnega tožilca tako, da bo za to potrebna kvalificirana parlamentarna večina, in naj zakon o državnem tožilstvu uskladijo z evropskimi standardi;

18.poziva gruzijskega varuha človekovih pravic, naj še bolj dejavno izvaja svoj mandat in uporabi vse razpoložljive mehanizme za zaščito človekovih pravic, pri tem pa naj se vključuje v konstruktivni dialog in sodeluje z zagovorniki človekovih pravic ter civilno družbo v Gruziji; poudarja, da je treba preprečiti selektivno izvajanje njegovega mandata, kot je navedeno v poročilu Komisije o Gruziji za leto 2025; poudarja, da ima varuh človekovih pravic izrecno pooblastilo, da od OVSE/ODIHR zahteva zakonodajna mnenja v zvezi z avtoritarno ali nedemokratično zakonodajo;

19.obžaluje, da ni bil dosežen napredek pri odpravljanju oligarhičnih struktur, in poziva gruzijske oblasti, naj sprejmejo sistemski pristop v skladu z ustreznimi priporočili Beneške komisije, ki bo vključeval strožje zahteve glede preglednosti, učinkovita pravila o navzkrižju interesov in zaščitne ukrepe pred neprimernim vplivanjem na sprejemanje političnih in gospodarskih odločitev;

20.odločno obsoja poskuse gruzijskih oblasti, da bi prepovedale delovanje opozicijskih strank; poziva oblasti, naj nemudoma ustavijo te poskuse in umaknejo ustavno tožbo, ki jo je vložilo 88 poslancev dejanskega gruzijskega parlamenta in v kateri ti zahtevajo, da se dejavnosti treh glavnih opozicijskih strank – Združenega narodnega gibanja, Koalicije za spremembe in koalicije Močna Gruzija-Lelo – razglasijo za neustavne in da se njihova registracija prekliče; poudarja, da taka dejanja resno ogrožajo temeljna demokratična načela in politični pluralizem; poudarja, da je za zdravo demokracijo potrebna poštena in svobodna konkurenca med različnimi političnimi strankami;

21.izraža odločno nestrinjanje z uvedbo novega člena v kazenski zakonik, ki prepoveduje „javno in sistematično“ kritiko oblasti ali dvom v njeno legitimnost ter „drugo javno in sistematično dejanje iste osebe“, pri čemer ta člen ostaja odprt za različne razlage, vendar vseeno določa zaporno kazen do treh let; poudarja, da to omogoča dejansko kriminalizacijo svobode izražanja, in poziva vlado, naj ta zakon odpravi;

22.je izredno zaskrbljen, ker je stranka Gruzijske sanje že sprejela več zakonodajnih aktov, katerih cilj je zadušiti civilno družbo in neodvisne medije ter omejiti pluralizem, kot so zakon o registraciji tujih agentov, omejevalne spremembe zakona o radiodifuziji, zakona o javnih storitvah, zakona o zbiranju in manifestacijah ter strožje določbe v kazenskem zakoniku in zakoniku o upravnih prekrških; zlasti obsoja zakonodajne ukrepe, s katerimi se povečujejo globe v skladu z upravnimi zakoniki, zaradi česar so protestniki, ki teh glob ne morejo plačati, vse pogosteje zaprti; ponovno poziva k takojšnji izpustitvi vseh političnih zapornikov in drugih nezakonito pridržanih oseb; opozarja, da so prizadevanja gruzijskih oblasti, da bi živahno gruzijsko civilno družbo preoblikovale v strogo nadzorovano okolje z vladami povezanih organizacij, nadaljnji korak k temu, da postanejo avtoritarni režim; opozarja, da večina teh zakonov posnema zgodnje dogodke pod Putinovim totalitarnim režimom v Rusiji; poziva gruzijske oblasti, naj razveljavijo te zakonodajne akte kot oprijemljiv korak nazaj na pot v EU;

23.obsoja ponižujoče in nečloveško ravnanje, ki naj bi ga bila Elene Hoštarija deležna v priporu; zahteva njeno takojšnjo in brezpogojno izpustitev ter takojšen umik politično motiviranih obtožb proti njej;

24.izraža globoko zaskrbljenost zaradi nenehne zlorabe upravnega pridržanja protestnikov in aktivistov; je seznanjen s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Mekvabišvili proti Gruziji, v kateri je bilo ugotovljeno, da je zanašanje izključno na pričevanja policije brez neodvisnih dokazov ogrozilo jamstva za pošteno sojenje in prispevalo k naložitvi nesorazmernih sankcij zoper miroljubne protestnike; poziva gruzijske oblasti, naj reformirajo svoje postopke za upravne prekrške, da bi jih uskladile z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah;

25.obsoja verodostojna poročila o pretirani uporabi sile, mučenju in grdem ravnanju s protestniki in pridržanimi osebami, vključno z nedavnimi ugotovitvami Evropskega odbora za preprečevanje mučenja in nehumanega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja (CPT), v katerih so dokumentirane obtožbe o policijskih zlorabah ter sistemskih pomanjkljivostih glede zaščitnih ukrepov in odgovornosti; poziva gruzijske oblasti, naj zagotovijo takojšnje, neodvisne in učinkovite preiskave, preganjajo odgovorne osebe in v celoti izvajajo priporočila Evropskega odbora za preprečevanje mučenja in nehumanega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja;

26.obsoja naraščajoč trend, da gruzijski organi odkrivanja in pregona verbalno ter fizično zlorabljajo protestnike, grozijo s posilstvom in drugim nasiljem na podlagi spola ter izvajajo nezakonite telesne preiskave v okviru kampanje za ustrahovanje disidentov, zlasti protestnic, ter dušijo človekove pravice Gruzijcev do svobode izražanja in mirnega zbiranja;

27.obsoja sprejeto zakonodajo, ki določa samodejno pridržanje in posledično naložitev kazenskih sankcij, vključno z zaporno kaznijo do enega leta, za posameznike, ki mirno protestirajo na pločnikih in območjih za pešce; poudarja, da so taki ukrepi represivni instrumenti, namenjeni zatiranju drugače mislečih v politične namene; obžaluje pogosto pridržanje posameznikov zaradi izražanja njihovih mnenj v družbenih medijih;

28.izraža izjemno zaskrbljenost zaradi obtožb, da je bila v Gruziji med protesti proti posameznikom morda uporabljena prepovedana kemična snov; poudarja, da bi uporaba kakršne koli kemične snovi proti civilistom, če bi bila potrjena, pomenila hudo kršitev temeljnih človekovih pravic, mednarodnih humanitarnih norm in obveznosti Gruzije v skladu z mednarodnim pravom, vključno s prepovedjo kemičnega orožja; obžaluje, da gruzijske oblasti niso opravile ustrezne preiskave v zvezi s tem; poziva k takojšnji, neodvisni in pregledni mednarodni preiskavi teh obtožb; poziva Organizacijo za prepoved kemičnega orožja v okviru Združenih narodov, naj opravi preiskavo, in države članice, naj ta primer predložijo v nadaljnjo preiskavo;

29.izraža globoko zaskrbljenost zaradi sistematičnih kršitev človekovih pravic v Gruziji in diskriminacije ranljivih skupin, vključno z osebami LGBTIQ+; poudarja, da te kršitve niso združljive z obveznostmi Gruzije v skladu s pridružitvenim sporazumom med EU in Gruzijo ter z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic; poziva gruzijske oblasti, naj spoštujejo pravice do svobode izražanja, zbiranja, združevanja in političnega udejstvovanja ter naj zagotovijo varnost in zaščito ter učinkovita pravna sredstva za vse zagovornike in aktiviste na področju človekovih pravic; odločno poziva EU in države članice, naj spremljajo te kršitve, zagotavljajo podporo in zaščito ogroženim posameznikom ter napredek, dosežen na področju pomoči, sodelovanja in pristopa k EU, povežejo z oprijemljivimi izboljšavami na področju varstva človekovih pravic;

30.poziva dejanski gruzijski parlament, naj razveljavi zakon o družinskih vrednotah ter zaščiti otrok in mladoletnikov, katerega določbe hudo kršijo človekove pravice, vključno s pravicami do enakosti, nediskriminacije, izobraževanja, zdravja, svobode izražanja, mirnega zbiranja in združevanja ter zasebnosti, svobode in varnosti; izraža solidarnost s skupnostjo LGBTIQ+ v Gruziji in z globokim ogorčenjem obsoja, da se z zakonom vzpostavlja napačno enačenje sporazumnih istospolnih odnosov in incesta; opozarja, da so podobni zakoni v Rusiji pod Putinovim režimom utrli pot obsežni represiji nad manjšinami in nazadnje tudi ozračju ustrahovanja in diskriminacije v Rusiji;

31.izraža resno zaskrbljenost zaradi razmer v gruzijski regiji Chiatura, ki so posledica rudarjenja mangana za trg EU, in poziva k izvajanju direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti, saj je EU odgovorna za dobrobit lokalnih prebivalcev in za varstvo okolja, ki ga je prizadela povzročena škoda;

32.ponovno poudarja svoje nasprotovanje nazadovanju na področju delovne zakonodaje in pravic delavcev v Gruziji, kot se je pokazalo s spremembami zakona o javnih storitvah iz leta 2024; poziva gruzijske oblasti, naj spoštujejo standarde delovnega prava in se vzdržijo omejevanja pravic delavcev; opozarja, da pravni red EU vključuje uskladitev s konvencijami Mednarodne organizacije dela, Evropsko socialno listino in zakonodajo EU o delovnih pogojih;

33.pozdravlja, da je OVSE na pobudo 24 sodelujočih držav aktivirala tako imenovani moskovski mehanizem, kar je priložnost za napotitev strokovne misije, ki bo ocenila, kako Gruzija izvaja zaveze OVSE, zlasti v zvezi s stanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin od pomladi 2024; poziva gruzijske oblasti, naj se vsebinsko odzovejo na ugotovitve misije in v jasno določenih rokih izvajajo njena priporočila, vključno s priporočili o izpustitvi oseb, pridržanih iz političnih razlogov, razveljavitvi zakonodaje, ki ni skladna z mednarodnimi obveznostmi, in ugotavljanju odgovornosti za grdo ravnanje; poudarja, da bi morale sodelujoče države in ustrezne mednarodne institucije razmisliti o ustreznih nadaljnjih ukrepih za zagotovitev odgovornosti, vključno s ciljno usmerjenimi sankcijami in uporabo ustreznih mednarodnih pravnih mehanizmov, če oblasti ne bodo sprejele konkretnih in preverljivih ukrepov za izvajanje priporočil misije; poziva države članice EU, ki sodelujejo v OVSE, naj glede na sistematične in dobro dokumentirane kršitve, v zvezi s katerimi je potrebna celovita neodvisna ocena, dejavno podprejo podaljšanje mandata misije;

34.pozdravlja resolucijo parlamentarne skupščine Sveta Evrope iz oktobra 2025, v kateri ta organe Sveta Evrope poziva, naj „uporabijo vsa razpoložljiva sredstva“, vključno s členom 52 Evropske konvencije o človekovih pravicah in meddržavnimi pritožbami pri Evropskem sodišču za človekove pravice v skladu z njenim členom 33, da bi zagotovili, da Gruzija izpolnjuje svoje obveznosti kot država članica Sveta Evrope; poziva države članice EU in Sveta Evrope, naj razmislijo o izvedbi tega priporočila;

35.odločno obsoja vlogo medijskih hiš, povezanih s stranko Gruzijske sanje, vključno s televizijskimi hišami Imedi TV, Postv in Rustavi 2 TV, pri širjenju sistematičnih dezinformacij, kampanj blatenja in sovražne propagande proti EU ter njenim institucijam in predstavnikom, zlasti vodji delegacije EU v Gruziji in diplomatom držav članic EU; je seznanjen z nedavno odločitvijo Združenega kraljestva, da uvede sankcije proti televizijskima hišama Imedi TV in PosTV; poziva institucije EU, naj pregledajo akreditacijo takih medijskih hiš v institucijah EU, in spodbuja države članice EU, naj sledijo zgledu Združenega kraljestva ter sprejmejo ustrezne in sorazmerne omejevalne ukrepe proti posameznikom in subjektom, odgovornim za organizacijo in financiranje teh dezinformacijskih kampanj, tudi v okviru globalnega režima sankcij EU na področju človekovih pravic; poziva, naj se na seznam sankcij EU uvrstijo člani vodstva gruzijske nacionalne komisije za komunikacije in gruzijske javne radiotelevizije;

36.izraža zaskrbljenost zaradi pritiska na neodvisne medije in sodnih postopkov proti njim; poudarja, da sta medijski pluralizem in varnost novinarjev bistvena pogoja za demokratično družbo;

37.je zaskrbljen zaradi nedavnih reform v gruzijskem izobraževalnem sektorju, s katerimi se zdi, da se centralizira nadzor nad akademskimi ustanovami, slabita akademska svoboda in avtonomija univerz ter ovira vključevanje Gruzije v evropski visokošolski sistem; opozarja na ukrepe, katerih cilj je spremeniti strukturo in trajanje akademskih programov, ter na uvedbo načela „eno mesto, ena fakulteta“, s katerim se omejuje nabor disciplin, ki jih ponujajo posamezne univerze; je zaskrbljen zaradi regulativnega pritiska na ustanove, kot je državna univerza Ilia, potem ko so izrazile javno podporo študentskim protestom, medtem ko se podpora zagotavlja zasebnim ustanovam, povezanim z osebami, ki so blizu vladajoči eliti; poudarja, da neodvisni strokovnjaki za izobraževanje opozarjajo, da lahko kumulativni učinek teh ukrepov privede do zmanjšanja akademskega pluralizma in nadaljnje politizacije visokošolskega sistema;

38.izraža zaskrbljenost zaradi organiziranih mrež klicnih centrov za goljufije, ki delujejo iz Gruzije in so usmerjene zlasti proti državljanom EU; poudarja, da so mednarodne novinarske preiskave razkrile, da visoki uradniki stranke Gruzijske sanje tem goljufivim mrežam v zameno za finančno nadomestilo nudijo zaščito, kar jim pomaga, da lahko prenesejo gospodarske sankcije;

39.pozdravlja sklep Komisije o začasni prekinitvi potovanj brez vizumov za imetnike gruzijskih diplomatskih, službenih in uradnih potnih listov, ki se uporablja od 6. marca 2026 v vseh državah članicah EU v skladu z revidiranim in prožnejšim mehanizmom za zadržanje izvzetja iz vizumske obveznosti, ki je začel veljati 30. decembra 2025, kar je neposredna posledica dejanj režima stranke Gruzijske sanje, ki kršijo temeljne vrednote; spodbuja države članice, naj opravijo temeljit pregled, izvedejo razgovor in od prosilcev za vizum zahtevajo dokazila ter jim zavrnejo izdajo vizumov, če obstajajo dvomi o verodostojnosti informacij, ki so jih predložili; obžaluje, da prepoved izdajanja vizumov po vsej EU za gruzijske uradnike, odgovorne za hude kršitve človekovih pravic, demokratično nazadovanje in represijo, ni bila mogoča zaradi nasprotovanja madžarske in slovaške vlade; ugotavlja, da je v osmem poročilu o mehanizmu za zadržanje izvzetja iz vizumske obveznosti poudarjeno, da Gruzija ne izpolnjuje ključnih meril in prejšnjih priporočil; opozarja, da bi lahko nadaljnje neukrepanje gruzijskih oblasti privedlo do prekinitve potovanj brez vizumov za vse prebivalstvo, za kar bi bila v celoti odgovorna stranka Gruzijske sanje; poziva Komisijo, naj vzpostavi mehanizem, s katerim bodo aktivisti civilne družbe, novinarji in študenti lahko še naprej imeli brezvizumski vstop v EU, ter naj poveča neposredno podporo programom medosebnih izmenjav, kot so Erasmus+, Obzorje Evropa, Evropska solidarnostna enota in Ustvarjalna Evropa;

40.poudarja, da pomanjkanje temeljitih akademskih raziskav, zgodovinskega izobraževanja in ozaveščenosti javnosti o sovjetski okupaciji in njenih dolgoročnih posledicah omogoča širjenje manipulacij zgodovine in kampanj dezinformiranja, ki jih Ruska federacija izkorišča za spodkopavanje evroatlantskih teženj gruzijske družbe; zato poudarja pomen akademskih raziskav, dokumentiranja in razširjanja znanja o gruzijski zgodovini pod sovjetsko okupacijo, vključno s politično represijo, množičnimi usmrtitvami in zgodovino upora proti sovjetsko-ruski okupaciji, ter obnovitve kolektivnega spomina na te dogodke; obžaluje, da so bila v zadnjih letih, vsaj s pasivno privolitvijo oblasti, opažena prizadevanja za relativizacijo komunističnih zločinov in preobrnitev procesa „destalinizacije“; v zvezi s tem poudarja pomembno vlogo neodvisnih zgodovinarjev, raziskovalcev in organizacij civilne družbe, kot je SovLab, pri preučevanju sovjetske okupacije ter njenih političnih, pravnih in moralnih posledic, pa tudi pri odkrivanju krajev, kjer so pokopane žrtve komunističnega terorja, ter zagotavljanju njihove identifikacije in dostojnega spomina nanje; spodbuja ustrezne institucije v državah članicah, ki se ukvarjajo z dokumentiranjem posledic sovjetske okupacije, komunističnih zločinov in drugih totalitarnih režimov, naj poglobijo sodelovanje z gruzijskimi sogovorniki, podprejo skupne raziskovalne projekte ter sodelujejo v izobraževalnih programih in pobudah, namenjenih odkrivanju, dokumentiranju in razširjanju znanja o tem poglavju zgodovine Gruzije; izraža zaskrbljenost zaradi sistematičnega oviranja dostopa do arhivov, povezanih z represijo in zločini, storjenimi med sovjetsko okupacijo; poziva gruzijske oblasti, naj akademikom, raziskovalcem in organizacijam civilne družbe zagotovijo popoln, pregleden in nediskriminatoren dostop do arhivov, povezanih s sovjetskim obdobjem;

41.obžaluje, da se je stopnja usklajenosti Gruzije z izjavami podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter sklepi Sveta o sankcijah dodatno zmanjšala s 53 % v letu 2024 na 40 %, kar kaže na pomanjkanje zavezanosti Gruzije evropski integraciji; je zlasti razočaran, ker se Gruzija ni sistematično uskladila z mednarodnimi pobudami in pobudami EU v podporo Ukrajini, ki so jih sprejeli generalna skupščina OZN, Svet OZN za človekove pravice in Svet Evrope, temveč je okrepila svoje odnose z Rusijo in podprla ruski diskurz, katerega cilj je preložiti odgovornost za vojaško agresijo in zločine, ki jih je zagrešila Rusija;

42.je izjemno hvaležen za močno solidarnost, ki jo je gruzijsko ljudstvo izkazalo Ukrajini med vojno agresijo Rusije, kar odraža splošno nasprotovanje javnosti ruskim imperialističnim politikam, lastne izkušnje države z rusko vojaško agresijo ter močno voljo ljudstva, da ohrani svojo neodvisnost in ostane zunaj območja vpliva Moskve; poudarja, da se je veliko gruzijskih prostovoljcev borilo skupaj z ukrajinskimi oboroženimi silami, zlasti v gruzijski legiji, in da je gruzijska civilna družba sodelovala v akcijah humanitarne pomoči v podporo Ukrajini;

43.je seznanjen, da se Gruzija še vedno ni uskladila z veliko večino sankcij proti Rusiji, Belorusiji in Iranu; poziva gruzijske oblasti, naj sprejmejo preverljive ukrepe ter okrepijo sodelovanje in carinski nadzor, da bi preprečile uporabo gruzijskega ozemlja in/ali pravnih subjektov, registriranih v Gruziji, za izogibanje omejevalnim ukrepom EU; meni, da je sedanja raven prizadevanj za usklajevanje in izvrševanje očitno nezadostna ter nezdružljiva z odgovornostmi države kandidatke za članstvo v EU; poudarja, da je nujno potrebno odločnejše ukrepanje, vključno s popolno uskladitvijo z omejevalnimi ukrepi EU, učinkovitimi mehanizmi spremljanja in izvrševanja ter preglednim sodelovanjem z institucijami EU, da bi preprečili izogibanje sankcijam, tudi v zvezi z blagom z dvojno rabo, izvozom nafte in finančnimi tokovi, povezanimi z ruskimi in iranskimi subjekti; opozarja, da bo nadaljnje neusklajevanje z zunanjo politiko in režimom sankcij EU neposredno vplivalo na pristopni proces Gruzije k EU; poziva EU in njene države članice, naj še naprej pozorno spremljajo, kako Gruzija izpolnjuje režim sankcij EU, vključno s tveganji izogibanja sankcijam prek gruzijskega ozemlja ali subjektov, registriranih v Gruziji;

44.poziva EU in njene države članice, naj sprejmejo nujne in odločne ukrepe za zaustavitev sistematičnega ruskega izogibanja sankcijam EU, ki ga omogočajo gruzijske oblasti, tudi z vzpostavitvijo posebnega mehanizma EU za spremljanje, da bi sledili trgovinskim tokovom prednostnega blaga z dvojno rabo in letalskih komponent, ki potujejo skozi Gruzijo; poleg tega poziva gruzijske oblasti, naj v celoti sodelujejo pri teh prizadevanjih in objavljajo redna, pregledna poročila o takšnih trgovinskih tokovih, da bi okrepili izvrševanje carinskih predpisov in preprečili nadaljnje izogibanje sankcijam;

45.je zaskrbljen zaradi morebitne uporabe gruzijskih pristanišč, infrastrukture za rafiniranje nafte in objektov za pretovarjanje nafte za lažji ponovni izvoz ali mešanje ruskih naftnih derivatov, da bi se izognili mednarodnim režimom sankcij; izraža resno zaskrbljenost zaradi poročil, da se ruska surova nafta pošilja v novo zgrajeno rafinerijo Kulevi v Gruziji, na obali Črnega morja, ki jo delno financira država; poziva gruzijske oblasti, naj nemudoma ustavijo in preprečijo vse tovrstne dejavnosti ter zagotovijo, da se gruzijska infrastruktura ne bo uporabljala za omogočanje izogibanja sankcijam EU proti Rusiji; ugotavlja, da naftni terminal Kulevi ni bil vključen v 20. sveženj sankcij EU proti Rusiji na podlagi zavez gruzijskih oblasti in upravljavca terminala, da bodo dosledno spoštovali sankcije EU; poziva, naj se vključi v prihodnje sankcije, če gruzijske oblasti in upravljavci terminala ne bodo dosledno spoštovali sankcij EU; poziva k okrepljenemu sodelovanju med EU in mednarodnimi partnerji, da bi zagotovili popolno izvajanje omejevalnih ukrepov;

46.poziva Komisijo, naj v sodelovanju z organom za preprečevanje pranja denarja oceni pravni in regulativni okvir Gruzije, vključno z določbami davčnega zakonika, ki bi lahko omogočale uporabo podjetij, registriranih v davčnih oazah, in prikrivale dejansko lastništvo, s čimer bi se omogočalo izogibanje sankcijam in pranje denarja; poziva k okrepljenemu spremljanju in nadzoru podjetij, registriranih v Gruziji, ki so v lasti ali pod nadzorom ruskih državljanov ali subjektov, zlasti tistih, ki so bila ustanovljena od februarja 2022; poziva gruzijske oblasti, naj ustanovijo urad za odvzem premoženjske koristi, urad za upravljanje premoženja in register končnih dejanskih lastnikov, da bi izboljšali zaščitne ukrepe proti pranju denarja in zmanjšali tveganje izogibanja sankcijam;

47.je seznanjen, da si stranka Gruzijske sanje, ki je opustila evroatlantsko povezovanje, strateško prizadeva za sodelovanje s Kitajsko, Rusijo in Iranom, kar je bilo potrjeno v številnih poročilih; poudarja, da ta preusmeritev kaže na neupoštevanje ustavne zavezanosti Gruzije evroatlantskemu povezovanju ter jasno in dosledno izražene volje gruzijske družbe; je ogorčen, ker so bile namesto obravnave verodostojnih ugotovitev o vse večjem vplivu avtoritarnih sil sprožene preiskave zoper avtorje takih poročil, med drugim tudi zoper raziskovalca Giorgija Kandelakija in Tinatina Khidashelija z inštituta Hudson;

48.izraža zaskrbljenost zaradi udeležbe kitajskih podjetij v državni lasti pri strateških projektih, kot je globokomorsko pristanišče Anaklia, ki je bilo prvotno razvito v sodelovanju z zahodnimi partnerji in katerega namen je bil okrepiti povezljivosti med vzhodom in zahodom, neodvisno od ruskega in kitajskega vpliva; opozarja gruzijske oblasti, da je uspeh srednjega koridorja povezan s spoštovanjem načel pravne države v Gruziji in da mora biti Gruzija za naložbe v okviru strategije Global Gateway stabilna in pregledna partnerica;

49.je seznanjen s pobudami za strateške projekte povezljivosti v črnomorski regiji, vključno s črnomorskim podmorskim kablom za digitalno povezljivost in črnomorskim podmorskim električnim kablom, s katerimi bi se lahko izboljšale energetske in digitalne povezave med EU in Južnim Kavkazom;

50.ugotavlja, da gruzijska pravoslavna cerkev ostaja vplivna institucija v gruzijski družbi in ima pomembno vlogo pri oblikovanju javnega diskurza; izraža zaskrbljenost, ker Rusija uporablja verske mreže kot kanale za dezinformacije in operacije vplivanja po vsej Gruziji, da bi spodkopala proevropsko usmeritev in demokratično odpornost; opozarja, da so se nekateri duhovniki v Gruziji uprli takšni instrumentalizaciji in se izrekli proti ruskemu vplivu in politikam, ki jih je sprejel režim stranke Gruzijske sanje; poudarja, da so gruzijska pravoslavna škofija in skupnosti prisotne tudi v EU, kar kaže, da sta potrebna pozorno spremljanje čezmejnih prizadevanj za dezinformiranje in odpornost proti njim;

51.s posebno zaskrbljenostjo ugotavlja, da se vpliv Irana v državi povečuje, zlasti prek verskih in izobraževalnih ustanov ter mobilizacije mladih in prek gospodarskih struktur, ki Iranu dejansko omogočajo, da se izogiba sankcijam; je nadalje zaskrbljen zaradi vse večjega vpliva gospodarskih akterjev, povezanih z iranskim režimom, ki poslujejo v Gruziji; poudarja, da se lahko ti akterji uporabljajo za izogibanje finančnim sankcijam, pranje denarja in nezakonit izvoz iranskega blaga, od česar imajo prek korupcije in manipuliranih javnih razpisov korist akterji, povezani tako z iranskim režimom kot režimom stranke Gruzijske sanje;

52.meni, da bi morala Gruzija imeti konstruktivno vlogo pri omogočanju dostopa Armenije do mednarodnih pomorskih trgovinskih poti, s čimer bi prispevala k regionalni povezljivosti, gospodarski odpornosti in stabilnosti na Južnem Kavkazu;

53.ponovno izraža neomajno podporo suverenosti in ozemeljski celovitosti Gruzije; ostro obsoja, da Rusija še zmeraj zaseda gruzijski regiji Abhazijo in Chinvali/Južno Osetijo ter nadaljuje proces razmejevanja, ki pomeni kršitev suverenosti in ozemeljske celovitosti Gruzije; poziva gruzijsko vlado, naj zavzame jasno in dosledno stališče o ruski agresiji; ostro obsoja prizadevanja Rusije za politično, vojaško in gospodarsko vključitev okupiranih ozemelj v Rusko federacijo; z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da so etnični Gruzijci v regijah Abhazija in Chinvali, vključno z ženskami in mladimi, še naprej žrtve nezakonitih pridržanj in preganjanja na podlagi izmišljenih obtožb, kot sta vohunjenje ali posedovanje gruzijskega potnega lista; obsoja te prakse kot hude kršitve človekovih pravic, ki prispevajo k ustrahovanju, diskriminaciji in prisilnemu razseljevanju gruzijskega prebivalstva; odločno obsoja izgradnjo ruske pomorske baze v pristanišču Ochamchire, ki se že izvaja in ki ne pomeni le kršitve ozemeljske celovitosti, temveč tudi neposredno grožnjo varnosti celotnega območja Črnega morja in lastnim ambicijam Gruzije na področju pomorske trgovine; ponovno poziva k takojšnjemu in brezpogojnemu umiku ruskih sil iz gruzijskih regij Abhazija in Chinvali/Južna Osetija;

54.poziva k ciljno usmerjenim omejevalnim ukrepom proti odgovornim za kršitve človekovih pravic na zasedenih ozemljih, in sicer na podlagi precedensov, kot je „seznam Othozorija-Tatunašvili“ iz leta 2018;

55.ponovno poudarja, kako pomembno je delo nadzorne misije EU v Gruziji pri reševanju konfliktov, spremljanju človekovih pravic in podpori prizadetim skupnostim; ostro obsoja dejstvo, da Ruska federacija nadzorni misiji EU še naprej onemogoča dostop do okupiranih regij Gruzije, pa tudi pretekla dejanja ustrahovanja opazovalcev nadzorne misije EU, vključno z nezakonitimi pridržanji in drugimi incidenti, ki so vključevali grožnje in vmešavanje v delo nadzorne misije EU; meni, da bi bilo treba vidno in javno izvajanje mandata nadzorne misije EU v Gruziji dodatno okrepiti z večjo podporo in dodatnim osebjem ter o njem še bolj odločno obveščati, saj to izvajanje pomembno prispeva k sodelovanju EU v regiji in razkriva agresivne taktike Rusije, ki od vojne proti Gruziji leta 2008 še naprej povzročajo smrt, trpljenje in nestabilnost v regiji;

56.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, gruzijski predsednici Salome Zurabišvili ter dejanskim oblastem Gruzije.