1.poudarja, da bi moral biti v prihodnost usmerjen pristop k medijski pismenosti in digitalnemu učenju namenjen temu, da se ljudi vseh starosti opremi z znanji in spretnostmi, s katerimi bodo lahko v celoti izkoristili digitalno okolje, povečali ustvarjalne spretnosti, imeli korist zaradi izpostavljenosti različnim virom ter se izognili tveganjem, povezanim z uporabo in zasnovo spletnih platform;

2.poudarja vlogo, ki jo ima medijska pismenost pri opremljanju posameznikov s spretnostmi kritičnega mišljenja, ki prispevajo k ozaveščenemu in avtonomnemu odločanju v demokratičnih procesih ter krepijo državljansko odgovornost za boj proti dezinformacijam, polarizaciji ter tujemu manipuliranju z informacijami in vmešavanju, zlasti v okviru volitev;

3.poudarja, da bi se morala medijska pismenost in digitalno učenje odražati v širših pobudah EU za zaščito demokratičnih procesov, tudi v okviru evropskega ščita za demokracijo;

4.priznava, da mora biti način poučevanja medijske pismenosti in digitalnega učenja inovativen in namenjen vsem skupinam prebivalstva ter da ga je treba prilagoditi potrebam učencev, zlasti ranljivih uporabnikov, ki so prikrajšani zaradi geografskih, družbenih, kulturnih in gospodarskih dejavnikov;

5.priznava vrednost vrstniškega izobraževanja, ki ga izvajajo centri za varnejši internet in organizacije civilne družbe, kot učinkovitega orodja za obveščanje otrok in mladostnikov o varni uporabi interneta, ki dopolnjuje formalno izobraževanje;

6.poudarja ključno vlogo medijske pismenosti in digitalnega učenja pri opolnomočenju uporabnikov za varno obvladovanje digitalnega okolja, tudi v boju proti spletnemu nadlegovanju in drugim oblikam škode na spletu; poudarja zlasti, da je zagotavljanje spretnosti na področju medijske pismenosti in digitalnega učenja na celotni izobraževalni poti in v okviru dejavnosti vseživljenjskega učenja ključno za razvoj in krepitev kritičnega mišljenja, samozavedanja in odgovornega vedenja na spletu;

7.poudarja, da bi bilo treba s politikami na področju medijske pismenosti izboljšati ozaveščenost o tem, kako digitalna okolja in zasnova platform vplivajo na način dostopa do informacij, vključno s sposobnostjo razumevanja delovanja algoritmov ter prepoznavanja zasvajajoče zasnove in čustveno manipulativnih vsebin;

8.poudarja, da imajo digitalna okolja vse večji vpliv na duševno zdravje in dobrobit uporabnikov; poziva Komisijo in države članice, naj v programe medijske pismenosti in digitalnega učenja vključijo razvoj digitalne empatije, odgovorno vedenje na spletu in razumevanje vpliva digitalnega okolja na duševno zdravje in dobrobit kot pomembnih elementov pri preprečevanju spletnega nadlegovanja in spodbujanju digitalnega dobrega počutja;

9.poudarja, da je treba uporabiti vsa razpoložljiva ustrezna regulativna orodja in po potrebi spodbujati sodelovanje med vsemi ustreznimi akterji, da bi dosegli pristop EU k medijski pismenosti in digitalnemu učenju;

10.poudarja, da je treba poglobiti sodelovanje med javnimi in zasebnimi deležniki za spodbujanje medijske pismenosti v EU; poudarja pomembno vlogo organizacij civilne družbe, pobud skupnosti, prostovoljcev in kulturnih akterjev pri vzpostavljanju zaupanja, s čimer se spodbuja dialog v javni razpravi;

11.pozdravlja delo strokovne skupine za medijsko pismenost in evropske opazovalnice digitalnih medijev (EDMO) ter njuno pomembno vlogo pri povezovanju oblikovalcev politik, raziskovalcev in strokovnjakov, da bi oblikovali multidisciplinarno skupnost strokovnjakov, izmenjevali primere dobre prakse in izboljšali ozaveščenost; poziva h krepitvi njunih dejavnosti na področju medijske pismenosti, da bi podprli sodelovanje med državami članicami;

12.poudarja, kako pomembno je, da sta medijska pismenost in digitalno učenje del učnih načrtov v celotnem procesu formalnega izobraževanja ter da se razvije celosten in na dokazih temelječ pristop k uporabi digitalnih tehnologij v šolah;

13.poudarja, kako pomembno je spodbujati medijsko pismenost in digitalno učenje zunaj formalnega izobraževanja ter na delovnem mestu, s čimer se zagotovita vseživljenjsko učenje in vsedružbeni pristop, ki vključuje vlade, izobraževalne ustanove, civilno družbo, medijske organizacije, tehnološke platforme in družine;

14.poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami vzpostavi strukturiran okvir za spremljanje in ocenjevanje nacionalnih ukrepov za medijsko pismenost, vključno z merljivimi kazalniki za ocenjevanje znanja, vedenjskih rezultatov, razvoja kritičnega mišljenja in odpornosti proti dezinformacijam, med drugim z longitudinalnimi študijami ter ocenjevanjem pristopov, primernih starosti, in programov za podporo staršev;

15.poziva institucije EU in države članice, naj si skupaj prizadevajo za usklajen pristop EU k medijski pismenosti in digitalnemu učenju;

16.poziva Komisijo, naj oceni in po potrebi predlaga jasen skupni pristop EU k starosti primernemu dostopu do spletnih platform, zlasti platform družbenih medijev, v skladu s pristopom, ki temelji na zaščiti dobrobiti otrok, priznavanju kognitivnega in čustvenega razvoja mladoletnikov ter potrebi po zagotavljanju varnega in starosti primernega digitalnega okolja, pri čemer se v celoti spoštujejo temeljne pravice in razlike med nacionalnimi pristopi;

17.poziva Komisijo, naj oceni ustrezne določbe direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah, poskrbi za njeno izvrševanje in predlaga ciljno usmerjene spremembe za nadaljnje povečanje ravni zaščite uporabnikov na platformah za izmenjavo videov, zlasti mladoletnikov, razširi pravila o medijskih vsebinah na vplivneže in ustvarjalce vsebin ter zagotovi učinkovito označevanje vsebin, ki so ustvarjene ali prirejene z umetno inteligenco in komercialno sponzorirane, ne da bi se pri tem zanašala zgolj na oznake ali avtomatizirane kazalnike;

18.poziva k oblikovanju in spodbujanju kodeksov ravnanja ter jasnih smernic za vplivneže in ustvarjalce vsebin o vključevanju načel medijske pismenosti in digitalnega učenja v njihove vsebine, saj imajo pomembno vlogo pri oblikovanju vzorcev porabe informacij, zlasti med mladimi; spodbuja spletne platforme, naj omogočijo večjo prepoznavnost vsebin, ki aktivno spodbujajo medijsko pismenost, kritično mišljenje in varnost na spletu, tudi s priporočilnimi sistemi;

19.poziva države članice, naj zagotovijo učinkovit nadzor in poskrbijo, da bodo platforme za izmenjavo videov izpolnjevale svojo obveznost zagotavljanja učinkovitih ukrepov in orodij za medijsko pismenost ter ozaveščanja uporabnikov o teh ukrepih in orodjih, kot je določeno v členu 28b(3) direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah; poziva nacionalne regulativne organe in telesa, naj uporabijo mehanizem sodelovanja, vzpostavljen v skladu s členom 15 evropskega akta o svobodi medijev, da bi zagotovili učinkovito izvrševanje te obveznosti v EU;

20.opozarja, da morajo države članice na podlagi člena 33a direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah promovirati medijsko pismenost in sprejeti ukrepe za razvoj veščin medijske pismenosti ter Komisiji poročati o izvajanju teh ukrepov; spodbuja nacionalne medijske regulatorje, naj se pri oblikovanju teh ukrepov posvetujejo s predstavniki vseh skupin prebivalstva ter naj pri njihovi uporabi uporabijo prilagojen pristop, pri katerem se bodo obravnavale potrebe vseh starostnih skupin; poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo imeli ti organi stabilno in namensko financiranje za spodbujanje in izvajanje ukrepov za medijsko pismenost;

21.poziva zelo velike spletne platforme, naj uvedejo razumne, sorazmerne in učinkovite blažilne ukrepe za obravnavanje sistemskih tveganj, ki izhajajo iz izkoriščanja nezadostne medijske pismenosti in digitalnih učnih spretnosti uporabnikov, zlasti mladoletnikov, kot določa akt o digitalnih storitvah; poziva zelo velike spletne platforme, naj izvajajo ocene učinka medijske pismenosti in digitalnega učenja, da bi proaktivno opredelile, kako lahko zasnova njihovih storitev vpliva na zmožnost uporabnikov, da dostopajo do vsebin, jih ustvarjajo in se z njimi ukvarjajo;

22.poudarja, da bi bilo treba pri teh ocenah učinka upoštevati tudi učinke na dobrobit uporabnikov ter kognitivni in socialno-čustveni razvoj in duševno zdravje, pa tudi tveganja, povezana z značilnostmi zasnove, ki spodbujajo čim večjo vključenost uporabnikov ali bi lahko povzročale zasvojenost; poziva, naj bodo te ocene pregledne, neodvisne in javno dostopne;

23.poziva Komisijo, naj poskrbi, da se bodo zaveze glede medijske pismenosti učinkovito izvajale v okviru kodeksa ravnanja glede dezinformacij iz akta o digitalnih storitvah;

24.poziva Komisijo, naj v revizijo smernic na podlagi akta o digitalnih storitvah o ukrepih za zagotavljanje visoke ravni zasebnosti, varnosti in varstva mladoletnikov na spletu vključi medijsko pismenost in digitalno učenje, zlasti ukrepe v zvezi z medijsko pismenostjo in digitalnim učenjem, ki bi jih spletne platforme lahko sprejele, da bi mladoletnikom zagotovile spletno izkušnjo, primerno njihovi starosti;

25.poziva Evropski odbor za medijske storitve, naj uporabi strukturiran dialog iz člena 19 evropskega akta o svobodi medijev za spremljanje ukrepov, ki jih sprejmejo zelo velike spletne platforme v zvezi z medijsko pismenostjo, in naj okrepi dialog med ponudniki medijskih storitev o spodbujanju medijske pismenosti in digitalnega učenja ter prepoznavnosti uglednih medijev na spletu;

26.poudarja, da morajo politike medijske pismenosti v celoti spoštovati svobodo izražanja in pluralnost medijev ter bi morale opolnomočiti uporabnike, ne da bi omejevale dostop do različnih virov informacij;

27.poudarja, da medijska pismenost ni odvisna le od sposobnosti uporabnikov, da kritično presojajo informacije, temveč tudi od obstoja močnega, neodvisnega in visokokakovostnega novinarstva, ki zagotavlja zanesljive, preverjene in pluralistične informacije; poziva Komisijo, naj okrepi podporo tradicionalnim medijem na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni, saj imajo ključno vlogo pri obveščanju državljanov, med drugim s spodbujanjem pravičnega plačila za novinarske vsebine in zagotavljanjem trajnostnega financiranja, zlasti prek programov, kot je prihodnji program AgoraEU;

28.poziva Komisijo, naj v okviru programa za odpornost medijev prednostno obravnava ukrepe za medijsko pismenost in poskrbi, da bodo ti ukrepi dosegli vse starostne skupine (mlade, odrasle in starejše) na podeželskih, oddaljenih in mestnih območjih;

29.poziva države članice, naj zagotovijo, da nacionalni ukrepi na področju medijske pismenosti vključujejo posebne strategije ozaveščanja za socialno-ekonomsko prikrajšane skupine, invalide, ljudi, ki živijo na oddaljenih območjih, in tiste z nižjimi ravnmi digitalnih spretnosti, da bi preprečili, da bi se zaradi vrzeli v medijski pismenosti in digitalnem učenju stopnjevale širše neenakosti;

30.poudarja, da je treba poskrbeti za stabilno in dolgoročno financiranje EU za medijsko pismenost in digitalno učenje; poziva Komisijo, naj v okviru ustreznih programov EU, vključno s prihodnjim programom AgoraEU, prednostno obravnava pobude za medijsko pismenost, s poudarkom na kritičnem mišljenju, odpornosti proti dezinformacijam in pluralnosti medijev;

31.poziva strokovno skupino Komisije za medijsko pismenost, Evropski odbor za medijske storitve in Evropski odbor za digitalne storitve, naj tesno sodelujejo pri zadevah, povezanih z medijsko pismenostjo in digitalnim učenjem, ter pripravijo nadaljnje smernice o praktičnih ukrepih, ki bi jih bilo mogoče sprejeti na nacionalni ravni;

32.poziva Komisijo, naj evropski teden medijske pismenosti nadgradi v letni vodilni dogodek, na katerem bi predstavili primere dobre prakse in zagotovili vključujoč forum za razpravo in povečanje zmogljivosti, ter naj spodbuja najrazličnejše deležnike in institucije, vključno s pisarnami Evropskega parlamenta za stike v državah članicah in mednarodnimi organizacijami, naj dejavno sodelujejo pri spodbujanju medijske pismenosti in digitalnega učenja, pri čemer naj poskrbi, da bodo ti dogodki odražali pluralnost stališč;

33.poziva Komisijo, naj digitalno pismenost in digitalno izobraževanje prizna kot temeljni spretnosti za vse državljane; poziva države članice, naj medijsko pismenost in digitalno učenje vključijo v svoje učne načrte, in sicer na način, primeren starosti učencev; poudarja, da se lahko za spodbujanje medijske pismenosti uporabijo analogna orodja;

34.poziva Komisijo, naj v načrtu za prihodnost digitalnega izobraževanja in spretnosti do leta 2030 posebno pozornost nameni medijski pismenosti ter krepitvi digitalnih kompetenc, preprečevanju spletnega nadlegovanja in spodbujanju digitalne dobrobiti;

35.poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami pripravi evropski priročnik in drugo izobraževalno gradivo o medijski pismenosti, prilagojeno vsem starostnim skupinam in ravnem izobraževanja, ter organizira redne delavnice, osredotočene na kritično mišljenje, preverjanje virov informacij, pluralnost medijev, odgovorno sodelovanje v medijih ter vlogo organizacij za preverjanje dejstev, novinarskih samoregulativnih organov in skupnostnih medijev, pa tudi smernice za starše in skrbnike o starosti primerni uporabi medijev, spletnih tveganjih in umetnointeligenčnih orodjih;

36.spodbuja države članice, naj se pri oblikovanju in ocenjevanju pobud za medijsko pismenost in digitalno učenje posvetujejo in sodelujejo z izobraževalci, raziskovalci, akademskimi krogi, organizacijami civilne družbe, starši, skrbniki in mladinskimi organizacijami, da bi poskrbele, da bodo ustrezale potrebam učencev in izobraževalcev;

37.poziva države članice in Komisijo, naj poskrbijo, da se bodo digitalna učna orodja v izobraževanju uporabljala brez neprimernega komercialnega vpliva; poudarja, da bi moralo biti sodelovanje z akterji iz zasebnega sektorja pregledno, usmerjeno v izobraževanje in v javnem interesu;

38.poziva države članice, naj izboljšajo programe medijske pismenosti in digitalnega učenja, da bodo lahko uporabniki razlikovali med uredniškimi, komercialnimi in sintetičnimi vsebinami ter prepoznali tehnike prepričevanja; poudarja, da je treba v te programe vključiti umetnointeligenčno pismenost, da bi omogočili prepoznavanje vsebin, ustvarjenih z umetno inteligenco, ter povezanih tveganj manipulacije in napačnega informiranja;

39.poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju z državami članicami nujno in celovito oceni vpliv digitalnih naprav in storitev, vključno z umetnointeligenčnimi orodji, v izobraževalnih okoljih na učne izide, kognitivni razvoj, dobro počutje, duševno zdravje in razpon pozornosti, da bi podprla njihovo odgovorno uporabo v šolah; poziva Komisijo, naj po potrebi predlaga ukrepe politike, ki bi lahko predvideli ciljno usmerjene omejitve ali prepovedi, zlasti v predšolski vzgoji, da bo uporaba digitalnih tehnologij v izobraževanju strogo pedagoško utemeljena, starosti primerna, sorazmerna in bo temeljila na neodvisnih znanstvenih dokazih, tako da bodo ta orodja podpirala učne procese, ne pa jih nadomeščala;

40.spodbuja države članice, naj omogočijo stalno usposabljanje za izobraževalce – v formalnem, neformalnem ali priložnostnem izobraževanju – in knjižničarje na področju medijskega in digitalnega izobraževanja, ki bo podprto z ustreznim financiranjem; poziva Komisijo, naj izboljša usposabljanje na področju medijske pismenosti prek centrov za varnejši internet, platforme za boljši internet za otroke in ustreznih platform EU;

41.poziva Komisijo in ustrezne nacionalne regulativne organe ali telesa, naj izvajajo izobraževalne kampanje in kampanje ozaveščanja javnosti o medijski pismenosti in digitalnem učenju, da bi povečali ozaveščenost o tem, kako digitalna okolja oblikujejo vedenje na spletu, ter o razpoložljivih ukrepih starševskega nadzora, veljavnih pravnih obveznostih spletnih platform in razpoložljivih podpornih mehanizmih, vključno z organizacijami, ki zagotavljajo dostopno podporo na področju duševnega zdravja;

42.poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo vseživljenjsko medijsko pismenost in digitalno učenje za vse državljane, namenjeno odraslim, starejšim in ranljivim skupinam prebivalstva;

43.priznava vlogo javnih knjižnic, skupnostnih centrov in organizacij civilne družbe kot zaupanja vrednih, dostopnih in vključujočih vozlišč za medijsko pismenost in digitalno učenje, ki prispevajo k socialni vključenosti, demokratični udeležbi ter enakemu dostopu do znanja, kulture in informacij; poziva države članice, naj okrepijo partnerstva in povečajo naložbe v te ključne lokalne infrastrukture z ustreznim financiranjem, usposabljanjem osebja ter dostopom do najnovejših digitalnih orodij in virov;

44.poziva Komisijo in države članice, naj v sodelovanju z akterji, ki delujejo v javnem interesu, in ustreznimi deležniki podprejo razvoj odpornih in zaupanja vrednih digitalnih ekosistemov, ki bodo okrepili digitalno odpornost Evrope, pluralnost medijev ter dostop državljanov do točnih in zanesljivih informacij;

45.poziva države članice ter njihove regionalne in lokalne oblasti, naj inovativno in ustvarjalno spodbujajo medijsko pismenost in digitalno izobraževanje v urbanih okoljih, tako fizičnih kot tudi digitalnih, da bi spodbudile demokratično udeležbo in državljansko udejstvovanje; poudarja, da imajo mesta ključno vlogo pri varnosti in zaščiti javnih prostorov, na katere vse bolj vpliva informacijsko okolje;

46.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.