A.ker je 5. decembra 2025 okrožno sodišče za II. in III. okrožje v Budimpešti posredovalo zahtevo za odvzem imunitete Klári Dobrev, poslanki Evropskega parlamenta, izvoljeni na Madžarskem, v zvezi s kazenskim postopkom v teku zoper njo zaradi obrekovanja, ki je bil uveden na podlagi zasebne tožbe v zvezi z očitanim kaznivim dejanjem 3. oktobra 2023;

B.ker je glede na zahtevo za odvzem imunitete madžarsko ministrstvo za kulturo in inovacije, ki ga je takrat zastopal minister za kulturo in inovacije dr. Balázs Zoltán Hankó, 4. novembra 2025 vložilo zasebno tožbo zoper Kláro Dobrev zaradi kaznivega dejanja obrekovanja zaradi izjave, ki naj bi jo dala 3. oktobra 2023 med tiskovno konferenco na družbenih medijih in spletnih mestih z naslovom „Zahtevamo odgovore o usposabljanjih za boljše ozaveščanje, ki jih je država financirala pedofilskim duhovnikom! Koliko pedofilskih duhovnikov je od države prejelo več deset milijonov za usposabljanje na področju spolne vzgoje? Zahtevamo odgovore Balázsa Hankója in Zsolta Semjéna! Spremljajte našo tiskovno konferenco v živo o škandalu!“; ker je madžarsko ministrstvo za kulturo in inovacije menilo, da so te izjave zelo žaljive in bi lahko spodkopale ugled ministrstva v družbi;

C.ker naj bi Klára Dobrev s temi izjavami storila kaznivo dejanje obrekovanja v javnosti na podlagi 226. člena, odstavek 1, in 226. člena, odstavek 2, točka b, zakona C iz leta 2012 o madžarskem kazenskem zakoniku; ker se na podlagi člena 231(2) madžarskega kazenskega zakonika to kaznivo dejanje kaznuje le na podlagi zasebne tožbe;

D.ker je namen imunitete iz Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije zaščititi Parlament in njegove poslance pred sodnimi postopki v zvezi z dejavnostmi, ki jih izvajajo pri opravljanju parlamentarnih dolžnosti in jih ni mogoče ločiti od teh dolžnosti;

E.ker Parlament na podlagi člena 5(2) Poslovnika pri izvajanju svojih pooblastil v zvezi s privilegiji in imunitetami ohranja integriteto kot demokratična zakonodajna skupščina in zagotavlja neodvisnost poslancev pri opravljanju njihovih obveznosti;

F.ker je bila Klára Dobrev na evropskih volitvah maja 2019 izvoljena v Evropski parlament, nato pa ponovno izvoljena junija 2024 in je bila torej v času očitanega kaznivega dejanja poslanka Evropskega parlamenta;

G.ker se v skladu s členom 8 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije zoper člana Evropskega parlamenta ne sme začeti preiskava, ne sme biti priprt niti se zoper njega ne sme začeti sodni postopek zaradi mnenja, ki ga je izrekel, ali njegovega glasovanja pri opravljanju svojih dolžnosti;

H.ker očitano kaznivo dejanje in posledična zahteva za odvzem imunitete Klári Dobrev nista povezana z mnenjem, ki bi ga izrazila, ali njenim glasovanjem pri opravljanju dolžnosti v smislu člena 8 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije;

I.ker člen 9, prvi odstavek, točka (a), Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije določa, da med zasedanji Evropskega parlamenta njegovi poslanci na ozemlju vseh držav članic, ki niso njihova matična država članica, uživajo imuniteto;

J.ker so poslanci madžarske državne skupščine na podlagi člena 4(2) madžarske ustave upravičeni do poslanske imunitete; ker se na podlagi 74. člena, odstavek 1, zakona XXXVI iz leta 2012 o državni skupščini kazenski postopek, ali, v primeru zavrnitve prostovoljne odpovedi imuniteti v zadevnem primeru, prekrškovni postopek ne sme začeti ali nadaljevati, za poslanca pa ne smejo veljati prisilni ukrepi v okviru kazenskega postopka brez predhodnega soglasja državne skupščine;

K.ker je bila Klára Dobrev v času dejstev, na podlagi katerih je bila vložena zahteva za odvzem imunitete, prepoznavna in odkrita kritičarka nekdanje madžarske vlade, ki je dosledno obsojala njene politike in ukrepe, vključno zlasti z odmevnim škandalom s pedofilijo, v katerega so bile vpletene osebe, povezane z vladajočimi političnimi oblastmi; ker je bila stranka, ki je vložila zasebno tožbo, del nekdanje madžarske vlade; ker se zdi, da se na podlagi madžarskega prava zahtevki zaradi obrekovanja lahko vložijo tako na podlagi kazenskega kot na podlagi civilnega prava z zelo različnimi pravnimi posledicami, vključno z zaporno kaznijo; ker zato v tem primeru odločitev o sprožitvi kazenskega postopka zbuja dvome o tem, da je šlo res samo za željo popraviti dejansko škodo za ugled, ter nakazuje, da tožba presega ta legitimni cilj in da se želi škodovati ugledu Kláre Dobrev kot poslanke Evropskega parlamenta; ker zato čas, okoliščine in narava pregona, vključno s politično pripadnostjo stranke, ki je vložila zasebno tožbo, in njeno vlogo ministra, ter selektivna uporaba kazenskega prava pred civilnim pravom, skupaj vzbujajo resne dvome glede politične motiviranosti postopka, na katerem temelji zahteva;

L.ker se zato zdi, da gre za zadevo, v kateri je mogoče domnevati, da je podan primer fumus persecutionis, tj. da bi bil lahko namen zadevnega sodnega postopka škodovati politični dejavnosti Kláre Dobrev kot poslanke Evropskega parlamenta in posledično neodvisnosti Evropskega parlamenta;

M.ker Parlamenta ni mogoče enačiti s sodiščem in ker poslanec v zvezi s postopkom za odvzem imunitete ne sme biti obravnavan kot „obtoženec“ Sodba Splošnega sodišča z dne 30. aprila 2019, Briois/Parlament, T-214/18, ECLI:EU:T:2019:266.;