1.najostreje obsoja nezakonito rusko vojaško agresijo proti Ukrajini ter ponovno izraža svojo neomajno solidarnost z ukrajinskim prebivalstvom in podpira neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost te države znotraj njenih mednarodno priznanih meja; ponovno potrjuje svojo politiko nepriznavanja ozemelj Ukrajine, ki jih je Rusija nezakonito in začasno zasedla, vključno s Krimom;

2.zahteva, da Ruska federacija nemudoma in brezpogojno preneha z vsemi vojaškimi dejavnostmi v Ukrajini in proti njej ter umakne vse svoje sile in vojaško opremo s celotnega ozemlja Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja, vključno z njenim teritorialnim morjem; poudarja, da pogumno ukrajinsko prebivalstvo plačuje najvišjo ceno za zaščito Ukrajine in s tem tudi za varnost Evrope;

3.izraža globoko sočutje in popolno solidarnost z vsemi, ki jih je prizadela vojaška agresija Ruske federacije proti Ukrajini, vključno s pripadniki oboroženih sil, veterani, družinami ubitih ali ranjenih, notranje razseljenimi osebami, begunci in vsemi civilisti, ki trpijo zaradi hudih humanitarnih, zdravstvenih, psiholoških, socialnih in gospodarskih posledic vojne;

4.obsoja razširjene in sistematične napade Ruske federacije proti ukrajinskemu civilnemu prebivalstvu, zlasti napade na ključno energetsko in vodno infrastrukturo, s čimer se očitno krši mednarodno humanitarno pravo;

5.močno obžaluje hude kršitve proti ukrajinskim otrokom, vključno z umori, grdim ravnanjem, prisilnim premestitvami in deportacijami ter nezakonitimi posvojitvami, spreminjanjem njihovih osebnih podatkov in omejevanjem stikov z njihovimi družinami; nadalje obsoja njihovo prisilno rusifikacijo ter izpostavljanje vojaško-patriotskemu usposabljanju, vojni propagandi in militarizaciji; poziva k takojšnji, varni in brezpogojni vrnitvi ugrabljenih otrok ter poziva EU, naj duševno zdravje otrok obravnava kot prednostno področje v okviru svoje podpore za obnovo; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo podporo ukrajinskim oblastem ter mednarodnim in nevladnim organizacijam pri dokumentiranju teh zločinov in identifikaciji, repatriaciji, ponovnemu vključevanju, rehabilitaciji in podpiranju prizadetih otrok; pozdravlja vse večje sodelovanje v mednarodni koaliciji za vrnitev ukrajinskih otrok kot ključni platformi za usklajeno mednarodno delovanje, usmerjeno v vrnitev nezakonito izgnanih in nasilno premeščenih ukrajinskih otrok;

6.obžaluje izrazito poslabšanje razmer na področju človekovih pravic na območjih pod rusko okupacijo, kot so samovoljna pridržanja in izginotja, mučenje, prisilno izdajanje potnih listov in mobilizacija ukrajinskih državljanov na začasno zasedenih ozemljih, usmrtitve vojnih ujetnikov ter nezakonite deportacije; odločno ponovno potrjuje neodtujljivo pravico vseh Ukrajincev, ki so bili prisilno razseljeni zaradi ruske agresije, da se po popolni odpravi zasedbe in ponovni vzpostavitvi ozemeljske celovitosti Ukrajine varno, prostovoljno in brezpogojno vrnejo v svoje domove;

7.odločno obsoja nezakonito vsiljevanje okupacijske uprave Ruske federacije na začasno zasedenih ozemljih Ukrajine ter njeno sistematično in nezakonito prisvajanje javnega in zasebnega premoženja, plenjenje in nezakonito odstranjevanje ukrajinskih kulturnih dobrin in kulturne dediščine, uničevanje gospodarske dejavnosti in izkoriščanje teh ozemelj za lastne politične in gospodarske interese;

8.odločno obsoja dejstvo, da Ruska federacija novači tuje državljane, vključno s tistimi iz tretjih držav, za sodelovanje v svoji vojaški agresiji proti Ukrajini, pogosto z zavajajočimi praksami in izkoriščanjem ranljivih družbeno-gospodarskih razmer; poudarja, da take prakse pomenijo trgovino z ljudmi in hude kršitve človekovih pravic; poziva EU in njene države članice, naj skupaj z mednarodnimi partnerji preprečijo te prakse, med drugim s sankcijami, ozaveščanjem in podporo žrtvam, ter poziva tretje države, naj preprečijo takšno novačenje;

9.obsoja nečloveško ravnanje Ruske federacije z ukrajinskimi vojnimi ujetniki, vključno z mučenjem in usmrtitvami, kar pomeni kršitev mednarodnega humanitarnega prava, in poziva k njihovi takojšnji in brezpogojni izpustitvi; poziva EU, njene države članice in mednarodno skupnost, naj okrepijo prizadevanja, tudi z diplomatskimi in pravnimi sredstvi, za zagotovitev spoštovanja mednarodnega prava in olajšanje nadaljnjih izmenjav ujetnikov; poziva Mednarodni odbor Rdečega križa, naj v celoti izvaja svoj mandat v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom, tako da zagotovi neoviran in redni dostop do vseh krajev, kjer so pridržani ukrajinski vojni ujetniki in civilisti; ugotavlja, da Ukrajina pri ravnanju z vojnimi ujetniki še naprej izpolnjuje svoje obveznosti v skladu z mednarodnim pravom;

10.poziva Komisijo in države članice, naj znatno povečajo pomoč na področju zdravstva in zagotovijo, da se bodo potrebe po rehabilitaciji v celoti upoštevale v okvirih podpore EU; poziva jih, naj ohranijo in razširijo podporo za ukrajinske begunce, ki jih trenutno gostijo države članice, ter za notranje razseljene osebe v Ukrajini;

11.poziva EU in njene države članice, naj se borijo proti ruskim dezinformacijam o njeni vojaški agresiji in procesu pristopa Ukrajine k EU, in sicer s popolno omejitvijo dejavnosti, povezanih z ruskimi medijskimi organizacijami, ki jih nadzira država, in njihovimi sodelavci v vseh državah članicah EU, razširitvijo ustreznih seznamov posameznih sankcij, uveljavljanjem pravne odgovornosti za tiste, ki so vpleteni v državno propagando, okrepitvijo digitalne pismenosti, spodbujanjem na dejstvih temelječih informacij, pri čemer se posebna pozornost nameni državam zunaj Evrope, ki so zlasti na udaru ruske propagande, in zagotovitvijo, da bodo platforme družbenih medijev prevzele odgovornost za širjenje škodljivih vsebin s strogim izvajanjem akta o digitalnih storitvah Uredba (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o enotnem trgu digitalnih storitev in spremembi Direktive 2000/31/ES (Akt o digitalnih storitvah) (UL L 277, 27.10.2022, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2022/2065/oj).;

12.odločno poudarja neodtujljivo pravico Ukrajine do samoobrambe v skladu s členom 51 Ustanovne listine ZN, vključno s pravico, da v okviru obrambnega boja napade legitimne cilje na ozemlju agresorja, Rusije; z globoko zaskrbljenostjo ugotavlja, da se je vojaška pomoč ZDA do leta 2025 zmanjšala za 99 %; zato pozdravlja pobudo Nata glede Seznama prednostnih zahtev za Ukrajino ter misijo Nata za varnostno pomoč in usposabljanje za Ukrajino; pozdravlja vodilno vlogo EU in njenih držav članic kot glavnega vira finančne in vojaške podpore Ukrajini, med drugim prek pobud za usposabljanje v okviru misije EU za vojaško pomoč v podporo Ukrajini ter financiranja in zagotavljanja vojaške podpore, kot so sistemi zračne obrambe in zmogljivosti za globoke napade; poziva EU in njene države članice, naj povečajo pomoč za spoštovanje pravice Ukrajine do samoobrambe; poudarja, da je zadostna in predvidljiva vojaška pomoč, vključno z dostopom do sredstev za proizvodnjo orožja, podporo za tako proizvodnjo zunaj Ukrajine in sodelovanjem med EDTIB in obrambno industrijo Ukrajine, ključna za učinkovit odpor Ukrajine proti ruski agresiji, zlasti glede na občutno zmanjšanje vojaške pomoči ZDA;

13.ugotavlja, da se je hitrost ruskih ozemeljskih pridobitev v Ukrajini leta 2026 upočasnila in da je Ukrajina aprila 2026 ponovno pridobila ozemlje, medtem ko je Rusija utrpela izjemno velike izgube; je prepričan, da Ukrajina lahko in mora zmagati in da izid konflikta ni vnaprej določen; zato meni, da lahko stalna in okrepljena vojaška podpora EU pomembno vpliva na bojišča; poziva države članice, naj ukrepajo z večjo odločnostjo in nujnostjo, vključno s pomembnim povečanjem in pospešitvijo dobave in financiranja orožja in streliva za Ukrajino;

14.natančneje, poziva Nemčijo, naj Ukrajini pošlje rakete dolgega dosega Taurus, ter poziva druge države članice, naj Ukrajini nujno zagotovijo dodatne zmogljivosti zračne obrambe, vključno s sistemi Patriot ter raketami za sisteme Patriot, SAMP/T, NASAMS, IRIS-T in HAWK;

15.pozdravlja mednarodna diplomatska prizadevanja za končanje vojne in konstruktiven pristop Ukrajine; vendar poudarja, da je pred mirovnimi pogajanji skleniti potrebna prekinitev ognja; poudarja, da mora biti vsak mir pravičen in trajen, ob popolnem spoštovanju suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine; poudarja, da noben mirovni sporazum ne bi smel škodovati ukrajinskim in evropskim strateškim interesom ali omejevati zmožnosti Ukrajine, da se brani in izbira svoja varnostna in politična zavezništva brez ruskega veta; poudarja, da mora temeljiti na popolnem spoštovanju načel mednarodnega prava, odgovornosti za vojne zločine, zločine proti človeštvu in kazniva dejanja agresije ter na ruskih reparacijah za ogromno škodo, povzročeno v Ukrajini; poudarja, da bi moral vsebovati zavezo Rusije, da bo nemudoma prekinila hibridno vojskovanje EU in njenim partnerjem, vključno z Ukrajino, ter da bi moral vključevati tudi vrnitev vseh ugrabljenih ukrajinskih otrok in zaprtih ukrajinskih civilistov ter popolno izmenjavo vojnih ujetnikov, vključno s posmrtnimi ostanki padlih vojakov; poudarja, da bi moral vsak tak sporazum takoj, ko se vojno stanje uradno konča, zagotoviti trdna in verodostojna varnostna jamstva za Ukrajino, ki ustrezajo ravni iz člena 5 Severnoatlantske pogodbe in člena 42(7) Pogodbe o Evropski uniji; priznava, da Ukrajina pristop k EU obravnava kot pomembno varnostno jamstvo, zlasti ob upoštevanju člena 42(7) Pogodbe o Evropski uniji;

16.ponovno poudarja, da lahko le Ukrajina določi pogoje mirovnega sporazuma, ki bodo sprejemljivi za njeno prebivalstvo; vztraja, da o Ukrajini ni mogoče odločati brez Ukrajine in o Evropi ne brez Evrope; ponovno potrjuje, da se noben sporazum, katerega cilj je končati rusko vojaško agresijo proti Ukrajini, še zdaleč ne bo nanašal le Rusijo in Ukrajino, ampak bo imel daljnosežne posledice na celotno evropsko varnostno ureditev; poudarja, da je tak sporazum mogoče doseči le ob sodelovanju EU in njenih držav članic; poziva Komisijo in države članice, naj preučijo možnost imenovanja evropskega pogajalca na visoki ravni s polnimi pooblastili, ki bi z natančno opredeljenim mandatom zastopal EU in njene države članice v diplomatskih pogovorih; poziva Komisijo, Evropsko službo za zunanje delovanje in Svet, naj v sodelovanju z Ukrajino in ob posvetovanju z državami članicami pripravijo strateški scenarij za povojno varnostno in sodelovalno strukturo na evropski celini, ki bo odražala izkušnje iz preteklosti in vsebovala možne parametre prihodnjih odnosov z Rusijo po koncu vojne, vključno z vprašanji varnosti, energije, meja, odgovornosti in reparacij;

17.močno obžaluje, da Rusija do zdaj ni pokazala nobene pripravljenosti za trajni mir in da svoje diplomatske stike z Združenimi državami Amerike uporablja zgolj kot del kampanje psihološke vojne, s katero želi oslabiti mednarodno podporo Ukrajini; v zvezi s tem ponovno poudarja, da je treba povečati pritisk na Rusijo, in obsoja delno omilitev sankcij proti Rusiji, za katero so se odločile Združene države, ter stališče Združenih držav, v skladu s katerim so varnostna jamstva ZDA za Ukrajino pogojena z umikom Ukrajine iz Donbasa; opozarja, da neposredno sodelovanje z Rusijo brez izvajanja pomembnega pritiska, javno odpovedovanje ključnim vzvodom, zmanjševanje vojaške podpore, zavračanje izvajanja dodatnih sankcij in odpravljanje že sprejetih sankcij, izsiljevanje Ukrajine, naj ameriškim podjetjem omogoči prednostni dostop pri obnovi in dostopu do naravnih virov, ter poskusi prisile Ukrajine, da se odpove delom ozemlja in svoji legitimni pravici do samoobrambe, predstavljajo elemente diplomatskih prizadevanj, ki so obsojeni na neuspeh;

18.pozdravlja izjavo voditeljev skupine G7 o Ukrajini iz junija 2026, ki vključuje zavezanost (a) podpori novemu zagonu na bojišču in njegovi pospešitvi, tudi z razmislekom o razširitvi koristi dovoljenj na Ukrajino, da bi omogočili povečanje ukrajinske vojaške proizvodnje, in (b) povečanju pritiska na rusko vojno gospodarstvo; poziva EU in države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe ter omogočijo izvedbo v praksi;

19.vztraja, da morajo EU in njene države članice skupaj s partnerji in zavezniki prispevati k trdnim varnostnim jamstvom za Ukrajino, da bi odvrnili nadaljnjo rusko agresijo, kar bi bilo treba podpreti z zavezujočimi mehanizmi za spremljanje spoštovanja obveznosti, sistematično usklajevanje pomoči ter zagotavljanje trajne, dolgoročne podpore suverenosti, ozemeljski celovitosti in obnovi Ukrajine; pozdravlja sklepe srečanja koalicije voljnih, ki je potekalo 6. januarja 2026 v Parizu; z velikim zadovoljstvom pozdravlja predlog, da bi ustanovili večnacionalne sile za zagotavljanje miru za Ukrajino, in spodbuja vse države članice EU, naj temeljito razmislijo o tem, kako bi lahko najbolje podprle te sile; pozdravlja dogovor o dokončnem oblikovanju politično in pravno zavezujoče zaveze za ponovno vzpostavitev miru in varnosti v primeru prihodnjega oboroženega napada Rusije ter o dokončnem oblikovanju jasnega okvira za podporo Ukrajini; ponovno poziva, naj koalicija voljnih držav članic EU preuči možnosti za vzpostavitev obrambnega integriranega območja zaščite zračnega prostora pod evropskim vodstvom, v okviru katerega bi se lahko nad območji Ukrajine, kjer ni spopadov, uporabljale bojne zračne patrulje, kar bi prispevalo k zaščiti ukrajinskih civilistov pred neselektivnimi napadi na civilno infrastrukturo, zagotovilo proaktivno obrambo pred ruskimi vdori v zračni prostor EU ter spremenilo razmerje moči, da bi Rusijo prisilili k pogajanjem;

20.poziva, naj se glede na potrebo po večjem pritisku na Rusijo uvedejo strožje, celovitejše in strukturne sankcije proti Rusiji in njenim zaveznikom, da bi ji odvzeli sredstva, potrebna za financiranje njenega vojaškega aparata in nadaljevanje njene agresije proti Ukrajini, vključno s ciljnimi individualnimi sankcijami v okviru globalnega režima sankcij EU na področju človekovih pravic (zakon Magnickega) proti tistim, ki so odgovorni za hude kršitve človekovih pravic; poziva, naj se seznami sankcij še bolj uskladijo s seznami sankcij podobno mislečih partnerjev; odločno poziva, naj se povečajo upravne zmogljivosti in finančna sredstva za izboljšanje načrtovanja, izvajanja in uveljavljanja sankcij EU; vztraja, da se nobene sankcije ne bi smele odpraviti, dokler ne bo dogovorjen mirovni sporazum, ki se bo trajnostno izvajal; poziva EU in njene države članice, naj sistematično rešujejo težavo izogibanja sankcijam; poudarja, da imajo sankcije jasen vpliv na rusko gospodarstvo, vendar ponovno opozarja, da mora biti režim sankcij širši in njegovo izvajanje strožje, če naj se doseže želeni učinek omejevanja ruskih sredstev za njeno vojaško agresijo; zato poziva k okrepitvi in razširitvi sankcij proti glavnim virom prihodkov Rusije, vključno z energetskim, surovinskim, finančnim in prometnim sektorjem, da bi se dodatno omejila zmožnost Ruske federacije za nadaljevanje vojaške agresije proti Ukrajini; poziva EU in njene države članice, naj si usklajeno prizadevajo za prepoved trgovinskih in gospodarskih dejavnosti z Rusijo in Belorusijo, pri čemer naj posebno pozornost namenijo zlasti blagu in tehnologijam s potencialno dvojno rabo, ter prepovejo tranzit blaga v Unijo in iz nje prek svojih ozemelj; poziva, naj se v celoti prepove uvoz ruskih izdelkov iz jekla in izvoz aluminijevega oksida v Rusijo;

21.poziva, naj se okrepijo prizadevanja za zaustavitev operacij ruske flote v senci, ki predstavljajo znatno in vse večje tveganje za varnost na morju in okolje, zlasti v strateško pomembnem Baltskem morju; pri tem poziva k tesnejšemu sodelovanju med organi v državah članicah ob Baltskem morju, da bi učinkovito zaustavili operacije flote v senci; poziva države članice, naj strogo spoštujejo zakonodajo EU in ustavijo ves uvoz ruskega utekočinjenega zemeljskega plina in zemeljskega plina, saj se s prihodki od tega plina stalno podpira ruski vojni stroj ter spodkopavata učinkovitost sankcij EU in podpora EU Ukrajini;

22.obžaluje ostre odločitve Mednarodnega olimpijskega komiteja in Mednarodnega paraolimpijskega odbora v zvezi s svobodo izražanja ukrajinskih športnikov med zimskimi olimpijskimi in paraolimpijskimi igrami v Milanu leta 2026, pa tudi odločitev organizacije World Aquatics, da odpravi sankcije proti ruskim in beloruskim športnikom, ter odločitev beneškega bienala, da ponovno sprejme ruske umetnike; poudarja, da ruski in beloruski režim šport in kulturo dejavno uporabljata za državno propagando in spreminjanje diskurza o storilcih hudih kršitev človekovih pravic in vojnih hudodelstev; izraža solidarnost z ukrajinskimi športniki, ki so bili žrtve diskriminacije, ter poziva EU in njene države članice, naj zagotovijo popolno uporabo in izvrševanje evropskega konkurenčnega prava; poziva, naj se prepreči izdaja vizumov EU ruskim športnikom in umetnikom, ki se ne distancirajo od ruske vojaške agresije proti Ukrajini;

23.pozdravlja, da je Komisija januarja 2026 napovedala, da bo v dvoletnem obdobju 2026–2027 zagotovila 90 milijard EUR nujne podpore za proračunske in vojaške potrebe Ukrajine, ter pozdravlja potrebno prožnost, ki jo paket vključuje v okviru ureditve odstopanj, določenega v členu 13(5) predloga uredbe o vzpostavitvi posojila za podporo Ukrajini za leti 2026 in 2027 Predlog Komisije z dne 14. januarja 2026 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju okrepljenega sodelovanja pri vzpostavitvi posojila za podporo Ukrajini za leti 2026 in 2027 (COM(2026)0020).; pozdravlja dejstvo, da je Svet razrešil zastoj, ki preprečuje sprostitev posojila za podporo Ukrajini, in poziva k odpravi blokade sklada za pomoč Ukrajini v okviru evropskega mirovnega instrumenta; poziva vlade Madžarske, Slovaške in Češke, naj ponovno preučijo svojo odločitev o izstopu in sodelujejo pri jamstvih za posojilo; pozdravlja, je bila Ukrajini 25. junija 2026 izplačana prva tranša posojila za podporo Ukrajini v višini 3,2 milijarde EUR;

24.poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo celovitejši, dolgoročni in strateški pristop k podpori Ukrajini, ki bo presegal ad hoc ukrepe pomoči; poudarja, da je potrebna strukturirana in večdimenzionalna strategija EU, ki združuje trajno vojaško, gospodarsko in industrijsko podporo; v zvezi s tem poziva k znatnemu povečanju evropskih obrambnih proizvodnih zmogljivosti ter k vzpostavitvi usklajenih, vseevropskih mehanizmov javnega naročanja, da se zagotovi pravočasna in zadostna dobava streliva in opreme Ukrajini;

25.ponovno izraža trdno prepričanje, da mora Rusija plačati za ogromno škodo, povzročeno v Ukrajini; poudarja, da je treba oblikovati predvidljiv večletni finančni okvir za Ukrajino, ki ji bo pomagal kriti stroške obnove in obrambe med rusko agresijo brez vsakoletne negotovosti; obžaluje, da se Komisija in Svet nista sporazumela o predlogu Komisije za reparacijsko posojilo Predlog Komisije z dne 13. decembra 2025 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju posojila Ukrajini za reparacije in o spremembi Uredbe (EU) 2024/792 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. februarja 2024 o vzpostavitvi instrumenta za Ukrajino (COM(2025) 3502)., ki bi se financiralo iz denarnih sredstev, povezanih z ruskimi državnimi sredstvi, ter pozdravlja pozive Sveta, naj Komisija nadaljuje z delom na tehničnih in pravnih vidikih instrumentov za vzpostavitev reparacijskega posojila na podlagi denarnih sredstev, povezanih z zamrznjenimi sredstvi Rusije, da bi se s tem financirale obramba in obnova za Ukrajine ter reparacije za Ukrajino; ponovno poudarja, da je treba ta imobilizirana sredstva prenesti na namensko družbo;

26.pozdravlja sporazum o konvenciji o ustanovitvi mednarodne komisije za odškodninske zahtevke in poziva k njeni hitri ratifikaciji; pozdravlja predlog Komisije, da se začne postopek za vključitev EU kot ustanovne članice posebnega sodišča, pristojnega za kaznivo dejanje agresije proti Ukrajini, kar je korak k zagotavljanju odgovornosti za kaznivo dejanje agresije in podpori prizadevanjem za mednarodno pravičnost; poziva, naj EU močneje podpre zbiranje in ohranjanje dokazov o vojnih zločinih Rusije v Ukrajini, tudi z znatnim povečanjem finančne, tehnične in forenzične pomoči ukrajinskim tožilcem za vojne zločine in preiskovalnim organom;

27.izraža veliko zadovoljstvo nad neprekinjenimi prizadevanji Ukrajine, da izpolni pogoje za članstvo v EU, ter nad njeno zmožnostjo, da doseže napredek na poti k pristopu k EU; poudarja, da je treba uspešnost Ukrajine vedno obravnavati v okviru nadaljevanja ruske vojaške agresije in njenega negativnega vpliva na demokratične procese in javno upravo v Ukrajini;

28.ponovno poudarja, da mora proces širitve EU sicer biti še naprej strogo zasnovan na zaslugah, objektiven ter utemeljen na københavnskih merilih in pogojih okvira za širitev, vendar pa širitev predstavlja vzajemno koristno geostrateško vlaganje v mir, stabilnost in varnost na evropski celini ter hkrati tudi moralno obveznost; zato poudarja, da je prihodnost Ukrajine v EU, in priznava evropsko integracijo Ukrajine kot strateško prednostno nalogo Unije;

29.pozdravlja sprejetje ukrajinskega nacionalnega programa za prilagoditev ukrajinske zakonodaje pravu Evropske unije kot ključnega instrumenta za strukturirano in pregledno načrtovanje procesa usklajevanja zakonodaje, vključno z lastno ambiciozno časovnico za dokončanje vseh potrebnih korakov za izpolnitev meril do konca leta 2027;

30.pozdravlja, da se je zaključil postopek pregleda usklajenosti zakonodaje za vse sklope, ter je seznanjen z oceno Komisije in Sveta, da je Ukrajina dosegla znaten napredek pri odpiranju pogajalskih sklopov; pozdravlja poziv Evropskega sveta iz marca 2026, naj Svet nemudoma odpre vsa pogajalska poglavja, in poziva Svet, naj nemudoma ukrepa in izvrši ta sklep, pri čemer naj začne s sklopom temeljnih prvin; medtem pozdravlja odločitev Komisije in ciprskega predsedstva Sveta, da nadaljujeta pogajanja na tehnični ravni v pričakovanju začetka pogajanj v prihodnosti;

31.odločno poziva vse države članice, zlasti pa novo madžarsko vlado, naj prenehajo uveljavljati veto na odprtje pogajalskih sklopov in izkoriščati možnosti članstva Ukrajine v EU v notranji politiki in političnih kampanjah; pozdravlja, da so se pristopna pogajanja začela z odprtjem sklopa o temeljnih prvinah, in pričakuje, da mu bodo sledili nadaljnji sklopi;

32.se zaveda, da bo morebitni pristop Ukrajine k Uniji imel pomembne proračunske posledice; vendar poudarja, da se večina stroškov obnove po pričakovanjih ne bo krila iz proračuna EU, temveč iz drugih virov, zato bo poleg ogromnih domačih prizadevanj potreben tudi prispevek mednarodnih finančnih institucij, zasebnih naložb in partnerskih držav; poudarja, da je pomembno ohraniti in dodatno okrepiti podporo javnosti v državah članicah in Ukrajini za širitveni proces in pristop Ukrajine, za kar sta potrebna prilagojeno in na dejstvih temelječe obveščanje na ravni EU in nacionalni ravni, med drugim o tem, kako obravnavati legitimne pomisleke glede vpliva na nekatere gospodarske sektorje in politike EU, kot je skupna kmetijska politika;

33.poziva Svet, Komisijo in države članice, naj razmišljajo čim bolj inovativno, da razprave o članstvu Ukrajine v EU ne bodo postale negativni dejavnik v mirovnih pogajanjih, niti za druge države pristopnice niti za notranjo politiko Ukrajine; poziva države članice, naj dejavno in konstruktivno sodelujejo v razpravi o predlogih, kako bi lahko pospešili integracijo Ukrajine v Evropo, pri čemer naj upoštevajo strateške interese EU in dinamiko v državah pristopnicah, vključno s poskusi Rusije, da bi spodkopala podporo javnosti širitvi EU in pristopu k njej, ter pospešijo reševanje vprašanja prihodnje varnosti Ukrajine in evropske celine; ponovno poziva, naj se okrepijo zmogljivosti EU za ukrepanje s poenostavitvijo postopkov odločanja, kot je uvedba glasovanja s kvalificirano večino v vmesnih fazah širitvenega procesa pri odločanju o odprtju in zaprtju posameznih pogajalskih sklopov in poglavij, v popolni skladnosti s pogodbama o EU;

34.želi spomniti na svoje predhodno sprejeto stališče o pokolu v Voliniji in obžaluje, da je predsednik Volodimir Zelenski nedavno po nepotrebnem in neizzvano zaostril razmere s tem, ko je elitno vojaško enoto ukrajinskih oboroženih sil preimenoval po junakih ukrajinske uporniške vojske; obžaluje nerahločutnost do bolečih točk in žalosti Poljske, povezanih z žrtvami ukrajinske uporniške vojske, ki naj bi jih bilo po ocenah več deset tisoč, in njihovimi družinami, zlasti glede na to, da Poljska neomajno podpira ukrajinski boj proti ruski agresiji; meni, da ta odločitev spodkopava njune sosedske odnose in pretekla prizadevanja, da bi se nerešeni in boleči vidiki dvostranskih zgodovinskih odnosov reševali v duhu resnične in iskrene sprave, in da ni v skladu z evropskimi vrednotami; poziva k umiritvi razmer in obnovitvi prizadevanj za spravo v dobri veri;

35.meni, da sodelovalna in v prihodnost usmerjena politika Ukrajine do sosednjih držav, vključno z reševanjem dvostranskih sporov in zgodovinskim dialogom, prispeva k napredku v pristopnem procesu, ter poudarja, da se pristopni proces ne sme zlorabljati za oviranje napredka na evropski poti, ki temelji na zaslugah, ali za prevlado nad širšimi strateškimi interesi Unije, ter da je treba takšna vprašanja reševati v okviru odprtega dialoga in resničnega sodelovanja;

36.pozdravlja izredna prizadevanja Ukrajine, da bi okrepila demokratične institucije v času vojne; vendar je zaskrbljen zaradi nedavnega poslabšanja odnosov med zakonodajno in izvršilno vejo oblasti; odločno poziva vse deležnike, naj ponovno vzpostavijo plodne odnose med vlado in ukrajinskim parlamentom, ter poziva vse politične akterje v Ukrajini, zlasti tiste, ki so trenutno na oblasti, naj spodbujajo politično enotnost ter usklajeno in vključujoče oblikovanje politik, pri čemer naj ukrajinske politične sile ostanejo združene v prizadevanjih za obrambo države in njeno pot vključevanja v EU; zlasti poziva ukrajinske oblasti, naj spoštujejo načelo delitve pristojnosti, večstrankarskega pluralizma in vključevanja, z ustreznim zagotavljanjem pristojnosti in pravic lokalnih oblasti in organov lokalne samouprave, ter z zagotavljanjem spoštovanja pravne države in temeljnih svoboščin, vključno z medijskim pluralizmom, v skladu z demokratičnimi načeli in vrednotami, ki jih Ukrajinci tako odločno in pogumno branijo; poziva institucije EU, naj poglobijo svoje sodelovanje z ukrajinskim parlamentom;

37.ponovno poudarja ključni pomen notranje politične enotnosti kot temeljnega stebra dolgoročne odpornosti Ukrajine ob nadaljnji agresiji Ruske federacije; poleg tega ponovno poudarja pomen ohranjanja parlamentarnega pluralizma kot temelja demokratičnega upravljanja; poudarja, da je potrebno konstruktivno in smiselno sodelovanje med vsemi parlamentarnimi političnimi silami, zastopanimi v ukrajinskem parlamentu, katerega cilj je okrepiti politično, vojaško, gospodarsko in socialno odpornost ter izpolniti merila za pristop k EU;

38.ponovno poudarja, da ima ukrajinski parlament ključno vlogo pri hitrem sprejetju reform; poudarja, da je pomembno spoštovati in krepiti institucionalno vlogo ukrajinskega parlamenta, ter podpira stalna prizadevanja za reformo, namenjena povečanju njegovih zakonodajnih zmogljivosti, nadzora nad izvršilno oblastjo in odgovornosti do javnosti; je zaskrbljen zaradi zamud pri sprejemanju takih zakonov ter poziva ukrajinski parlament in njegove poslance, naj vzpostavijo hitri postopek, da bi bili čim prej sprejeti, pri tem pa v celoti ohranijo parlamentarni nadzor nad zakonodajnimi predlogi;

39.poziva vlado Ukrajine in opozicijo, naj dejavno iščeta načine in praktične rešitve, vključno s preučitvijo novih pristopov k široko zasnovanemu političnemu sodelovanju, da bi skupaj spodbujali evropske reforme na poti Ukrajine k članstvu v EU; ponovno izraža zaskrbljenost zaradi omejitev potovanj v tujino za poslance ukrajinskega parlamenta ter ponovno priporoča, naj se odpravijo omejitve potovanj v tujino, povezanih z mandatom, in političnih potovanj za poslance parlamenta; priporoča, naj se poveča zmogljivost ukrajinskega parlamenta za pripravo zakonodaje, da se zagotovi kakovostnejša zakonodaja in prepreči zavlačevanje zakonodajnih postopkov, ko o isti temi kroži več vzporednih osnutkov zakonov slabe kakovosti;

40.pozdravlja nadaljnje sodelovanje Ukrajine v vzhodnem partnerstvu in Parlamentarni skupščini Euronest; pozdravlja udeležbo opozicijskih poslancev ukrajinskega parlamenta na njegovih sejah;

41.poudarja, kako pomembno je, da se v Ukrajini med političnimi strankami spodbuja konstruktivna politična kultura in neguje sodelovanje, ki temelji na zaupanju; je seznanjen, da ukrajinski poslanci prek ukrajinskega parlamenta dejavno sodelujejo v dialogu Jeana Monneta za mir in demokracijo, ki je bil vzpostavljen oktobra 2016 in bo letos praznoval 10. obletnico; izreka pohvalo tej obliki dialoga kot stalnemu in konstruktivnemu instrumentu za medstrankarski dialog, s pomočjo katerega je voditeljem ukrajinskega parlamenta ter vsem njegovim parlamentarnim frakcijam in skupinam uspelo doseči soglasje o institucionalnih reformah; spodbuja ukrajinski parlament, naj skliče nov krog za utrditev reform, potrebnih za pristopni proces Ukrajine;

42.pozdravlja izjemna prizadevanja Ukrajine za pripravo demokratičnih volitev, ki bodo potekale po odpravi vojnega stanja, in vztraja, da je treba zagotoviti dovolj časa za izpolnitev potrebnih standardov in pogojev za svobodne in pravične volitve; opozarja, da v skladu s splošno priznanimi demokratičnimi načeli in ustavo Ukrajine volitev ni mogoče izvesti med vojno in v vojnem stanju ter da so zanje potrebni na splošno varne razmere ter dovolj časa za pripravo in dostop do informacij v skladu z mednarodnimi standardi; zato meni, da je pritisk ameriške administracije na Ukrajino, naj izvede volitve, medtem ko se ruska vojaška agresija nadaljuje in ohranja državo v vojnem stanju, neprimeren, ter da to ne prispeva k demokratični legitimnosti;

43.priznava pomembno delo delovnih skupin, ki jih je ustanovil ukrajinski parlament za pripravo volilne zakonodaje za prve povojne volitve; poziva EU in njene države članice, naj pomagajo pri reformi ukrajinske volilne zakonodaje, vključno z odpravo ovir, ki nasilno razseljenim osebam preprečujejo udeležbo na parlamentarnih in predsedniških volitvah, ter naj zagotovijo finančno pomoč, zlasti za organizacijo glasovanja zunaj Ukrajine; priporoča, naj Evropska unija v celoti podpre in pripravi dolgoročno mednarodno misijo za opazovanje volitev;

44.opozarja, da Rusija svojo vojaško agresijo izvaja tudi na informacijskem področju, in ostro obsoja ruske poskuse delegitimizacije ukrajinskih institucij; opozarja, da je ruska kognitivna vojna usmerjena proti javni podpori Ukrajini v evropskih demokracijah, med drugim tudi prek podpore različnim političnim strankam; zato vztraja, naj Ukrajina med povojnimi volitvami prejme pomoč EU za boj proti tujemu manipuliranju z informacijami in vmešavanju, podobno pomoči, ki je bila zagotovljena Republiki Moldaviji, ter poziva Ukrajino in EU, naj v ta namen združita moči;

45.pozdravlja ponovno vzpostavitev prenosov iz parlamenta, s čimer se je okrepila demokratična legitimnost Ukrajine; priznava izzive, povezane z ohranjanjem pluralističnih medijev v vojnem stanju; poudarja, da morebitne omejitve, uvedene v takih izjemnih okoliščinah, niso trajne in da jih je treba redno pregledovati ter, kadar je to primerno in izvedljivo, prilagajati glede na spreminjajoče se razmere; poudarja, da podaljšanje vojne samo po sebi ne upravičuje neomejenega nadaljevanja omejitev in da bi bilo treba s krepitvijo odpornosti Ukrajine takšne ukrepe postopno odpraviti, pri čemer bi ostali v veljavi samo tisti, ki so nujno potrebni in sorazmerni z vidika nacionalne varnosti;

46.pozdravlja sprejetje prednostnega načrta reform v desetih točkah (tako imenovani načrt Kos-Kačka), o katerem sta se EU in Ukrajina dogovorili decembra 2025, kot pomemben korak pri krepitvi pravne države, doseganju napredka na področju reforme pravosodja in krepitvi pravne države ter protikorupcijskih prizadevanjih; pozdravlja tekoče delo pri izvajanju načrta in spodbuja Ukrajino, naj čim prej doseže konkretne rezultate ter pokaže napredek pri ključnih reformah, ki bo presegel faze razprav ali delovnih skupin; poudarja, da bi bilo treba stopnjo izvedbe načrta, ki naj bi po meritvah ukrajinske skupnosti možganskih trustov sredi leta 2026 znašala približno 15 %, šteti za nezadovoljivo za Ukrajino;

47.poudarja, kako pomembno je pravočasno in celovito izvajanje, med drugim z jasno opredeljenimi mejniki, merljivimi kazalniki in učinkovitimi mehanizmi spremljanja; izraža zaskrbljenost zaradi omejenega napredka na nekaterih prednostnih področjih in poziva ukrajinske oblasti, naj pospešijo izvajanje na podlagi jasnih meril in trajne politične zavezanosti, saj bo pravočasno, verodostojno in učinkovito izvajanje ključnega pomena za krepitev demokratične odpornosti Ukrajine in napredek v procesu njenega pristopa k EU;

48.pozdravlja oblikovanje vodilne pobude Ukraine2EU, ki so jo začele EU, Litva in Danska, kasneje pa so se ji pridružile še Švedska, Irska in Poljska, ter ki zagotavlja ciljno usmerjeno pomoč ukrajinskim državnim institucijam pri izvajanju ukrepov za dokončanje procesa pristopa k EU in pripravo na članstvo v EU; poudarja pomen projektov tehnične pomoči, kot je ta, ter poziva, naj se zanje zagotovi stalna podpora in naj se vanje vključi več držav članic; pozdravlja tudi prizadevanja organizacij civilne družbe pri spremljanju izvajanja in zagotavljanju podpore nadaljnjemu napredku reform;

49.pozdravlja napredek Ukrajine pri reformi sodstva in v boju proti korupciji ter priznava, da je Ukrajina pri doseganju napredka pod izjemnim pritiskom vojne; poziva k trajnemu in pospešenemu napredku na teh kritičnih področjih, saj močna pravna država omogoča preglednost in odgovornost procesa obnove in gospodarskega okrevanja ter izboljšuje naložbeno okolje in zaupanje mednarodnih partnerjev; pozdravlja izvajanje časovnega načrta za pravno državo, sprejetega maja 2025, in poudarja, da je ta napredek neposredno povezan s povečanjem zaupanja javnosti v državne institucije;

50.ostaja zaskrbljen zaradi dejstva, da sodniki, imenovani na ustavno sodišče Ukrajine, niso bili preverjeni na mednarodni ravni; poziva ukrajinski parlament, naj sprejme zakon o ustavnem sodišču v skladu z mnenji Beneške komisije, s čimer bo zagotovljen pregleden izbirni postopek z udeležbo mednarodnih strokovnjakov in dvotretjinsko parlamentarno večino za imenovanja; poziva Ukrajino, naj pri preoblikovanju sodstva izkoristi razpoložljivo mednarodno strokovno znanje in pomoč, pri tem pa priznava, da je za izboljšanje delovanja institucij potrebno izvajanje širših ukrepov za povečanje uspešnosti in neodvisnosti; poziva, naj se kot prednostna naloga za leto 2026 doseže napredek pri celoviti reformi ukrajinske nacionalne odvetniške zbornice;

51.poziva Ukrajino, naj si še bolj prizadeva za zagotavljanje strokovnosti in integritete vodstvenih delavcev v sodstvu; poudarja, da so potrebna pregledna imenovanja v sodstvu ter učinkovito preiskovanje in kaznovanje kaznivih dejanj korupcije na vseh ravneh; spodbuja Ukrajino, naj reformira postopke izbire in razrešitve generalnega tožilca ter omeji njegov neprimeren vpliv na posamezne zadeve, med drugim s samodejno dodelitvijo zadev in omejitvijo dostopa do spisov v zadevah; spodbuja sodstvo, naj še naprej vlaga v nove tehnologije, ki bodo prispevale k odpravi pomanjkanja osebja in velike delovne obremenitve; pozdravlja, da sodstvo nadaljuje z delom v zahtevnih razmerah ter da ukrajinska civilna družba spremlja izvajanje reform na področju pravne države;

52.poziva k reformi varnostne službe in državnega preiskovalnega urada na podlagi pobude, ki jo je predsednik Zelenski napovedal 2. januarja 2026, pri čemer naj se posebna pozornost nameni osredotočenosti varnostne službe na protiobveščevalno dejavnost, boj proti terorizmu in druge vire varnostnih groženj, pa tudi možnosti zlorabe pooblastil ter spoštovanju človekovih pravic; ceni prizadevanja za reformo teh institucij med vojno; vendar obžaluje, da osnutek zakona o reformi državnega preiskovalnega urada do konca aprila 2026 ni bil sprejet na plenarnem zasedanju ukrajinskega parlamenta; priznava prispevek svetovalne misije EU za Ukrajino k pomembnemu delu na področju evropskega povezovanja, vključno z reformo varnostnega sektorja, pravno državo in odgovornostjo;

53.poziva k pregledu zakonika o kazenskem postopku in z njim povezane zakonodaje, da se zagotovi hitro in kakovostno pravosodje, zlasti s pregledom določb, ki predvidevajo samodejno ustavitev preiskav zaradi izteka rokov za predhodno preiskavo ter skrajšanih rokov za preiskavo, kar ogroža učinkovito preiskovanje zapletenih kazenskih zadev, vključno s primeri korupcije na visoki ravni; prav tako poziva ukrajinske oblasti, naj obravnavajo vprašanja, povezana s praksami v zvezi s priporom in zlorabami procesnih pravic; spodbuja večjo preglednost pri dostopu do javnih evidenc, hkrati pa priznava varnostne potrebe med vojno; pozdravlja uvedbo novega zakona o lobiranju;

54.odločno poziva ukrajinske oblasti, naj se vzdržijo kakršnih koli politično motiviranih sodnih postopkov in uvajanja osebnih sankcij proti predstavnikom opozicije ter voditeljem organizacij civilne družbe; poudarja, da takšne prakse ogrožajo demokratične standarde in zaupanje javnosti;

55.poziva ukrajinske oblasti, naj iz nacionalne zakonodaje odstranijo določbe, ki kršijo splošno priznane evropske in mednarodne standarde parlamentarne neodvisnosti, kot so svobodni predstavniški mandat, delitev oblasti in načelo pravne varnosti, kolikor poslanca ukrajinskega parlamenta napak enačijo z javnim uslužbencem; poudarja, da ima poslanec ukrajinskega parlamenta mandat predstavnika in ne spada v nobeno upravno hierarhijo, ni imenovan na položaj in ne opravlja uradnih funkcij, zato po nacionalni zakonodaji ne more biti opredeljen kot javni uslužbenec;

56.pozdravlja napredek specializiranih protikorupcijskih agencij pri odkrivanju in pregonu odmevnih primerov ter izvajanje mehanizmov za žvižgače; poudarja, da so nedavna razkritja korupcije na visokih položajih dokaz, da se je treba še naprej boriti proti korupciji, hkrati pa tudi dokaz, da so prizadevanja na tem področju uspešna; priznava, da je Ukrajina dosegla izjemen uspeh pri preiskovanju in pregonu korupcije; poudarja, da zanesljivi in nepovratni rezultati preiskav, pregonov in pravnomočnih obsodb v primerih korupcije na visoki ravni ostajajo ključnega pomena; opozarja, da bi vsakršno nazadovanje pri protikorupcijskih reformah resno ogrozilo zaupanje javnosti in pot Ukrajine k evropski integraciji;

57.pozdravlja obsežno zaposlovanje novih uslužbencev v ukrajinskem nacionalnem protikorupcijskem uradu in na specializiranem protikorupcijskem tožilstvu; poleg tega pozdravlja odobritev razvojne strategije ukrajinskega nacionalnega protikorupcijskega urada ter začetek oblikovanja strategije institucionalnega razvoja specializiranega protikorupcijskega tožilstva;

58.poudarja ključno delo, ki ga opravlja nacionalni protikorupcijski urad, ter prizadevanja civilne družbe za ohranitev neodvisnosti protikorupcijskih organov in povečanje njihove učinkovitosti; pozdravlja imenovanje mednarodnih članov izbirne komisije za specializirano protikorupcijsko tožilstvo, hkrati pa izraža zaskrbljenost zaradi etičnih vprašanj, ki so se pojavila v zvezi z enim od ukrajinskih članov; pozdravlja velik napredek, dosežen pri razgovorih s kandidati za višje protikorupcijsko sodišče v okviru strogega, neodvisnega, vključujočega in preglednega postopka, ki sta ga izvedla javni svet mednarodnih strokovnjakov in visoka kvalifikacijska komisija sodnikov;

59.vztraja, da morajo ukrajinske oblasti zagotoviti institucionalno in operativno neodvisnost nacionalnega protikorupcijskega urada in specializiranega protikorupcijskega tožilstva; obsoja vsakršno politično vmešavanje, instrumentalizacijo ali ustrahovanje, usmerjeno proti protikorupcijskim institucijam, vključno z neupravičenimi inšpekcijskimi pregledi, pregoni ali operativnimi omejitvami, ter zahteva takojšnjo ustavitev neupravičenega pritiska s strani varnostnih in obveščevalnih služb, vključno z ukrajinsko varnostno službo; poudarja, da je zagotavljanje nacionalnega protikorupcijskega urada in specializiranega protikorupcijskega tožilstva ključni pogoj za pravno državo, proces pristopa Ukrajine k EU in verodostojno uporabo mednarodne podpore;

60.ponovno poudarja, da mora nacionalna agencija za preprečevanje korupcije izboljšati svoje postopke preverjanja prijav premoženja in svoja prizadevanja usmeriti v visoke uradnike na opredeljenih področjih z visokim tveganjem; poziva Ukrajino, naj v celoti izvede reformo agencije za odvzem premoženjske koristi in upravljanje, vključno z njenimi potrebnimi podzakonskimi akti; obžaluje, da so organi odkrivanja in pregona, razen specializiranih organov za boj proti korupciji, pri izboljšanju svojih rezultatov v primerih boja proti korupciji dosegli le omejen napredek;

61.pozdravlja članstvo Ukrajine v delovni skupini za podkupovanje Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj kot pozitiven korak k polnopravnemu članstvu ter kot dodatno potrditev zavezanosti Ukrajine mednarodnim standardom preglednosti in dobrega upravljanja; priznava napredek Ukrajine pri izvajanju zakonodaje proti podkupovanju za mednarodne transakcije kot znak, da se država vključuje v svetovno skupnost odgovornih gospodarskih akterjev, in spodbuja Ukrajino, naj nadaljuje svoja prizadevanja za ohranitev tega napredka;

62.ponovno poudarja, kako pomemben je stalen boj proti organiziranemu kriminalu; poziva Ukrajino, naj si dodatno prizadeva za okrepitev boja proti prevaram in spletnim goljufijam;

63.pozdravlja zavezanost Ukrajine spoštovanju temeljnih pravic kljub sedanji ruski agresiji, zlasti akcijski načrt za narodne manjšine; spodbuja Ukrajino, naj v skladu z evropskimi standardi in priporočili Beneške komisije ohranja strukturiran in konstruktiven dialog s sosednjimi državami članicami glede pravic pripadnikov narodnih manjšin; ceni, da si ukrajinske oblasti prizadevajo za reformo izobraževalnega sistema, in izraža upanje, da določbe zakona o izobraževanju, ki bo začel veljati leta 2027, ne bodo ogrozile pravice manjšin do izobraževanja v njihovem maternem jeziku;

64.poziva Ukrajino, naj še naprej podpira svobodo izražanja in neodvisnost medijev; poziva Ukrajino, naj zagotovi, da bodo omejitve v okviru izrednega stanja strogo potrebne in sorazmerne; poziva k takojšnji, neodvisni in učinkoviti preiskavi primerov ustrahovanja in neposrednega nadlegovanja ter posrednih oblik pritiska na novinarje in medijske institucije; opozarja, da ima ustrezno financiranje ključno vlogo pri zagotavljanju neodvisnosti javne radiotelevizije, saj ji omogoča, da izpolnjuje svojo vlogo, kot je določena v ukrajinski zakonodaji, ter poziva ukrajinske oblasti, naj zagotovijo, da bodo vsebine, ki jih ustvarjajo javno financirani mediji, odražale politični in družbeni pluralizem Ukrajine;

65.spodbuja sprejetje predloga zakona št. 13597, ki krepi pravno zaščito pred diskriminacijo, kaznivimi dejanji iz sovraštva in sovražnim govorom na podlagi rase, barve kože, političnih, verskih in drugih prepričanj, spola, spolne usmerjenosti, spolne identitete, narodnosti, etničnega, socialnega ali tujega porekla, starosti, zdravstvenega stanja, invalidnosti, družinskega in premoženjskega statusa, družinskih pravic in odgovornosti, kraja prebivališča, jezika, poklica ali drugih razlogov, v skladu z obveznostmi Ukrajine iz pridružitvenega sporazuma in pristopnega procesa k EU;

66.pozdravlja stalna prizadevanja Ukrajine za posodobitev svoje civilne zakonodaje; poudarja pomen zagotavljanja, da so vse take reforme v celoti skladne s standardi EU na področju enakosti in nediskriminacije, vključno z varstvom pravic žensk in oseb LGBTIQ+; pozdravlja odločbo ukrajinskega vrhovnega sodišča, s katero se istospolni par priznava kot dejanska družina; poziva k sprejetju osnutka zakona št. 9103 o pravnem priznanju civilnih partnerstev v Ukrajini;

67.pozdravlja nadzor in prizadevanja ukrajinske civilne družbe, na podlagi katerih so ukrajinski zakonodajalci obljubili, da bodo umaknili osnutek sprememb družinskega zakonika, ki bi v izjemnih primerih sodiščem omogočal, da štirinajstletnim dekletom odobrijo otroško poroko; poziva ukrajinski parlament, naj zagotovi, da bodo te določbe dejansko trajno umaknjene;

68.poziva Ukrajino, naj nadaljuje s sprejemanjem zastale zakonodaje o varstvu osebnih podatkov;

69.pozdravlja sprejetje strategije za deinstitucionalizacijo ter prizadevanja za reformo storitev dostopnosti in rehabilitacije; vendar poudarja, da je treba čim prej sprejeti zakonodajo o rehabilitaciji invalidov, pri tem pa zagotoviti, da se te vključujoče reforme izvedejo tudi na lokalni in skupnostni ravni;

70. je seznanjen, da je bil sprejet zakon, na podlagi katerega bodo lahko pravoslavne krajevne skupnosti iz Ukrajine zapustile jurisdikcijo moskovskega patriarhata ter se svobodno odločile o svoji pripadnosti drugi hierarhiji; ugotavlja, da so romunske pravoslavne župnije v Ukrajini avgusta 2024 vložile prošnjo, da se „romunska pravoslavna cerkev v Ukrajini“ prizna kot versko združenje, h kateremu se lahko pridružijo romunske pravoslavne župnije, ki bodo zapustile jurisdikcijo moskovskega patriarhata; poziva ukrajinske oblasti, naj brez odlašanja registrirajo versko skupnost „romunska pravoslavna cerkev v Ukrajini“;

71.izreka pohvalo ukrajinski civilni družbi, ker ostaja dejavna kljub težavam v času vojne; poziva vse ukrajinske oblasti, naj zagotovijo sistematično in smiselno posvetovanje s civilno družbo in socialnimi partnerji ter da bodo njihovi prispevki ustrezno upoštevani, obenem pa naj se borijo proti vsem oblikam političnega pritiska na organizacije civilne družbe; poziva Ukrajino, naj sprejme zakon o pravnem varstvu državljanov, da se zagotovita dobro upravljanje in državljanska udeležba; priznava, da je civilna družba pomembna za krepitev odpornosti ukrajinskega prebivalstva med vojno, ter poudarja, da ima ključno vlogo pri trajnostni povojni obnovi Ukrajine;

72.pozdravlja uporabo orodij digitalne demokracije, vključno z elektronskimi peticijami in odprtimi pismi, ter podpira bolj strukturirane in institucionalizirane oblike državljanske udeležbe, tudi za diaspore;

73.poziva Komisijo, naj sistematično vključi civilno družbo in druge družbene organizacije in institucije v Ukrajini v oblikovanje in spremljanje finančne podpore EU ter reform;

74.pozdravlja prispevek evropskih in mednarodnih nevladnih organizacij k izmenjavi izkušenj pri zagotavljanju podpore civilni družbi, zlasti njihovo vključenost v preprečevanje ruskih dezinformacijskih kampanj, usmerjenih proti Ukrajini in Ukrajincem v EU; poziva, naj se to sodelovanje s temi organizacijami dodatno izboljša, da bi se varovale temeljne pravice, krepila informacijska odpornost ter podpiral verodostojen javni diskurz;

75.poudarja, da je pomembno pospešiti postopno vključevanje Ukrajine na enotni trg EU, ki prinaša gospodarske koristi za obe strani, tako za Ukrajino kot za države članice; poudarja, da je to ključni element gospodarske podpore EU v boju proti ruski agresiji ter pri pripravi ukrajinske industrije na delovanje v okviru enotnega trga EU; priporoča, naj Ukrajina sledi desetim prednostnim nalogam iz prednostnega akcijskega načrta poglobljenega in celovitega prostotrgovinskega območja med EU in Ukrajino;

76.poziva Komisijo in države članice, naj upoštevajo tesno povezanost med obnovo in prihodnjo vključitvijo Ukrajine na enotni trg EU; poudarja, da bi moral načrt obnove vključevati ukrepe za spodbujanje usklajevanja predpisov ter podporo naložbam v kritično infrastrukturo, prometna omrežja in železniške povezave, s čimer bi se olajšalo izpolnjevanje standardov enotnega trga ter okrepilo trgovinsko in gospodarsko sodelovanje z državami članicami;

77.pozdravlja dejstvo, da je Ukrajina januarja 2026 pristopila k območju EU „gostovanje kot doma“, kar bo ukrajinskemu prebivalstvu prineslo eno od najbolj konkretnih in takoj opaznih koristi med procesom pristopa njihove države k EU;

78.pozdravlja okrepljena prizadevanja Ukrajine, da bi svoja stališča uskladila z EU in Svetovno trgovinsko organizacijo; spodbuja tesno usklajevanje z EU pri mednarodnih trgovinskih pogajanjih, zlasti z vidika postopnega vključevanja Ukrajine na enotni trg EU in krepitve njenega sodelovanja v svetovnih vrednostnih verigah;

79.priznava, da je ukrajinska obrambna industrija postala ključni in dopolnilni del evropske varnosti, zlasti kar zadeva proizvodne zmogljivosti na področju brezpilotnih zrakoplovov, v boju preizkušene inovacije na področju brezpilotnih sistemov, elektronsko bojevanje in programsko opremo za bojišča;

80.zato pozdravlja okrepljeno sodelovanje na področju varnosti in obrambe med Ukrajino ter EU in njenimi državami članicami, zlasti prek evropskega mirovnega instrumenta, ter poziva k okrepljenemu sodelovanju v okviru instrumenta za varnostne ukrepe za Evropo (SAFE) in programa za evropsko obrambno industrijo (EDIP), da bi zadovoljili ključne obrambne potrebe Ukrajine ter olajšali vključevanje ukrajinske obrambne industrije v industrijski ekosistem EU; poudarja, da je pomembno, da Ukrajina pristopi k Evropskemu obrambnemu skladu kot pridružena država, ter poziva, naj se potrebna pogajanja hitro izvedejo; pozdravlja vzpostavitev projektne skupine EU-Ukrajina za sodelovanje na področju obrambne industrije in pobudo BraveTechEU; poziva EU, naj podpre vključitev ukrajinske obrambne tehnološko-industrijske baze v evropsko obrambno tehnološko-industrijsko bazo (EDTIB), zlasti prek programa za evropsko obrambno industrijo (EDIP) in prihodnjega Evropskega sklada za konkurenčnost; priznava, da je Ukrajina na Bližnjem vzhodu pri obrambi zalivskih držav ponovno dokazala svoje strokovno znanje na bojišču; ponovno poudarja, da je ukrajinska vojska najizkušenejša v Evropi;

81.poudarja, da sta organizacija rednih skupnih vojaških vaj ter postopno vključevanje Ukrajine v usposabljanja in operativne okvire pod vodstvom EU strateškega pomena za povečanje pripravljenosti, interoperabilnosti z evropskimi silami in usklajenosti s standardi Nata; poleg tega poziva k pobudam za povečanje skupnih naložb med Unijo in Ukrajino v obrambnem industrijskem sektorju, vključno s sorazvojem in soproizvodnjo vojaške opreme, s čimer bi se okrepile ukrajinske zmogljivosti za samoobrambo; poziva, naj se sprejmejo trajni ukrepi za okrepitev povezav med ukrajinsko in evropsko obrambno-tehnološko ter industrijsko bazo, zmanjšanje strateških odvisnosti ter prispevanje k dolgoročni varnosti in stabilnosti na evropski celini;

82.poudarja, da sta povečanje vojaške mobilnosti za podporo obrambi in odpornosti Ukrajine ter zagotavljanje hitre napotitve opreme in humanitarne pomoči ukrajinskim silam, strateškega pomena; poudarja, da imajo države ob Črnem morju in države na vzhodni meji ključno vlogo pri omogočanju varnih tranzitnih poti, predhodnem razmeščanju materiala ter skupnem operativnem usklajevanju z Ukrajino; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo infrastrukturo, interoperabilnost in logistične okvire v teh regijah, tudi s skupnimi vajami in ciljno usmerjenimi naložbami, da bi povečali operativne zmogljivosti Ukrajine, okrepili njeno ozemeljsko celovitost ter odvrnili nadaljnjo agresijo;

83.pozdravlja sprejetje strategije za politiko do ukrajinskih veteranov do leta 2030; poudarja pomen učinkovitega ponovnega vključevanja ukrajinskih vojnih veteranov v civilno življenje kot pomembnega elementa dolgoročne obnove Ukrajine in socialne kohezije; opozarja na naraščajoče število invalidnih veteranov in potrebo po okrepitvi izvajanja politik dostopnosti in pravic invalidov; poziva EU in njene države članice, naj v zvezi s tem še naprej podpirajo Ukrajino; priznava strateško vrednost izkušenj ukrajinskih veteranov za evropsko varnost in obrambo, vključno z njihovim edinstvenim znanjem o sodobnem vojskovanju, kot so boj proti brezpilotnim sistemom, bojna medicina in evakuacija žrtev v intenzivnih spopadih; poudarja, da je treba preprečiti njihovo izpostavljenost socialni marginalizaciji in sovražni manipulaciji, tudi s strani Ruske federacije;

84.poziva Komisijo, naj razvije ustrezne okvire za vključitev edinstvenih izkušenj, ki jih je Ukrajina pridobila v času vojne na področju civilne zaščite, odpornosti kritične infrastrukture, boja proti dezinformacijam ter upravljanja v razmerah obsežne vojaške agresije v politike Unije na področju pripravljenosti, odpornosti in varnosti;

85.priznava, da od začetka obsežne invazije Ruske federacije leta 2022 tretje države in mednarodni partnerji Ukrajini zagotavljajo znatno politično, finančno, humanitarno in vojaško pomoč; poudarja, da ta široka koalicija podpore odraža skupno zavezanost spoštovanju mednarodnega prava in načel, zapisanih v Ustanovni listini Združenih narodov; v zvezi s tem poudarja pomemben prispevek Združenih držav Amerike, ki so zagotovile vojaško pomoč v višini več kot 66,9 milijarde USD; poudarja še, kako pomembno vlogo imajo Združeno kraljestvo, Kanada, Japonska, Norveška, Nova Zelandija in Avstralija, ki so se uskladile z mednarodnimi sankcijami proti Ruski federaciji ter prispevale k vojaški podpori Ukrajini in usposabljanju osebja, pa tudi k humanitarni in makrofinančni pomoči Ukrajini; je seznanjen s pomembno pomočjo, ki jo zagotavlja Turčija, vključno z vojaško in humanitarno podporo ter diplomatskimi prizadevanji; nadalje priznava humanitarno pomoč Republike Moldavije, ki izkazuje regionalno solidarnost ob nadaljnji ruski agresiji;

86.pozdravlja, da se je razrešil spor med Ukrajino in Madžarsko (ter Slovaško) glede prekinjenih dobav ruske nafte po naftovodu Družba; poudarja, da dobava na Madžarskem in Slovaškem zaradi spora ni bila nezadostna, saj so na voljo alternativne možnosti prevoza prek plinovoda Adria, ki imajo dodatno prednost, da ne podpirajo ruskega gospodarstva; ugotavlja, da so madžarska podjetja od začetka ruske vojaške agresije proti Ukrajini povečala uvoz ruske energije, kar je v nasprotju s politikami EU; ugotavlja, da so cene goriva na Madžarskem nad evropskim povprečjem in da so bile trditve o povečanih stroških zaradi dobav po naftovodu Adria neresnične;

87.poudarja, da morajo vse države članice, ne samo madžarska in slovaška vlada, postopno odpraviti odvisnost od ruske oskrbe z energijo in energetske infrastrukture;

88.obsoja prejšnja dejanja madžarskih organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj pri pridržanju uslužbencev ukrajinske banke Oschadbank ter zasegu gotovine in zlata, ki so ju predhodno ustrezno odobrili madžarski carinski organi; pozdravlja nedavno rešitev spora;

89.pozdravlja, da je Ukrajina sprejela reformo javne uprave in da se v praksi stalno vključuje v upravne strukture EU ter v gospodarske, regulativne in varnostne okvire; spodbuja ukrajinsko vlado, naj sprejme sistemski pristop k reformi javne uprave in upravljanju javnih financ, pri tem pa zagotovi usklajenost z obstoječim časovnim načrtom in izboljša učinkovitost; pozdravlja, da je bila sprejeta strategija reformo upravljanja javnih financ za obdobje 2026–2030, ter spodbuja hitro dokončanje in sprejetje strategije za reformo javne uprave za obdobje 2026–2030; pozdravlja uspeh programa Create Ukraine, ki temelji na izkušnjah, pridobljenih v Litvi, in pomaga mladim Ukrajincem z dragocenimi mednarodnimi izkušnjami, da se vključijo v ukrajinski javni sektor; spodbuja širitev te in podobnih pobud za privabljanje strokovnjakov nazaj v Ukrajino ter prispevanje k njenemu pristopu k EU in povojni obnovi;

90.pozdravlja napredek, ki je bil dosežen pri reformi ukrajinskega urada za gospodarsko varnost ter njegove agencije za odvzem premoženjske koristi in upravljanje; poleg tega pozdravlja imenovanje vodje ukrajinske državne carinske službe in poudarja pomen nadaljnjega napredka pri carinski reformi;

91.je seznanjen s pozitivnimi ugotovitvami iz najnovejših poročil Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada, ki kažejo na gospodarsko odpornost Ukrajine in napredek pri makroekonomski stabilizaciji kljub nadaljevanju vojne; pozdravlja nedavni sprejem programa Mednarodnega denarnega sklada v višini 1,8 milijarde USD ter s tem povezane reforme; poziva Ukrajino, naj nemudoma nadaljuje z izvajanjem reform;

92.ponovno poziva Ukrajino in države članice, naj poglobljeno sodelujejo in tako čim bolj povečajo morebitno sodelovanje beguncev in diaspore Ukrajine v gospodarstvu, da bi zagotovile odpornost in vključenost potekajočega in prihodnjega gospodarskega okrevanja in obnove Ukrajine; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem pripravi konkretne predloge; ugotavlja, da bo direktiva o začasni zaščiti Direktiva Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb (UL L 212, 7.8.2001, str. 12, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2001/55/oj)., s katero je bil zagotovljen pravni status več kot štirim milijonom Ukrajincev v EU, prenehala veljati marca 2027; poziva EU, njene države članice in Ukrajino, naj si prizadevajo za usklajeno, harmonizirano in jasno predstavljeno politiko, ki bi zagotovila varnost Ukrajincem, ki se pripravljajo na vrnitev ali razmišljajo o zakonitih možnostih, da ostanejo v državah gostiteljicah;

93.poudarja, da morajo biti obnova Ukrajine in z njo povezani pripravljalni načrti tesno povezani z reformami za pristop k EU ter temeljiti na načelih socialne pravičnosti, trajnostnosti, preglednosti in vključujoče lokalne odgovornosti; nadalje poudarja, da mora obnova Ukrajine temeljiti na trdni vladavini prava, preglednem upravljanju in demokratični vključenosti; poudarja, da reforma pravosodja, boj proti korupciji in izboljšave javne uprave niso le pogoji za pristop k EU, temveč tudi ključni za privabljanje naložb in ponovno vzpostavitev zaupanja med partnerji in državljani Ukrajine; poziva k vključevanju pristopov, ki upoštevajo vidik spola, v vsa prizadevanja za obnovo, vključno z večjo zastopanostjo žensk in manjšin v postopkih odločanja, da bi se dosegla kar največji učinek in dolgoročna trajnostnost;

94.poudarja, da je kohezijska politika EU kot glavni instrument za spodbujanje gospodarske, socialne in teritorialne enotnosti bistvena za doseganje ciljev regionalne politike EU ter za poglobitev sodelovanja med regijami EU in Ukrajine; poziva, naj se ta politika v celoti upošteva v okviru regionalnega in sosedskega sodelovanja;

95.poudarja vse večji pomen Ukrajine kot strateškega partnerja Evropske unije pri oskrbi s ključnimi proizvodi in kritičnimi surovinami, vključno s kmetijskimi proizvodi, kot so žita, oljnice in rastlinska olja, ter litijem, titanom in drugimi mineralnimi viri, ki so bistveni za zeleni in digitalni prehod; poziva k zagotavljanju preglednosti, javne odgovornosti in ukrepov za zaščito nacionalnih interesov v vseh privatizacijskih in investicijskih postopkih; ugotavlja, da je velik delež teh kritičnih virov na ozemljih, ki jih začasno zaseda Ruska federacija; zato poudarja, da je treba okrepiti solidarnosti EU z Ukrajino pri zaščiti njenih naravnih virov, kmetijske zmogljivosti in ozemeljske celovitosti;

96.pozdravlja prizadevanja za izboljšanje tristranskega socialnega dialoga v Ukrajini, tudi s pomočjo nedavno podpisanega sporazuma o partnerstvu z EU in Mednarodno organizacijo dela (MOD); vztraja, da je treba v celotnem predpristopnem procesu spoštovati načela evropskega stebra socialnih pravic in vse ustrezne konvencije MOD; poziva Ukrajino, naj nadaljuje s približevanjem delovnih standardov, zlasti kar zadeva svobodo zbiranja in socialni dialog; poudarja, da so nujna obširna posvetovanja s sindikati in civilno družbo, ter priporoča, da se v zvezi s tem upošteva strokovno znanje MOD; poziva Ukrajino in Komisijo, naj pri oblikovanju, izvajanju in spremljanju socialnih in gospodarskih reform sodelujeta s ključnimi socialnimi partnerji, vključno z neodvisnimi sindikati, pri tem pa priznavata potrebo po reformnih ukrepih za izboljšanje poslovnega okolja in delovanja tržnega gospodarstva; poziva k večji osredotočenosti na ukrepe za odpravo izkrivljanj trga in ukrepe socialne zaščite;

97.opozarja na poročila o vmešavanju države v sindikalne zadeve, vključno z zasegom sindikalnega premoženja; poziva k vrnitvi zaseženega sindikalnega premoženja; poziva ukrajinske oblasti, naj sindikalistom omogočijo, da bodo svobodno izvrševali svoj mandat, ter zagotovijo popolno pravno zaščito pred protisindikalnimi praksami; poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj v tesnem sodelovanju z Evropsko konfederacijo sindikatov in MOD dejavno spremljata stanje pravic delavcev v Ukrajini;

98.poziva k vztrajnim prizadevanjem za liberalizacijo pretoka kapitala, tudi preko usklajevanja z uredbo o enotnem območju plačil v eurih Uredba (EU) št. 260/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o uvajanju tehničnih in poslovnih zahtev za kreditne prenose in direktne bremenitve v eurih in o spremembi Uredbe (ES) št. 924/2009 (UL L 94, 30.3.2012, str. 22, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2012/260/oj)., ter za okrepitev boja proti pranju denarja in financiranju terorizma;

99.izreka pohvalo Ukrajini za učinkovito upravljanje na več ravneh; pozdravlja napredek pri spodbujanju decentralizacije v skladu z zahtevami za pristop k EU; poziva k nadaljnjim reformam za krepitev lokalne samouprave v skladu z načeli Evropske listine lokalne samouprave;

100.izreka pohvalo Ukrajini, ker je izpolnila 63 od 68 reformnih pogojev iz načrta za Ukrajino, ki je bil prvotno zasnovan za izvajanje po koncu vojne, vendar je bil izveden med vojno, kar je omogočilo izplačilo 26,8 milijarde EUR v letu 2025; poziva k stalnim prizadevanjem za izvajanje v skladu z Uredbo (EU) 2024/792 Uredba (EU) 2024/792 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. februarja 2024 o vzpostavitvi instrumenta za Ukrajino (UL L, 2024/792, 29.2.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/792/oj)., zlasti da bi Ukrajino spodbudili k uskladitvi z zakonodajo EU o javnih naročilih;

101. pozdravlja izjemno delo, ki ga med vojno vsakodnevno opravljajo ukrajinske zdravstvene službe, zlasti ukrajinske medicinske sestre; opozarja, da velik delež delavcev v javnem sektorju oskrbe prejema minimalno plačo, ki trenutno znaša 6 658 UAH neto; opozarja, da je dejanski življenjski minimum za eno osebo, ki ga je decembra 2025 izračunalo ministrstvo za socialno politiko, znašal 10 979 UAH; poudarja tudi, da je treba uvesti specifične in razumne regulacije delovne obremenitve medicinskih sester;

102.pozdravlja znaten napredek, dosežen pri reformah v energetskem sektorju, ter usklajevanje Ukrajine s cilji evropskega zelenega dogovora in dogovora o čisti industriji ter izreka pohvalo Ukrajini za dober napredek, ki ga je dosegla pri izvajanju nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, kljub obsežnemu uničevanju ukrajinske energetske infrastrukture s strani Rusije; poudarja, da bi bilo treba pri usklajevanju s pobudami EU, vključno z evropskim zelenim dogovorom in dogovorom o čisti industriji, upoštevati neposredne potrebe Ukrajine po takojšnji obnovi, gospodarsko konkurenčnost in dolgoročno energetsko varnost;

103.poziva EU in njene države članice, naj povečajo podporo ukrajinskemu energetskemu sistemu, pri čemer poudarja, da večja odpornost Ukrajine neposredno prispeva k širši energetski varnosti Evrope; poudarja, da je trajna in predvidljiva energetska podpora Ukrajini bistvena za zaščito odpornosti civilnega prebivalstva, gospodarske stabilnosti in neprekinjenega zagotavljanja kritičnih storitev med nadaljnjimi napadi in pred naslednjo zimsko sezono; poziva Komisijo, naj obnovo energetskega sektorja opredeli kot prednostno nalogo in preide z ad hoc nujne pomoči na dolgoročne mehanizme za obnovo, zaščito in posodobitev energetskega sektorja;

104.poudarja, da ima Ukrajina velik potencial kot dobavitelj energije in energijsko intenzivnih proizvodov preostalemu delu Evrope; poziva, naj se pospeši vključevanje Ukrajine na energetski trg EU kot eden od elementov, ki prispevajo k varnosti Unije, med drugim tudi z regulativno uskladitvijo ter naložbami v obnovljive vire energije; poziva k nadaljnjemu razvoju energetskih povezav s sosednjimi državami članicami EU in regionalnimi partnerji, kot je Republika Moldavija, da bi Ukrajina nadaljevala vključevanje v trg EU z energijo; poziva Komisijo in države članice, naj povečajo naložbe v širitev in posodobitev čezmejnih energetskih povezav z Ukrajino ter nadalje integrirajo in harmonizirajo prenosna omrežja kot ključni pripravljalni korak k vključitvi Ukrajine na notranji energetski trg EU;

105.je seznanjen s strateškim pomenom prihodnjega dogovora o prodaji dveh jedrskih reaktorjev tipa VVER-1000 iz Bolgarije v Ukrajino kot primera poglobitve sodelovanja na področju energetike, in poleg tega ugotavlja, da bo to prispevalo k energetski varnosti Ukrajine; poudarja potencial tega projekta za okrepitev regionalne energetske povezljivosti in povezovanja ukrajinskega energetskega sistema z energetskim sistemom EU; spodbuja nadaljnji razvoj skupnih pobud na področjih, kot je energetska infrastruktura, vključno z daljnovodi in shranjevanjem energije, ter izboljšanje intermodalnih prometnih povezav, da bi se olajšali delovanje dobavnih verig, logistika in trgovina med obema državama ter v širši črnomorski regiji;

106.opozarja na pozive Ukrajine k začasni izjemi višje sile v zvezi z uvedbo mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah ali sorodnih ukrepov, da bi se upošteval vpliv ruske vojaške agresije na zmožnost Ukrajine, da zmanjša ogljični odtis svoje industrije; spodbuja Komisijo, naj začne posvetovanja, da bi se v zvezi s tem poiskale začasne rešitve, ki bi bile sprejemljive za obe strani;

107.poziva Ukrajino, naj obnovo izkoristi za izboljšave in pri tem, kjer je mogoče, uporabi podnebju najprijaznejše tehnologije ter stroškovno učinkovite in zanesljive rešitve za ukrajinski energetski sektor, vlaga v obnovljive vire energije in energijsko učinkovitost ter v celotni proizvodni verigi čim bolj zmanjša vpliv na okolje; pozdravlja stalno sodelovanje Komisije na tem področju, da bi podprla reformo ukrajinskega energetskega sektorja; poziva Komisijo in ukrajinske oblasti, naj sredstva instrumenta za Ukrajino strateško uporabijo za dajanje prednosti naložbam v obnovljive vire energije; poziva k napredku pri izvajanju obstoječih zavez iz načrta za Ukrajino in svežnjev Energetske skupnosti, vključno z ločevanjem regionalnih podjetij za distribucijo energije;

108.pozdravlja prizadevanja Ukrajine za uskladitev njene prometne politike s pravnim redom EU in za izboljšanje povezljivosti z Unijo; poudarja pomen izvajanja nacionalne prometne strategije ter strategije za razvoj in širitev mejne infrastrukture z državami članicami EU in Moldavijo; poziva k pospešitvi trajnostne posodobitve železniške, cestne in pristaniške infrastrukture ter infrastrukture mejnih prehodov v skladu s prednostnimi nalogami vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T); poziva Ukrajino, naj pospeši reformo železnic, vključno z uskladitvijo s pravnim redom EU na področju varnosti in interoperabilnosti železniškega prometa;

109.hkrati poudarja, da je spoštovanje okoljskih standardov pri izvajanju energetskih in prometnih projektov ključno za napredek programa reform, potrebnega za pot Ukrajine k članstvu v EU; poudarja, da je pomembno, da EU podpre Ukrajino pri boljši obnovi na temeljih okoljske in družbene trajnostnosti; poziva EU in njene države članice, naj finančno in s strokovnim znanjem okrepijo podporo Ukrajini, da se pospeši njeno usklajevanje z okoljskim pravnim redom EU;

110.poudarja, da se Ukrajina še naprej spoprijema z velikimi okoljskimi izzivi, ki so se zaradi nadaljevanja vojne še dodatno zaostrili; ugotavlja, da podaljševanje konflikta še naprej resno škodi okolju, vključno z onesnaženjem tal in voda, degradacijo ekosistemov ter povečanim pritiskom na naravne vire; izraža zaskrbljenost zaradi posledične izgube biotske raznovrstnosti, vključno s škodo za gozdne, stepske in mokriščne ekosisteme; poudarja pomen vključevanja varstva okolja in trajnostnosti v prizadevanja za okrevanje in obnovo; poziva k okrepitvi okoljskega upravljanja, izboljšanju sistemov spremljanja ter učinkovitemu izvajanju postopkov presoje vplivov na okolje in strateške presoje vplivov na okolje v skladu s pravnim redom EU iz poglavja 27;

111.izraža zaskrbljenost zaradi gradnje vetrnih elektrarn na zaščitenih gorskih območjih Karpatov na zahodu Ukrajine, zlasti zaradi načrtovane postavitve 30 turbin na planoti Runa; poudarja, da vetrna energija predstavlja varnejšo in trajnostno alternativo fosilnim gorivom, ter poziva Ukrajino, naj izkoristi svoj velik potencial za razvoj vetrne energije zunaj zavarovanih območij; poudarja, da proizvodnja zelene energije in ohranjanje narave v Ukrajini nista nujno medsebojno izključujoča, saj obstajajo druga območja zemljišč, ki so že določena za razvoj energetske infrastrukture, nimajo edinstvenih habitatov in pragozdov ter imajo že obstoječe dovozne ceste;

112.izraža globoko zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer v jedrski elektrarni Zaporožje, ki ostaja pod nezakonitim ruskim nadzorom in zaradi nadaljnjih vojaških aktivnosti v njeni bližini še naprej predstavlja velika tveganja za jedrsko varnost in zaščito; poudarja, da mora sodelovanje Mednarodne agencije za jedrsko energijo, čeprav je ključno za zagotavljanje jedrske varnosti in zaščite, ostati strogo tehnično; v zvezi s tem poudarja, da mora takšno sodelovanje potekati ob polnem spoštovanju suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine ter se bi smelo razlagati kot vplivanje na status objekta; ponovno poudarja pomen zagotavljanja varnega in zanesljivega delovanja elektrarne v skladu z mednarodnimi standardi jedrske varnosti ter pod zakonito pristojnostjo Ukrajine;

113.želi spomniti, da leto 2026 zaznamuje 40. obletnico jedrske nesreče v Černobilu, ki ostaja ena najhujših jedrskih nesreč v zgodovini; odločno obsoja ciljno usmerjene napade Rusije na območje jedrske elektrarne Černobil ter katastrofalno poškodovanje njenega varnostnega ščita, ki je bil zgrajen za zadrževanje radioaktivnega materiala in zdaj ne more več opravljati svoje glavne varnostne funkcije, kar povzroča resna tveganja za jedrsko varnost; ugotavlja, da so stroški popravil ocenjeni na 500 milijonov EUR;

114.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Ukrajine.