1.opozarja, da sta trden okvir EU za konkurenco in njegovo ustrezno izvrševanje orodje za povečanje konkurenčnosti v vseh panogah; poudarja, da se politike EU ne bi smele izvajati izolirano in da si pomislekov glede konkurenčnosti ni mogoče razlagati kot pomanjkljivosti v politiki konkurence; opozarja, da morajo biti pravila EU o konkurenci skladna z načeli, zapisanimi v Pogodbah, in podpirati izvajanje politik EU, vključno s tistimi, ki se nanašajo na industrijo, trgovino, potrošnike, finančne storitve in obrambo, hkrati pa zagotavljati stabilen okvir, ki spodbuja naložbe, rast in zmožnost za širitev pod poštenimi pogoji; poudarja, da bi morala politika konkurence prispevati k povezovanju in poglabljanju evropskih kapitalskih trgov ter podpirati cilje unije prihrankov in naložb;

2.poudarja, da je dobro delujoča konkurenca ključno gonilo rasti produktivnosti in dolgoročne konkurenčnosti v EU; ugotavlja, da je okrepljeno izvrševanje politike konkurence povezano z višjo skupno faktorsko produktivnostjo ter učinkovitejšim razporejanjem dela in kapitala; zato poudarja, da učinkovita politika konkurence in izvrševanje prispevata k poštenim zaposlitvenim pogojem;

3.je trdno prepričan, da bi morali poročili Maria Draghija in Enrica Lette prispevati k oblikovanju prednostnih nalog na področju konkurence, in poziva k nujnemu nadaljnjemu ukrepanju ob upoštevanju teh poročil; je seznanjen z oceno Maria Draghija, da potrebujemo dodatnih 800 milijard EUR na leto, če želimo zaščititi konkurenčnost EU; poudarja, da bi morali interesi potrošnikov ostati v središču pozornosti, hkrati pa je treba upoštevati, da mora politika konkurence prispevati h ključnim ciljem, kot so konkurenčnost, odpornost, varnost, strateška avtonomija in stabilnost; pozdravlja predlog iz Draghijevega poročila o prožnem orodju za preiskavo trga (v nadaljnjem besedilu: novo orodje za konkurenco) za odpravo nedelovanja trga, ki ga ni mogoče učinkovito rešiti v skladu s sedanjima členoma 101 in 102 PDEU; ugotavlja, da so se podobna orodja že uspešno izvajala na ravni držav članic, in meni, da bi lahko novo orodje za konkurenco na ravni EU prispevalo k reševanju strukturnih težav v zvezi s konkurenco po vsej EU; poziva Komisijo, naj uvede tako orodje, ki bo dopolnjevalo obstoječi okvir;

4.priznava, da je treba okrepiti evropsko obrambno tehnološko-industrijsko bazo; poudarja, da je treba s politiko konkurence zagotoviti pravičen dostop za mala in srednja podjetja ter preprečiti prekomerno koncentracijo v obrambnih dobavnih verigah, ki bi lahko zmanjšala odpornost in povečala odvisnost;

5.ponovno poudarja, da imajo MSP temeljno vlogo pri krepitvi evropske konkurenčnosti, spodbujanju inovacij in ustvarjanju delovnih mest; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se pri izvrševanju pravil o konkurenci in digitalnih politik upošteva njihov vpliv na mala in srednja podjetja;

6.poudarja, kako pomembno je znižati stroške energije, da bi zaščitili konkurenčnost EU, spodbujati neto ničelne vire energije v skladu z delegiranim aktom EU o podnebni taksonomiji Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2139 z dne 4. junija 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam, ter za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev (UL L 442, 9.12.2021, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2021/2139/oj). in dopolnilnim delegiranim aktom EU o podnebni taksonomiji Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/1214 z dne 9. marca 2022 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2021/2139 glede gospodarskih dejavnosti v nekaterih energetskih sektorjih in Delegirane uredbe (EU) 2021/2178 glede posebnih javnih razkritij za te gospodarske dejavnosti (UL L 188, 15.7.2022, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2022/1214/oj)., hkrati pa zagotoviti, da bo odprt, konkurenčen in trajnosten enotni trg uravnotežen z zanesljivostjo oskrbe in večjo energetsko neodvisnostjo EU; poudarja, da so pravični, dobro delujoči, konkurenčni, integrirani in medsebojno povezani trgi električne energije bistveni, da bi se povečala industrijska konkurenčnost EU ter podpirale stabilnejše in cenovno dostopnejše cene energije; poudarja, kako pomembno je učinkovito izvrševanje pravil o konkurenci na področju energetske infrastrukture in dostopa do omrežja, da bi zaščitili pravilno delovanje enotnega trga, ter zagotoviti pošteno oblikovanje cen in boljšo zaščito potrošnikov;

7.je seznanjen s strateško vlogo kritičnih surovin za energetski prehod in cilji akta o kritičnih surovinah Uredba (EU) 2024/1252 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. aprila 2024 o vzpostavitvi okvira za zagotavljanje zanesljive in trajnostne oskrbe s kritičnimi surovinami ter spremembi uredb (EU) št. 168/2013, (EU) 2018/858, (EU) 2018/1724 in (EU) 2019/1020 (UL L, 2024/1252, 3.5.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1252/oj). pri zmanjševanju geopolitične odvisnosti in krepitvi odpornosti dobavne verige, ter poziva, naj se s politiko konkurence podpirajo konkurenčni trgi v celotni vrednostni verigi in vseevropske naložbe;

8.poudarja, da ima konkurenca ključno vlogo pri ustvarjanju alternativ za digitalni trg in zmanjševanju odvisnosti od ponudnikov iz tretjih držav ter njihovega prevladujočega položaja; spodbuja vzpostavitev ključne infrastrukture, ki bo povečala avtonomijo in spodbudila inovacije v Evropi, vključno s storitvami v oblaku, infrastrukturo za umetno inteligenco (podatkovni centri in povezljivost), infrastrukturo za finančne trge in odporne, interoperabilne ter konkurenčne sisteme za prenos sredstev, da bi zagotovili odprte in konkurenčne trge ter zmanjšali strateško odvisnost; opaža spreminjajoče se poslovne prakse in tržne strukture ter morebitne nove oblike škodljivega ravnanja, kot sta tajno dogovarjanje in algoritemsko nedovoljeno dogovarjanje, ter poudarja, da je treba prednostne naloge izvrševanja uskladiti z razvojem na tem področju, kar bo podprto z analizo na podlagi podatkov in dokazov;

9.poziva, naj se vzpostavijo enaki konkurenčni pogoji v strateških sektorjih in naj EU uporabi vsa razpoložljiva orodja, vključno z uredbo o tujih subvencijah, pravili o javnem naročanju in zanesljivim okvirom za pregled združitev, da bi zagotovila, da bodo lahko podjetja EU konkurirala na podlagi uspešnosti in da udeleženci na trgu zunaj EU ne bodo imeli prednosti zaradi tujih državnih subvencij; poudarja, da je treba okrepiti odpornost, diverzifikacijo in varnost evropskih dobavnih verig v strateških sektorjih ter po potrebi spodbujati evropske zmogljivosti in rešitve, ne da bi pri tem ogrozili odprte trge;

10.poudarja, da morajo imeti organi za konkurenco boljši dostop do podatkov, da bi lahko zagotovili učinkovito izvrševanje konkurenčnega prava; poudarja pomen boljšega zbiranja podatkov, lažjega dostopa do podatkov o javnih naročilih za nacionalne organe za konkurenco ter okrepitve mehanizmov za odkrivanje goljufij pri izvajanju politike konkurence; poleg tega poziva organe za konkurenco, naj spodbujajo poenostavljene postopke, povečajo preglednost in izboljšajo dostop do trga za nastajajoča MSP;

11.poudarja, da so pomembni projekti skupnega evropskega interesa bistveni za financiranje velikih strateških projektov EU; poziva Komisijo, naj racionalizira in poenostavi postopek priglasitve projektov skupnega evropskega interesa, saj je obremenjujoč, zlasti za MSP, ter zagotovi sorazmernost, oblikuje jasna in predvidljiva merila za dopustnost ter poveča preglednost in pravno varnost v celotnem postopku ocenjevanja;

12.pozdravlja izvrševanje uredbe o tujih subvencijah kot nujno orodje, s katerim bi vzpostavili enake konkurenčne pogoje in odpravili izkrivljanje trga, ki ga povzročajo tuje subvencije; pozdravlja smernice za uredbo o tujih subvencijah; vztraja, da državna pomoč, ki ni dovoljena v skladu s Pogodbama EU, ne bi smela biti dovoljena niti s strani držav zunaj EU; poziva, naj se izkrivljanje konkurence strogo oceni v okviru uredbe o tujih subvencijah in naj se poleg tradicionalnih instrumentov trgovinske zaščite ustrezno izvajajo pregledi neposrednih tujih naložb; poziva Komisijo, naj okrepi izvrševanje uredbe o tujih subvencijah v zvezi s spletnimi platformami in tržnicami s sedežem v državah zunaj EU; poziva Komisijo, naj zagotovi, da zaradi obveznosti glede skladnosti z uredbo o tujih subvencijah ne bodo nesorazmerno obremenjeni mala in srednja podjetja ter manjše transakcije;

13.poudarja, da glede na najnovejšo raziskavo Eurobarometer in povolilno raziskavo Eurobarometer za leto 2024 anketiranci pričakujejo, da bo EU prednostno obravnavala inflacijo, naraščajoče cene in življenjske stroške; poudarja, da je zagotavljanje poštene in učinkovite konkurence pomemben element pri reševanju teh izzivov in bi zato moralo ostati prednostna naloga v okviru politike konkurence;

14.poudarja, da strogo in dosledno izvrševanje politike konkurence prispeva h krepitvi gospodarske, socialne in teritorialne kohezije v vsej EU in njenih najbolj oddaljenih regijah; ugotavlja, da obstajajo vztrajne gospodarske in infrastrukturne vrzeli med notranjimi, podeželskimi, obrobnimi, najbolj oddaljenimi in otoškimi regijami ter poziva Komisijo, naj upošteva teritorialni učinek odločitev o konkurenci, da bi spodbudila ustrezne kohezijske politike, ki spremljajo razvoj enotnega trga, obenem pa zagotovi enotno uporabo pravil o konkurenci;

15.pozdravlja podpis sporazuma o sodelovanju na področju konkurence med EU in Združenim kraljestvom Sklep Sveta (EU) 2025/2376 z dne 4. novembra 2025 o podpisu, v imenu Evropske unije, Sporazuma med Evropsko unijo ter Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske o sodelovanju pri uporabi njunega konkurenčnega prava (UL L, 2025/2376, 24.11.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2025/2376/oj)., ki je ključen korak za izboljšanje usklajevanja med zadevnimi organi za konkurenco;

16.poziva Komisijo, naj preuči možnosti za bolj neodvisno izvrševanje konkurenčnega prava EU;

17.poudarja, da je krepitev obstoječe zmogljivosti izvrševanja kratkoročno bistvenega pomena; poziva Komisijo, naj nujno zagotovi, da bo imel GD za konkurenco dovolj osebja s potrebnimi viri in tehničnim strokovnim znanjem za učinkovito izvrševanje protimonopolnega prava, akta o digitalnih trgih in pravil o združitvah;

18.poudarja, kako pomembno je, da se pravila o konkurenci izvršujejo nepristransko in politično neodvisno; poziva Komisijo, naj predstavi oceno učinka o prednostih ustanovitve posebnega evropskega organa za konkurenco, pri čemer naj preuči subsidiarnost, ustrezno razmejitev med konkurenco in regulativnimi funkcijami, demokratično odgovornost Parlamentu in morebitne posledice za Evropsko mrežo za konkurenco; poudarja, da so potrebni ustrezni uslužbenci, znanje in pooblastila;

19.poziva Komisijo, naj v celoti ter dosledno, nepristransko in pravno zanesljivo izvršuje pravilnik EU o konkurenci, vključno z aktom o digitalnih trgih, da se zaščiti regulativna avtonomija Evrope pred političnimi pritiski; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da obstaja zunanji pritisk v zvezi z aktom o digitalnih trgih, in svari pred tujim vmešavanjem;

20.poudarja, da bo učinkovito izvrševanje mogoče le, če se bodo pravila za preprečevanje zlorabe prevladujočega položaja (člen 102 PDEU) in akt o digitalnih trgih uporabljali v povezavi, kar bo združilo predhodne in naknadne pristope; poziva Komisijo, naj digitalna pravila in pravila o konkurenci racionalizira in jasneje ubesedi;

21.pozdravlja objavo poročila Komisije z dne 28. aprila 2026 o pregledu akta o digitalnih trgih; je seznanjen z ugotovitvijo Komisije v tem prvem pregledu akta o digitalnih trgih, da akt o digitalnih trgih ustreza svojemu namenu in da ga v tej fazi ni treba spreminjati, čeprav Komisija opredeljuje posamezna področja, na katera se bo v prihodnje osredotočila, in sicer storitve UI in storitve računalništva v oblaku, obenem pa poudarja, da se akta o digitalnih trgih ne bi smelo obravnavati ločeno od drugih regulativnih orodij, namenjenih zajemanju vrednostne verige UI ali računalništva v oblaku;

22.poziva, naj bo postopek pregleda akta o digitalnih trgih, ki naj bi potekal vsaka tri leta, pregleden, sorazmeren, ciljno usmerjen, ambiciozen ter temelji na dokazih, pri čemer naj se z njim zagotovi regulativna stabilnost in prepreči nepotrebna razširitev obveznosti za udeležence na trgu; vztraja, da bi bilo treba pri rednem pregledu akta o digitalnih trgih vsaka tri leta sistematično oceniti učinkovitost in praktični učinek obstoječih obveznosti, pravno varnost udeležencev na trgu, interakcijo akta o digitalnih trgih s sektorsko ureditvijo in potrebo po morebitnih prilagoditvah pragov za imenovanje vratarjev glede na razvoj trga; poziva Komisijo, naj v posvetovanje o pregledu akta o digitalnih trgih sistematično vključi MSP;

23.poudarja, da lahko vse večja koncentracija na področju zagotavljanja storitev v oblaku ogrozi konkurenco, inovacije in strateško avtonomijo EU; poudarja, da lahko prakse, kot so združevanje, tržnice v oblaku in pogodbeni mehanizmi, vključno s krediti in zavezami glede porabe, okrepijo vezanost na ponudnika in omejijo zamenjavo ali večoblačne strategije; poudarja, da je treba posodobiti obveznosti v zvezi s storitvami v oblaku; ugotavlja, da je Komisija po preiskavah o storitvah računalništva v oblaku, ki so se začele novembra 2025, 25. junija 2026 objavila predhodno stališče, v katerem je navedla, da bi bilo treba družbi Microsoft Azure in Amazon Web Services imenovati za vratarja za storitve računalništva v oblaku https://digital-strategy.ec.europa.eu/en/news/commission-reaches-preliminary-position-amazons-and-microsofts-market-leading-cloud-services-should, medtem ko še vedno poteka preiskava, ali je mogoče z aktom o digitalnih trgih učinkovito obravnavati prakse, ki bi lahko omejevale konkurenčnost in poštenost na področju storitev računalništva v oblaku Evropska komisija, „Komisija na podlagi akta o digitalnih trgih začela tržne preiskave o storitvah računalništva v oblaku“, spletišče Evropske komisije, 18. november 2025.; poziva Komisijo, naj uporabi tržno preiskavo storitev v oblaku, da bi prilagodila obveznosti iz akta o digitalnih trgih in zagotovila, da učinkovito odpravljajo ovire, ki uporabnikom preprečujejo zamenjavo ponudnika;

24.opozarja, da izvrševanje akta o digitalnih trgih še vedno ni optimalno; podpira strožje izvrševanje akta o digitalnih trgih v zvezi z vsemi udeleženci na trgu, ki spadajo na področje njegove uporabe, ne glede na njihovo državljanstvo, ter spodbuja Komisijo, naj zaključi odprte preiskave v rokih, določenih v aktu o digitalnih trgih; ugotavlja, da so za učinkovito izvrševanje akta o digitalnih trgih potrebni zadostni in trajni viri; poziva Komisijo in proračunske organe, naj zagotovijo, da so za izvrševanje akta o digitalnih trgih dodeljeni ustrezni in stabilni viri iz proračuna EU; zato poziva k preučitvi rešitev na področju trajnostnega financiranja ob upoštevanju institucionalnega ravnovesja, zlasti v zvezi z uvedbo t. i. pristojbine na osnovi akta o digitalnih trgih, po zgledu pristojbine iz akta o digitalnih storitvah;

25.poziva Komisijo, naj v celoti in proaktivno uporablja vse izvršilne instrumente iz akta o digitalnih trgih, vključno z nadaljnjimi tržnimi preiskavami, postopki za ugotavljanje neskladnosti, inšpekcijske preglede, začasne ukrepe, globe in periodične denarne kazni, da bi preprečila izogibanje in zagotovila dejansko skladnost;

26.priznava, da obstaja pravna podlaga za strukturne ukrepe proti zlorabi prevladujočega položaja na trgu; se zaveda, da pravila EU o konkurenci določajo, da bi bilo treba strukturne ukrepe uporabiti le kot zadnjo možnost, če so se vedenjski ukrepi izkazali za neučinkovite, vendar obžaluje nepripravljenost Komisije, da bi prevladujoči položaj na trgu obravnavala s strukturnimi ukrepi;

27.pozdravlja dejstvo, da je Komisija v svojem prvem pregledu akta o digitalnih trgih priznala, da so orodja za prilagajanje prihodnjim spremembam, ki sta jih vključila sozakonodajalca, ključnega pomena za to, da se okvir lahko odziva na razvoj trgov in tehnologij; zato poziva Komisijo, naj akt o digitalnih trgih v zvezi s tehnološkim razvojem izvršuje na dosleden in v prihodnost usmerjen način, in sicer naj pravočasno obravnava storitve, ki temeljijo na umetni inteligenci, in infrastrukturo v oblaku, da bi preprečili nove oblike praks, ki povzročajo vezanost, izključevanje in omejevanje dostopa, na primer kadar vratarji izkoriščajo nadzor nad podatki, računalniškimi viri ali integriranimi storitvami v škodo novih razvijalcev umetne inteligence in inovativnih udeležencev na trgu;

28.pozdravlja dejstvo, da Komisija že spremlja uvajanje orodij UI v okviru imenovane jedrne platformne storitve v skladu z aktom o digitalnih trgih; ugotavlja, da Komisija v svojem prvem pregledu akta o digitalnih trgih poroča, da je v zvezi s storitvami UI začela obravnavati različna vprašanja glede pravičnosti in konkurenčnosti, ki so bila v ospredju javnega posvetovanja, na primer v regulativnem dialogu z vratarji o zagotavljanju, da se privzete nastavitve lahko enostavno spremenijo in da imajo storitve UI enakopraven dostop do operacijskih sistemov; ugotavlja, da sta bila januarja 2026 v zvezi z družbo Alphabet sprožena dva postopka za pripravo specifikacij, ki vključujeta tudi razsežnost UI v zvezi z interoperabilnostjo in dostopom do podatkov iskanja; poziva Komisijo, naj razvije in uporabi nove teorije škode, da bi preprečila nadaljnje utrjevanje položaja obstoječih ponudnikov, ter v okviru prihajajočega pregleda akta o digitalnih trgih oceni, ali sedanji seznam jedrnih platformnih storitev ustrezno odraža tržne razmere, tudi na področjih, kot so modeli UI, klepetalni roboti z UI in storitve v oblaku, glavne storitve virtualnega pomočnika ter povezani televizijski operativni sistemi; poziva Komisijo, naj v posvetovanja v okviru pregleda akta o digitalnih trgih vključi MSP, zagonska podjetja, industrijska združenja, akademske strokovnjake in potrošniške organizacije iz vseh držav članic;

29.poudarja, da se izvrševanje akta o digitalnih trgih uporablja za vse imenovane vratarje ne glede na državljanstvo ali izvor, in poziva Komisijo, naj obveznosti iz akta o digitalnih trgih uporablja dosledno; pozdravlja usklajevanje med Komisijo in nacionalnimi organi za konkurenco glede ravnanja, povezanega z aktom o digitalnih trgih; poziva Komisijo, naj v skladu s tem sprejme odločne ukrepe;

30.poziva Komisijo, naj v okviru izvajanja direktive o enotnem digitalnem trgu Direktiva (EU) 2019/790 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu in spremembi direktiv 96/9/ES in 2001/29/ES (UL L 130, 17.5.2019, str. 92, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2019/790/oj). preuči morebitne zlorabe vratarjev na podlagi akta o digitalnih trgih pri pogajanjih z založniki medijskih publikacij, zlasti pa naj preuči, ali so ta pogajanja skladna z obveznostmi glede pravičnih, razumnih in nediskriminirajočih pogojev, ki zagotavljajo pravično plačilo, pregledne pogoje in nediskriminirajoč dostop do spletnega občinstva;

31.poziva Komisijo, naj v celoti izkoristi člen 13 akta o digitalnih trgih, da bi obravnavala morebitno izogibanje obveznostim iz členov 5 in 6 akta o digitalnih trgih s strani vratarjev;

32.poziva Komisijo, naj ustrezno uporabi začasne ukrepe za ustavitev vseh praks, ki škodujejo konkurenci, zlasti na hitro razvijajočih se digitalnih trgih; poziva Komisijo, naj pri prihodnjem pregledu posodobi Uredbo (ES) št. 1/2003 Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL L 1, 4.1.2003, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2003/1/oj). in Uredbo Komisije (ES) št. 773/2004 Uredba Komisije (ES) št. 773/2004 z dne 7. aprila 2004 v zvezi z vodenjem postopkov Komisije v skladu s členoma 81 in 82 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (UL L 123, 27.4.2004, str. 18, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2004/773/oj)., da bi izboljšala učinkovitost, pravno varnost in sorazmernost izvrševanja protimonopolnih pravil; podpira jasnejši okvir za začasne ukrepe v primerih resne in nepopravljive škode za konkurenco z ustreznimi jamstvi dolžnega pravnega postopanja;

33.poziva Komisijo, naj obravnava pretirano dolge protimonopolne preiskave; poziva, naj se določijo zavezujoči postopkovni roki za protimonopolne preiskave, da bi preprečili neupravičene zamude, ki škodijo pravni varnosti in pravici do obrambe;

34.poziva Komisijo, naj izvede celovito študijo o odvračilnem učinku svojih glob; vztraja, da morajo biti sankcije dovolj visoke, da presežejo nezakonito gospodarsko korist, pridobljeno s kršitvijo;

35.poudarja, kako pomembne so učinkovite odškodninske tožbe, ki dopolnjujejo javno izvrševanje protimonopolnih pravil in omogočajo, da lahko žrtve kršitev členov 101 in 102 PDEU prejmejo polno odškodnino; poziva Komisijo in države članice, naj poskrbijo za učinkovito izvajanje direktive o odškodninskih tožbah zaradi kršitve protimonopolnih pravil Direktiva 2014/104/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. novembra 2014 o nekaterih pravilih, ki urejajo postopke z odškodninskimi tožbami v nacionalni zakonodaji zaradi kršitev določb zakonodaje o konkurenci držav članic in Evropske unije (UL L 349, 5.12.2014, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2014/104/oj). in odpravijo preostale ovire za zasebno izvrševanje;

36.ponovno potrjuje, da je v Evropski mreži za konkurenco potrebno tesno in učinkovito sodelovanje med Komisijo in nacionalnimi organi za konkurenco ter z ustreznimi zasebnimi in javnimi deležniki in potrošniškimi organizacijami; poudarja, da morajo nacionalni organi za konkurenco ostati politično neodvisni in imeti ustrezna sredstva ter da bi bilo treba direktivo o Evropski mreži za konkurenco+ Direktiva (EU) 2019/1 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o krepitvi vloge organov držav članic, pristojnih za konkurenco, da bodo učinkoviteje uveljavljali pravila konkurence, in o zagotavljanju pravilnega delovanja notranjega trga (UL L 11, 14.1.2019, str. 3, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2019/1/oj). v celoti in dosledno prenesti in izvajati v vseh državah članicah; poziva k večjemu zbliževanju standardov izvrševanja, pravočasni izmenjavi informacij in jasni razdelitvi pristojnosti, da bi preprečili podvajanje postopkov; poudarja, da mora Evropska mreža za konkurenco preiti na popolnoma integrirano obliko sodelovanja, da bi povečali stroškovno učinkovitost in izboljšali obravnavo čezmejnih vidikov, tudi z omogočanjem skupnih preiskav in skupnega odločanja; poziva Evropsko mrežo za konkurenco, naj podjetja, zlasti mala in srednja, še naprej usmerja pri uporabi pravilnika o konkurenci;

37.poziva Komisijo in nacionalne organe za konkurenco, naj vzpostavijo lahko dostopne ter malim in srednjim podjetjem prijazne pritožbene mehanizme za protikonkurenčne prakse ter poskrbijo za hitro in učinkovito obravnavo primerov;

38.je seznanjen s tekočimi preiskavami podjetij s sedežem zunaj EU, med drugim s predhodno preiskavo Komisije o pristojbinah podjetij Visa in Mastercard; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo trg plačil ostal konkurenčen, pregleden in dostopen potrošnikom in podjetjem; poudarja, da je treba pregledati uredbo o medbančnih provizijah Uredba (EU) 2015/751 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o medbančnih provizijah za kartične plačilne transakcije (UL L 123, 19.5.2015, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2015/751/oj)., da bi ocenili njeno učinkovitost pri obravnavanju naraščajočih provizij; poziva Komisijo, naj brez nepotrebnega odlašanja zaključi tekoče preiskave v plačilnem sektorju; poudarja, da je digitalni euro ključna priložnost za zmanjšanje prehude odvisnosti od kartičnih shem s sedežem zunaj EU ter za povečanje konkurence in strateške avtonomije EU v plačilnem sektorju tudi tako, da se pomaga zagotoviti konkurenčnejše cenovne pogoje za podjetja, zlasti MSP;

39.poudarja pomen konkurence v bančnem sektorju in dokončanja bančne unije; poziva Komisijo, naj uporabi vse razpoložljive instrumente, da bi zagotovila pošteno konkurenco in spremljala trende v bančnem sektorju v obdobjih visoke inflacije; poudarja pomen in nujnost prihajajočega poročila Komisije o konkurenčnosti bančnega sektorja EU ter pričakuje, da bo Komisija poročilo sprejela do julija 2026; poleg tega pozdravlja prihajajočo oceno delovanja Direktive 2002/87/ES Direktiva 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu, ki spreminja direktive Sveta 73/239/EGS, 79/267/EGS, 92/49/EGS, 92/96/EGS, 93/6/EGS in 93/22/EGS ter direktivi 98/78/ES in 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 35, 11.2.2003, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2002/87/oj). in direktive Solventnost II Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2009/138/oj). v zvezi z vidiki, ki se nanašajo na enake pogoje za udeležence na zavarovalniškem in bančnem trgu;

40.ugotavlja, da obstajajo oligopoli pri zagotavljanju nekaterih storitev, ki so ključne za udeležence na finančnem trgu EU, kot so tržni agregatorji in ponudniki povezljivosti, za katere so značilni omejeno število ponudnikov, velike težave pri zamenjavi ponudnika ali asimetrična moč oblikovanja cen v korist ponudnika, kar na koncu zviša stroške za vlagatelje; poleg tega ugotavlja, da imajo tri največje bonitetne agencije in štiri največja podjetja na trgu revizijskih storitev še vedno več kot 90-odstotni tržni delež; poziva Komisijo, naj razišče obstoječe oligopole in sprejme ustrezne ukrepe za spodbujanje konkurence v EU;

41.opozarja, da je Evropska centralna banka ugotovila, da ostajajo cene hrane visoke, kar še posebej prizadene ranljive potrošnike; izraža zaskrbljenost zaradi visoke koncentracije na trgu na nekaterih ravneh agroživilske verige; poziva Komisijo, naj oceni obseg in učinek nakupovalnih združenj ter naj nadalje analizira učinke, ki jih imajo na cene, pa tudi na zmožnost kmetov in agroživilskih proizvajalcev, da potrošnikom dobavljajo zdrave, varne in trajnostne proizvode; poziva Komisijo, naj oceni, ali so potrebne dodatne smernice o uporabi člena 102 PDEU o izkoriščevalskih zlorabah, vključno s previsokimi ali nepoštenimi cenami, da bi izboljšala pravno varnost in povečala učinkovitost izvrševanja na visoko koncentriranih potrošniških trgih;

42.poudarja, da v Evropi na številnih ključnih področjih ni dovolj velikih podjetij, ki bi bila sposobna konkurirati na svetovni ravni; meni, da je širitev znotraj enotnega trga strateška nujnost EU za spodbujanje naložb, krepitev konkurenčnosti, vlaganje v inovacije in omogočanje podjetjem EU, da učinkovito konkurirajo na svetovnih trgih, kot je poudarjeno v Lettovem poročilu; poudarja, da sta v zvezi s tem dokončanje enotnega trga in odprava notranjih ovir še naprej ključni prednostni nalogi; ugotavlja, da lahko strukturne ovire za širitev v EU privedejo do tega, da bodo inovativna podjetja EU prevzeli akterji zunaj EU, kar bi lahko negativno vplivalo na dolgoročno konkurenco in inovacijske zmogljivosti v EU; meni, da bi bilo zato treba pri nadzoru nad združitvami v celoti upoštevati zmožnost podjetij EU, da vlagajo v inovacije;

43.meni, da se s politiko konkurence ne bi smele ustvarjati nepotrebne ovire za podjetja, ki se morajo razširiti, da bi lahko konkurirala na svetovnem trgu, obenem pa ugotavlja, da vsa podjetja v EU ne potrebujejo razširitve; poudarja, da je za uspeh EU ključna tesna povezanost med velikimi in malimi podjetji; meni, da bi moral konkurenčni obseg temeljiti predvsem na pošteni konkurenci, doslednem izvrševanju protimonopolnih pravil in poglabljanju enotnega trga, ki so temelj socialnega tržnega gospodarstva EU ter ostajajo resnično gonilo inovacij;

44.poziva Komisijo, naj politiko nadzora nad združitvami uporablja dinamično na podlagi ekonomske in pravne ocene, pri čemer naj pri oceni konkurence v celoti analizira pojem blaginje potrošnikov, ter upošteva širše gospodarske učinke združitev, naj politiko prilagodi novim tržnim razmeram, vključno z digitalnimi ekosistemi, umetno inteligenco, energijo in obrambo, ter z naprednim pristopom analizira dolgoročne učinke koncentracij; spodbuja Komisijo, naj še naprej spremlja razvoj tržne moči v Evropi, vključno z vplivom združitev na trajnostnost, inovacije in dolgoročno odpornost;

45.poziva k ambiciozni in na dokazih temelječi reviziji smernic EU o združitvah, da bodo bolje usklajene z novimi tržnimi razmerami in prednostnimi nalogami EU za spodbujanje odpornejše in bolj konkurenčne Evrope, hkrati pa bodo še naprej zagotavljale visoko raven blaginje potrošnikov; vztraja, da bi bilo treba pri nadzoru nad združitvami – ob tem, da še naprej temelji na analizi konkurence in varovanju učinkovite konkurence na nacionalnih trgih ter znotraj enotnega trga – vnaprej usmerjeno ocenjevati vseevropske združitve ter zagotoviti, da vsaka konsolidacija, ki ustvarja „vodilna podjetja EU“, izboljša blaginjo potrošnikov, konkurenčnost trga in dolgoročno odpornost, zlasti v ključnih sektorjih, kot so telekomunikacije, bančništvo, plačila, obramba in energetika; poziva, naj se z novimi smernicami o nadzoru nad združitvami zagotovi pravna varnost za podjetja pri ustvarjanju vseevropskih akterjev, ki bodo spodbujali povečanje konkurenčnosti, hkrati pa naj zagotovi, da se nacionalna pooblastila za posredovanje, vključno s pravico do veta, uporabljajo le v ustrezno utemeljenih in sorazmernih primerih;

46.poziva Komisijo, naj sprejme v prihodnost usmerjen in dinamičen pristop k združitvam, pri čemer naj že v čim zgodnejši fazi postopka upošteva izboljšave učinkovitosti, vključno na primer z ekonomijo obsega in izboljšavami na področju trajnostnosti, obenem pa zagotovi preglednost in predvidljivost ter podjetjem omogoči sklepanje zavezništev, kadar ta prispevajo k inovacijam, odpornosti na podnebne spremembe in varnosti, ter upošteva pristop k ocenjevanju tržne moči in specifičnih razmer v posameznih sektorjih, ki presega zgolj cene in tržne deleže ter vključuje tudi učinke na plače in pogoje zaposlovanja;

47.opozarja, da konkurenca varuje izbiro potrošnikov, raznolikost trga in dostopne cene; upošteva sklep delničarjev družbe Warner Bros.Discovery z dne 23. aprila 2026, s katerim so odobrili sporazum o združitvi z družbo Paramount Skydance; poziva Komisijo, naj v avdiovizualnem in medijskem sektorju izvaja strog nadzor nad združitvami, spremlja učinek konsolidacije trga na enotnem trgu ter omogoči akterjem iz EU, da razširijo svojo dejavnost;

48.ugotavlja, da so spletne platforme, ki spadajo na področje uporabe akta o digitalnih trgih, od leta 2000 pridobile skoraj 700 manjših podjetij, pri čemer je bila Komisija obveščena le o 19 transakcijah, saj jih je bila večina pod pragovi za priglasitev na podlagi prometa; poziva Komisijo, naj odkriva tako imenovane ubijalske prevzeme (ko podjetje pridobi nadzor nad inovativnim podjetjem, da bi ga uničilo kot morebitnega prihodnjega konkurenta), in prilagodi predpise, da bi preprečila take prevzeme, zlasti v digitalnem sektorju, sektorju UI, farmacije in drugih strateških sektorjih; vztraja, da bi bilo treba uredbi ES o združitvah, če bo pregledana, dodati pravno podlago za enotni trg, da bi v celoti vključili sozakonodajalca, podobno kot v aktu o digitalnih trgih; poziva države članice, naj nacionalnim organom, pristojnim za konkurenco, podelijo pooblastila za poziv, da bodo lahko pregledovali združitve in prevzeme, če jih še niso, hkrati pa zagotovili pravno varnost in se izognili pretiranemu bremenu za MSP ter zagonska podjetja;

49.se zaveda, da v evropskem športu vse bolj narašča trend tujih naložb in lastništva več klubov ter dinamično oblikovanje cen vstopnic, in poziva Komisijo, naj pri podpiranju prizadevanj za ohranitev finančne integritete in izenačenosti v evropskem športu upošteva posledice tega razvoja; poziva Komisijo in države članice, naj razmislijo o vseh regulativnih možnostih, vključno s prepovedjo dinamičnega oblikovanja cen na športnih in kulturnih dogodkih v živo v aktu o digitalni pravičnosti, da bi zaščitili potrošnike ter ohranili družbeno in javno vrednost športa in kulture;

50.poudarja, da je potrebna temeljita analiza pravil o državni pomoči, zlasti za podjetja, ki delujejo v strateških sektorjih, kot so energetika, tehnologija in inovacije; poudarja, da je pomembno zagotoviti učinkovitost državne pomoči v kmetijstvu, logistiki in prometu; je seznanjen z različnimi fiskalnimi zmogljivostmi držav članic, opozarja, da se zaradi razdrobljene državne pomoči oblikujejo neenaki konkurenčni pogoji, in poziva Komisijo, naj spremlja te učinke; meni, da bi morala biti vsaka dodeljena državna pomoč v skladu s pravom in načeli EU, vključno s cilji okoljske in socialne politike EU;

51.pozdravlja okvir za državno pomoč v sklopu dogovora o čisti industriji (CISAF); poziva, naj se ta okvir izvaja ciljno usmerjeno in sorazmerno, da bo zagotavljal minimalno breme za države članice, preprečil tekmovanje za subvencije in ohranil celovitost notranjega trga, obenem pa vključeval stroge zaščitne ukrepe na področju preglednosti, sorazmernosti in okoljske učinkovitosti;

52.opozarja, da je v kriznih časih lahko primerna začasna, ciljno usmerjena državna pomoč; ponovno poudarja pomen okvira za državno pomoč v sklopu dogovora o čisti industriji pri podpori ranljivih sektorjev v razmerah hitro naraščajočih cen goriva zaradi trenutnih geopolitičnih razmer; vendar pa upošteva ugotovitve Evropskega računskega sodišča (posebno poročilo št. 21/2024), v katerih so opredeljene pomanjkljivosti pri nadzoru Komisije nad državno pomočjo v kriznih razmerah, ter poziva Komisijo k strožjemu nadzoru nad priglasitvami državne pomoči ter k izboljšanju poročanja o državni pomoči in preglednosti v skladu s priporočili Evropskega računskega sodišča;

53.ugotavlja, da so več kot tri četrtine državne pomoči skoncentrirane le v dveh državah članicah, kar kaže na tveganje razdrobljenosti in neenakih konkurenčnih pogojev na notranjem trgu;

54.poudarja, da je državna pomoč zelo pomemben instrument za zmanjšanje ekonomskih razlik med bolj razvitimi regijami EU in otoškimi območji, celinskimi območji, najbolj oddaljenimi regijami, gospodarsko šibkejšimi območji in vsemi deli EU, ki imajo slabše pogoje zaradi naravnih dejavnikov; poziva, naj se pri državni pomoči za otoške in najranljivejše regije EU uvede več prožnosti, omejitve pa naj se zmanjšajo;

55.pričakuje, da bodo med pregledom uredbe o splošnih skupinskih izjemah Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 187, 26.6.2014, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2014/651/oj). za rešitev trenutnih vprašanj v zvezi z opredelitvijo pojma „podjetje v težavah“ pravila o državni pomoči posodobljena in poenostavljena, da bi zmanjšali birokracijo in spodbudili konkurenčnost EU; pozdravlja začetek javnega posvetovanja za zbiranje prispevkov o obsegu in vsebini pregleda;

56.pozdravlja sprejetje revidiranega sklepa o storitvah splošnega gospodarskega pomena, da bodo lahko države članice podprle zagotavljanje projektov za dostojna, trajnostna, energijsko učinkovita, socialno vključujoča in cenovno dostopna stanovanja, tudi za gospodinjstva s srednjim dohodkom; poziva Komisijo, naj spremlja izvajanje revidiranega sklepa o storitvah splošnega gospodarskega pomena in oceni, ali so pragovi in pogoji dovolj prožni, da izpolnjujejo potrebe držav članic; poziva k poenostavljenim postopkom priglasitve za ukrepe državne pomoči, povezane s storitvami splošnega gospodarskega pomena, ki ne pomenijo znatnega tveganja za konkurenco;

57.poziva Komisijo, naj oceni učinek koncentracije trga v nepremičninskem sektorju in na povezanih trgih, kot sta gradbeništvo in upravljanje nepremičnin, da bi zagotovila, da bo učinkovita konkurenca prispevala k omejevanju cen in izboljšanju dostopa do stanovanj;

58.je seznanjen z izkrivljajočimi učinki agresivnega davčnega načrtovanja in davčnih sistemov, vključno s preferenčnimi davčnimi sporazumi, na lojalno konkurenco, saj lahko zavirajo inovacije in ogrozijo tekmovalnost trgov, zlasti za mala in srednja podjetja; pozdravlja priporočilo Komisije z dne 14. julija 2020 Priporočilo Komisije (EU) 2020/1039 z dne 14. julija 2020 o pogojevanju državne finančne podpore podjetjem v Uniji s tem, da niso povezana z nekooperativnimi jurisdikcijami (UL L 227, 16.7.2020, str. 76, ELI: http://data.europa.eu/eli/reco/2020/1039/oj)., naj se podjetjem, povezanim z davčnimi oazami, ne dodeli finančna podpora, hkrati pa se zaščitijo pošteni davkoplačevalci; poziva, naj se podjetja s sedežem v državah, ki so uvrščene na seznam EU o nekooperativnih jurisdikcijah za davčne namene, ki ga je sprejel Svet, izključijo iz prejemanja državne pomoči, ter poziva Komisijo, naj oceni, ali sedanji okvir prispeva k širšim prizadevanjem za boj proti agresivnemu davčnemu načrtovanju in praksam davčnih oaz;

59.obžaluje, da o reviziji in izvajanju pravil konkurence prejema le skope informacije, ter poudarja, da bi moral biti Parlament v zadostni meri vključen v oblikovanje politike konkurence; poleg tega poudarja, da mora biti transparentno obveščen o vseh razpravah s tretjimi državami, ki bi lahko vplivale na izvrševanje akta o digitalnih trgih;

60.v zvezi s tem poziva k strukturiranemu in rednemu dialogu med Komisijo in Parlamentom o politiki konkurence, vključno s pregledom in izvajanjem pravil konkurence; poziva Komisijo, naj pristojnemu odboru Parlamenta pravočasno zagotovi celovite informacije o pomembnih odločitvah o izvrševanju, zakonodajnih predlogih in pomembnih glavnih instrumentih mehkega prava; poziva k sklenitvi medinstitucionalnega sporazuma za formalizacijo vloge Parlamenta pri nadzoru politike konkurence, vključno s posvetovanjem o določanju prednostnih nalog za smernice in okvire;

61.svari pred pretiranim zanašanjem na instrumente mehkega prava, kot so smernice in začasni okviri, v katerih je sodelovanje Parlamenta omejeno; poziva Evropski svet, naj sprejme sklep na podlagi člena 48(7), točka 2, Pogodbe o Evropski uniji, ki bo podlaga za sprejemanje zakonodajnih aktov na področju politike konkurence po rednem zakonodajnem postopku;

62.spodbuja izmenjavo dobre prakse v mednarodnih forumih, kot sta Mednarodna mreža za konkurenco in odbor za konkurenco pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj; poziva Komisijo, naj si prizadeva za nadaljevanje dialoga in sodelovanja na mednarodni ravni, tudi prek sporazumov o sodelovanju druge generacije, ki omogočajo učinkovitejšo izmenjavo informacij med organi za konkurenco, obenem pa obžaluje, da se to v preteklosti ni dovolj uresničevalo; poziva Komisijo, naj oblikuje strategijo, s katero bo EU na mednarodni ravni prevzela vodilno vlogo pri spodbujanju učinkovite konkurence;

63.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.