1.podpira dolgoročni cilj sistemskega, na dejavnostih temelječega in tehnološko nevtralnega pristopa k regulativnemu okviru EU za finančne storitve;

2.poudarja, da bi lahko s tehnologijami razpršene evidence in tokenizacijo sredstev podprli cilje unije prihrankov in naložb, tako da bi olajšali čezmejne naložbe, zmanjšali razdrobljenost trga in omogočili učinkovitejšo in bolj vključujočo infrastrukturo kapitalskih trgov po vsej EU; poudarja ključno vlogo interoperabilnosti;

3.poudarja, da pojav novih tehnologij na področju financ prinaša nove izzive za regulativni in nadzorni okvir; je seznanjen z raznolikostjo digitalnih sredstev in priznava, da se s tem povezana tveganja in poslovni potencial med kategorijami razlikujejo; potrjuje svojo zavezanost ciljno usmerjeni reviziji regulativnih okvirov EU, da bi razvili trdne kapitalske trge in plačilno infrastrukturo EU, ki bodo omogočali uporabo digitalnih sredstev; poziva Komisijo, naj oceni nujnost in izvedljivost ureditve posojanja in izposojanja kriptosredstev, vključno z unovčenjem, nezamenljivimi žetoni in decentraliziranim financiranjem, v okviru uredbe MiCA;

4.poudarja potencialne inovacijske in povezovalne zmogljivosti kriptografsko zavarovanih razpršenih evidenc in podobnih tehnologij za infrastrukturo finančnih storitev, tako v EU kot za globalno vlogo EU; poudarja, da bo predvidljivo in inovacijam prijazno regulativno okolje bistveno za zadržanje naložb in tehnološkega razvoja v EU in za spodbujanje konkurenčnosti in zaupanja v finančno infrastrukturo, denominirano v eurih;

5.priznava, da je bila EU med prvimi jurisdikcijami, ki so sprejele in izvajale posebno ureditev za kriptosredstva z uredbo o trgih kriptosredstev in za uporabo tehnologije razpršene evidence v finančnem sektorju; poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju z Evropskim bančnim organom, Evropskim organom za vrednostne papirje in trge, Organom za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma (AMLA) ter pristojnimi nacionalnimi organi zagotovi učinkovito izvrševanje uredbe MiCA; poziva države članice, naj ne uvajajo dodatnih zahtev in obveznosti zunaj okvirov uredbe o trgih kriptosredstev in uredbe o sledljivosti prenosov sredstev Uredba (EU) 2023/1113 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2023 o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev in nekaterih kriptosredstev, in spremembi Direktive (EU) 2015/849 (UL L 150, 9.6.2023, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/1113/oj).;

6.poudarja pomen krepitve podatkovnih zmogljivosti, zlasti v zvezi s finančnim vzvodom v industriji kriptosredstev in medsebojnimi povezavami s sektorjem nebančnih finančnih institucij; poziva Komisijo, naj še naprej spremlja medsebojno povezanost kriptosredstev s finančnim sistemom; ugotavlja, da so lahko nekrita kriptosredstva izpostavljena dodatnim tveganjem in nestanovitnosti;

7.poziva Evropski bančni organ, Evropski organ za vrednostne papirje in trge, Organ za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine, pristojne nacionalne organe, ECB in Evropski odbor za sistemska tveganja, naj okrepijo nadzorni dialog o pomembnih večfunkcijskih skupinah; poudarja, da je treba uskladiti politični okvir uredbe MiCA za pomembne nebančne MFG;

8.priznava, da tehnologije razpršene evidence prinašajo nove tehnološke in operativne vidike, ki jih bodo finančni nadzorniki morali upoštevati, vključno z vprašanji, povezanimi z varnostjo pametnih pogodb, upravljanjem decentraliziranih omrežij, kibernetsko odpornostjo in obvladovanjem operativnega tveganja; poziva nadzorne organe, naj razvijejo zadostno tehnično strokovno znanje za učinkovito razumevanje in spremljanje teh nastajajočih tržnih infrastruktur;

9.izraža zaskrbljenost glede vloge, ki jo imajo kriptosredstva pri izogibanju predpisom in sankcijam za preprečevanje pranja denarja in boj proti financiranju terorizma; poudarja, da je treba za obvladovanje teh tveganj okrepiti nadzorna orodja, izvrševanje in standarde skladnosti, vključno z učinkovitimi standardi „poznavanja stranke“ in spremljanjem plačil; poudarja, da je pomembno, da preiskovalni organi uporabljajo tehnologijo, na kateri temeljijo kriptosredstva, da bi odvračali od kaznivih dejanj v zvezi s kriptosredstvi, in da med seboj sodelujejo pri blokiranju odkritih ali prijavljenih nezakonitih transakcij;

10.ugotavlja, da se pojavljajo hibridni produkti, ki združujejo značilnosti kriptosredstev in tradicionalnih finančnih instrumentov ter povzročajo pravno negotovost;

11.ugotavlja, da je v uvodni izjavi 3 Uredbe (EU) 2022/858 „tokenizacija“ finančnih instrumentov opredeljena kot digitalna reprezentacija finančnih instrumentov v razpršeni evidenci ali izdaja tradicionalnih razredov sredstev v obliki žetonov, da se omogoči njihova izdaja, shranjevanje in prenos na podlagi razpršene evidence;

12.poudarja, da tokenizacija finančnih sredstev sama po sebi ne spreminja pravne narave ali temeljnih gospodarskih značilnosti teh sredstev; poudarja, da morajo tokenizirani finančni instrumenti zagotavljati pravice, ki so enakovredne tistim, povezanim s tradicionalnimi vrednostnimi papirji, da bi preprečili regulativno arbitražo in zaščitili vlagatelje;

13.pozdravlja morebitne koristi tokenizacije za trgovanje s finančnimi sredstvi, kot sta večja učinkovitost in preglednost, manjše tveganje nasprotne stranke in nižji operativni stroški, pametna oddaja naročil ter izboljšana likvidnost z razdrobljenim lastništvom, hkrati pa ugotavlja, da bi bilo treba spremljati njene ranljivosti;

14.poziva Komisijo, naj olajša in spodbuja tokenizacijo pri vseh finančnih storitvah, pri čemer naj vztraja pri interoperabilnosti in preprečevanju razdrobljenosti z ohranjanjem standardov na celotnem enotnem trgu in zagotavljanjem infrastrukture;

15.priznava prizadevanja ECB, da bi zagotovila rešitve, vključno z infrastrukturo, ki ponuja možnost za centralnobančno digitalno valuto za velike vlagatelje (CBDC), ki omogoča poravnavo denarnega in premoženjskega dela v skupni evidenci ter dopolnjuje tokenizirane vloge poslovnih bank in stabilne kovance;

16.poudarja potencial za globalno povezljivost evropskega trga žetonov; poudarja pomen mednarodnega sodelovanja, da bi uskladili merila, načela in standarde za kategorizacijo; podpira delo Banke za mednarodne poravnave pri pobudah za čezmejno sodelovanje na področju plačil;

17.pozdravlja tekoče razprave o pilotni ureditvi EU za tehnologijo razpršene evidence v okviru svežnja o povezovanju in nadzoru trgov;

18.ugotavlja, da lahko stabilni kovanci v pravnem okviru uredbe MiCA spadajo v dve kategoriji, in sicer kot žetoni, vezani na sredstva, in kot e-denarni žetoni;

19.ugotavlja, da so stabilni kovanci oblika ustvarjanja zasebnega denarja in da je njihova gospodarska funkcija podobna vezavam na menjalni tečaj, skladom denarnega trga in bankam z omejeno licenco; vendar poudarja, da uredba MiCA izdajateljem e-denarnih žetonov in ponudnikom storitev v zvezi s kriptosredstvi prepoveduje neposredno ali posredno podeljevanje obresti v zvezi z e-denarnimi žetoni ter da stabilni kovanci nimajo neposrednega dostopa do centralnih bank in da se za njihove imetnike ne uporabljajo sistemi jamstva za vloge; je seznanjen s tveganjem devalvacije in opuščanja finančnih posrednikov, povezanim s stabilnimi kovanci;

20.z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se stabilni kovanci, denominirani v ameriških dolarjih, še naprej hitro širijo in prevladujejo, kar bi lahko oslabilo monetarno suverenost EU, povečalo tveganja za finančno stabilnost, oviralo prenos monetarne politike in povečalo zunanjo odvisnost pri plačilih;

21.pozdravlja pojav e-denarnih žetonov, denominiranih v eurih, v okviru uredbe MiCA in spodbuja njihov razvoj v podporo plačilnim inovacijam EU, konkurenčnosti finančnih trgov EU in mednarodni vlogi eura, tudi s hitrejšimi in cenejšimi čezmejnimi plačili, ki dopolnjujejo tokenizirane vloge in centralnobančne digitalne valute za velike vlagatelje; poudarja, kako pomembni so usklajeni okviri za likvidnostno tveganje in krizno upravljanje, vključno z zahtevami glede zmanjšanja vrednosti odkupov in ločevanja rezerv; ugotavlja, da ECB vztraja, da lahko stabilni kovanci, ki niso denominirani v eurih, pomenijo tveganje za monetarno politiko, če se njihova uporaba razširi; izraža previdnost glede zlorabe klavzule o povpraševanju na lastno pobudo;

22.priznava, da je v pravu EU potrebna pravna varnost v zvezi z možnostjo večkratne izdaje stabilnih kovancev s strani subjekta iz EU in subjekta zunaj EU, pri čemer bi bili digitalni stabilni kovanci, ki jih izdata oba subjekta, v celoti zamenljivi in jih ne bi bilo mogoče razlikovati; opozarja, da je Evropski odbor za sistemska tveganja posvaril pred večkratno izdajo kot morebitnim kanalom širjenja negativnih vplivov; poudarja, da je treba zagotoviti, da bo delovanje takih shem v EU temeljilo na pravni varnosti in trdnem regulativnem okviru, ki bo zagotavljal močne bonitetne zaščitne ukrepe, trdne dogovore o sodelovanju in okrepljene protokole za krizno upravljanje; poudarja, kako pomembno je spodbujati mednarodno usklajevanje na področju regulacije in nadzora globalnih stabilnih kovancev, da bi vzpostavili mednarodne standarde;

23.pozdravlja začasni dogovor o predlogih direktive Predlog Komisije z dne 28. junija 2023 za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o plačilnih storitvah in storitvah elektronskega denarja na notranjem trgu, spremembi Direktive 98/26/ES ter razveljavitvi direktiv 2015/2366/EU in 2009/110/ES (COM(2023)0366). in uredbe Predlog Komisije z dne 28. junija 2023 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o plačilnih storitvah na notranjem trgu in spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (COM(0367)). o plačilnih storitvah in poenostavljeno rešitev izdajanja dovoljenj za ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki že imajo dovoljenje v skladu z uredbo o trgih kriptosredstev, da bi preprečili nepotrebno regulativno prekrivanje ob uporabi poenostavljenega postopka, hkrati pa ohranili ustrezen nadzor tveganj in zagotavljali le storitve, navedene v vlogi;

24.poudarja, da je interoperabilnost ključna na področju digitalnih financ, saj na primer zahteva prenosljivo identiteto in preverljive poverilnice kot omogočitvene sestavne dele medomrežne tržne infrastrukture; poudarja, da bi bilo treba pristope v zvezi z identifikatorji pravnih subjektov/preverljivimi identifikatorji pravnih subjektov oceniti kot orodja za izboljšanje infrastrukture; poziva Komisijo, naj sodeluje z evropskimi in mednarodnimi organizacijami za standardizacijo, da bi oblikovali skupne tehnične standarde in protokole za digitalna sredstva, pametne pogodbe in digitalne identitete;

25.pozdravlja tekoče razprave o digitalnem euru, vključno s pripravami za uporabo na drobno in debelo, ter podpira tekoče kratkoročne (Pontes) in dolgoročne (Appia) projekte, ki temeljijo na tehnologiji razpršene evidence, za poravnavo transakcij velikih vrednosti v centralnobančnem denarju; poziva Komisijo in ECB, naj poskrbita, da se bo s prihodnjimi rešitvami digitalnega evra spodbujala interoperabilnost z infrastrukturo na podlagi tehnologije razpršene evidence in zagotovita dopolnjevanje z gotovino;

26.obžaluje, da je EU pri infrastrukturi distribuirane knjige transakcij odvisna od ponudnikov storitev iz tretjih držav; poudarja, da bi bilo treba preudarno spremljati ravnanje administracije ZDA z digitalnimi sredstvi;

27.je seznanjen s tekočimi razpravami o nadzoru ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi in vlogi ESMA v okviru svežnja o povezovanju in nadzoru trgov;

28.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.