A.ker so politične in gospodarske odločitve kubanskega komunističnega režima skozi več kot pet desetletij državo potisnile v globoko krizo z izpadi elektrike tudi do 22 ur na dan, hudim pomanjkanjem hrane, vode, goriva in zdravil ter vsesplošno revščino, medtem ko ustavno utrjeni enostrankarski režim vztraja že več kot 67 let in je edina dovoljena politična sila; ker kubanski politični in gospodarski model, ki temelji na nemobilnosti, represiji in odporu proti spremembam ter ga še poslabšuje odsotnost svobodnih, poštenih in konkurenčnih volitev ter prepoved političnega pluralizma, propada, zato se Kuba vse bolj približuje značilnostim propadle države in pomeni protidemokratično anomalijo v regiji;

B.ker je imela Kuba po podatkih nevladne organizacije Prisoners Defenders konec maja 2026 rekordnih 1281 političnih zapornikov, vključno z mladoletniki, med katerimi so bili nekateri zaprti v strogo varovanih zaporih skupaj z odraslimi, pri čemer so bili številni priporniki hudo bolni, med njimi športniki, umetniki, neodvisni novinarji in miroljubni aktivisti; ker je organizacija dokumentirala sistematično mučenje pripornikov, spolno nasilje nad njimi in grožnje s smrtjo ter je v statistično reprezentativni študiji ugotovila, da so bili vsi pregledani politični zaporniki, vključno z mladoletniki, podvrženi mučenju in jim je bila odrečena zdravstvena oskrba, ob ponavljajočih se vzorcih samovoljnega pridržanja in pridržanja v osamitvi, prisilnih začasnih izginotij in nadlegovanja družin; ker metode režima dobro ponazarja primer Joséja Daniela Ferrerja, ustanovitelja Patriotske zveze Kube in zapornika vesti, za katerega je Evropski parlament večkrat zahteval izpustitev in ki je bil oktobra 2025 prisilno izgnan;

C.ker se običajni Kubanci v vsakdanjem življenju soočajo z nedelujočimi bolnišnicami brez osnovnih zdravil, kamor morajo pacienti s seboj prinesti vse potrebščine, hkrati pa s kroničnim pomanjkanjem hrane, vode in osnovnih dobrin, ki jih je mogoče v trgovinah plačati le v tuji valuti, česar pa si tisti z običajno državno plačo ne morejo privoščiti; ker po podatkih kubanskega observatorija za človekove pravice 89 % družin živi v skrajni revščini in mora sedem od desetih Kubancev preskočiti obrok zaradi pomanjkanja, medtem pa OZN poroča o zaostanku več kot 96.000 neizvedenih kirurških posegov, od tega 11.000 pri otrocih, približno milijon ljudi pa je odvisnih od prevoza pitne vode s tovornjaki, ki ga omejuje pomanjkanje dizelskega goriva;

D.ker je EU aprila 2026 poleg 4 milijonov EUR, ki so bili letos že dodeljeni karibski regiji, sprostila dodatna 2 milijona EUR humanitarne pomoči za podporo humanitarnim partnerjem, ki zagotavljajo nujno pomoč najranljivejšim; ker je posodobljeni akcijski načrt OZN za Kubo, ki naj bi pomagal približno dvema milijonoma ljudi, še vedno premalo financiran, saj je OZN mobilizirala 26,2 milijona USD, pri čemer pa ostaja primanjkljaj v višini 68 milijonov USD;

E.ker skupna inflacija na Kubi v zadnjih štirih letih presega 500 %, državne mesečne plače pa so na črnem trgu vredne 15–25 USD, kar je edini realističen menjalni tečaj; ker je država zaradi režima odvisna od uvoženega goriva in ker sta Rusija in Venezuela kot tradicionalni dobaviteljici omejili dobavo, zaradi česar se je energetska kriza poglobila in oktobra 2024 dosegla vrhunec s popolnim zlomom nacionalnega elektroenergetskega sistema, pri čemer je brez elektrike ostalo 11 milijonov ljudi;

F.ker Kuba – rodovitna tropska državi, ki je bila nekoč ena največjih svetovnih proizvajalk sladkorja – danes uvozi več kot 70 % hrane, ki jo porabi, ta zlom pa je neposredna posledica več desetletij kolektiviziranega in militariziranega kmetijstva pod nadzorom države ter neproduktivnega gospodarskega modela;

G.ker do izrednih humanitarnih razmer ni prišlo zaradi zunanjega embarga, temveč so neposredna posledica lastnega modela in neuspehov režima, tj. militarizacije in državne monopolizacije gospodarstva, zatiranja zasebnih podjetij in preusmerjanja sredstev v varnostni aparat namesto v hrano, zdravila in električno energijo, ki jih prebivalci te države potrebujejo; ker je simbol tega modela skorumpirani vojaški konglomerat GAESA, ki nadzoruje skoraj polovico gospodarstva otoka, ne odgovarja nikomur in pobira zaslužke režima v trdnih valutah, tudi iz zdravstvenih misij, ki jih je OZN primerjala s prisilnim delom, četudi so bolnišnice brez najosnovnejših potrebščin; ker te krize ni mogoče ločiti od desetletij državne represije, nadaljnja nestabilnost pa bi lahko imela resne humanitarne, migracijske in varnostne posledice;

H.ker odnose med EU in Kubo ureja sporazum o političnem dialogu in sodelovanju, v katerem je bil naveden cilj, da bi se režim postopoma odprl in izboljšal položaj svojih državljanov; ker se skoraj devet let po tem, ko je Parlament sporazum odobril, režim ni bistveno odprl, temveč je okrepil represijo, preganjal nestrinjanje in povečal število političnih zapornikov, medtem ko so se gospodarske razmere poslabšale na nesprejemljivo raven; ker sporazum ni izpolnil svojega osrednjega namena in ker je podpredsednica/visoka predstavnica priznala, da ni izpolnil svojih ciljev in se trenutno pregleduje;

I.ker številni tako na otoku kot drugod režim zavračajo, o čemer pričajo ponavljajoči se protesti in „udarjanje po kuhinjskih loncih“ (cacerolazo), pa tudi največji eksodus v kubanski zgodovini, saj je več sto tisoč ljudi odšlo v iskanju boljše prihodnosti, mnogi, ki so pobegnili ali so bili pregnani, pa se ne smejo vrniti in ostajajo v izgnanstvu; ker je edini odziv režima na zahteve po spremembah ta, da svoj položaj še bolj utrjuje in zaostruje zatiranje;

J.ker se režim ohranja na oblasti izključno z brutalnim in nenehnim zatiranjem; ker je julija 2021 na tisoče ljudi v več kot petdesetih krajih odšlo na ulice in vzklikalo „Svoboda!“; ker so ta val protestov, največji po letu 1994, zatrli policisti v civilu, paravojaške skupine in odbori za obrambo revolucije; ker je bilo več sto ljudi samovoljno pridržanih, več kot sedemstotim pa je bilo sojeno po skrajšanih postopkih, ki jih je Parlament obsodil kot „sodno farso“, pri čemer so bile zgolj zaradi mirnega protestiranja izrečene obsodbe tudi do 25 let zapora, kar bi lahko bilo hudodelstvo zoper človečnost; ker naj bi to poslalo jasen signal: kdor protestira, tvega službo, svobodo, družino oziroma življenje;

K.ker režim delegacijam Evropskega parlamenta, posebnim poročevalcem OZN in neodvisnim opazovalcem vztrajno zavrača vstop ter vztraja pri izključevanju demokratične opozicije in neodvisne civilne družbe iz vsakega političnega dialoga;

L.ker so v zadnjih mesecih potekali pogovori med režimom in ameriško administracijo, katerih vsebina ostaja nerazkrita, režim pa je potrdil, da se pogaja z Washingtonom; ker so Združene države Amerike sprejele ciljno usmerjene sankcije proti visokim predstavnikom režima ter institucijam njegovega varnostnega in vojaškega aparata, kot razlog pa so navedle zatiranje domačega prebivalstva, ki ga izvaja režim, in njegove sovražne dejavnosti v tujini; ker se normalizacija odnosov v nobenem primeru ne sme zgoditi v škodo človekovih pravic ali tako, da bi bil režim razbremenjen odgovornosti;

M.ker režim še naprej tesno vojaško sodeluje z Rusko federacijo, ki naj bi med drugim rekrutirala na tisoče kubanskih državljanov za boj v ruski vojaški agresiji proti Ukrajini, kar ni združljivo z duhom sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju ter je v nasprotju z varnostnimi interesi EU; ker je bilo konec marca 2026 tankerju v ruski lasti, ki je prevažal približno 730 000 sodčkov surove nafte, dovoljeno pristati na severni obali Kube;

N.ker je 2. marca 2026 več kot 50 kubanskih opozicijskih organizacij in organizacij civilne družbe, tako tistih v državi kot tistih v izgnanstvu, predstavilo načrt za demokratično tranzicijo (t. i. sporazum o osvoboditvi), v katerem so določene tri faze, in sicer osvoboditev, stabilizacija in obnova ter demokratizacija, in ki naj bi privedel do svobodnih, poštenih in večstrankarskih volitev pod nadzorom mednarodne skupnosti; ker mora biti na čelu tranzicije Kuba sama, vanjo pa morajo biti vključeni vsi Kubanci, tako tisti na otoku kot tisti v diaspori;