A.ker je bilo z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2015/696 Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2015/696 z dne 24. aprila 2015 o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87705 (MON-877Ø5-6), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 112, 30.4.2015, str. 60, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec_impl/2015/696/2021-02-16). odobreno dajanje na trg živil in krme, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87705, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni (v nadaljnjem besedilu: gensko spremenjena soja); ker je področje uporabe te odobritve zajemalo tudi dajanje na trg proizvodov, ki niso živila in krma ter vsebujejo gensko spremenjeno sojo ali so iz nje sestavljeni, za enako uporabo kot katera koli druga soja, razen za gojenje;

B.ker je družba Bayer Agriculture B.V. s sedežem v Belgiji 8. marca 2024 v imenu družbe Bayer CropScience LP s sedežem v Združenih državah Amerike pri Komisiji vložila vlogo za obnovitev navedene odobritve;

C.ker je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) 12. januarja 2026 v skladu s členoma 6 in 18 Uredbe (ES) št. 1829/2003 izdala pozitivno znanstveno mnenje o gensko spremenjeni soji Znanstveno mnenje odbora agencije EFSA za gensko spremenjene organizme o oceni gensko spremenjene soje MON 87705 za obnovitev odobritve na podlagi Uredbe (ES) št. 1829/2003 (vloga GMFF-2023-21236), EFSA Journal, 2026, 24(1):e9846, https://doi.org/10.2903/j.efsa.2026.9846.; ker je ugotovila tudi, da vloga za obnovitev ni vsebovala dokazov o novih nevarnostih, spremenjeni izpostavljenosti ali znanstvenih negotovostih, ki bi spremenili ugotovitve prvotne ocene tveganja za gensko spremenjeno sojo, ki jo je agencija EFSA sprejela v letih 2012 Znanstveno mnenje odbora agencije EFSA za gensko spremenjene organizme o vlogi EFSA-GMO-NL-2010-78 za dajanje na trg proti herbicidom odporne gensko spremenjene soje MON 87705 za uporabo v živilih in krmi ter uvoz in predelavo na podlagi Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki jo je podala družba Monsanto, EFSA Journal, 2012, 10(10):2909, https://doi.org/10.2903/j.efsa.2012.2909. in 2013 Odbor agencije EFSA za gensko spremenjene organizme, Statement complementing the scientific opinion on application EFSA-GMO-NL-2010-78 to cover the safety of soybean MON 87705 oil for commercial frying (Izjava, ki dopolnjuje znanstveno mnenje o vlogi EFSA-GMO-NL-2010-78 in v kateri je zajeta varnost olja iz soje MON 87705 za cvrtje v komercialne namene), EFSA Journal, 2013, 11(12):3507, https://doi.org/10.2903/j.efsa.2013.3507.; ker v teh mnenjih ni bilo obravnavanih več širših okoljskih, socialno-ekonomskih in kumulativnih učinkov, za katere agencija EFSA meni, da ne spadajo v njeno pristojnost;

D.ker ima gensko spremenjena soja večjo vsebnost oleinske kisline in je odporna proti herbicidom, ki vsebujejo glifosat;

E.ker ocene tveganja, ki jih je izvedla agencija EFSA, niso vključevale dolgoročnih toksikoloških študij ali podrobne analize kumulativnih in kombiniranih učinkov, vključno z morebitnimi medsebojnimi vplivi z ostanki pesticidov, ki se običajno uporabljajo pri gojenju soje;

F.ker je bila velika večina gensko spremenjenih kmetijskih rastlin, vključno z gensko spremenjeno sojo, gensko spremenjena tako, da so odporne proti enemu ali več „komplementarnim“ herbicidom, ki se lahko uporabljajo ves čas gojenja teh rastlin, ne da bi te odmrle, kot bi se zgodilo s kmetijskimi rastlinami, ki niso odporne proti herbicidom; ker je iz več študij razvidno, da se pri gojenju gensko spremenjenih kmetijskih rastlin, odpornih proti herbicidom, uporabi več komplementarnih herbicidov, zlasti zaradi pojavljanja plevelov, odpornih proti herbicidom;

G.ker gensko spremenjene kmetijske rastline, odporne proti herbicidom, kmete vežejo na sistem zatiranja plevela, ki je v veliki meri ali celo povsem odvisen od herbicidov, ko se jim zaračuna premija za gensko spremenjena semena in s tem postanejo odvisni od komplementarnih herbicidov, ki so sestavni del tega proizvodnega sistema; ker bo večja odvisnost od komplementarnih herbicidov na kmetijah, ki gojijo gensko spremenjeno sojo, pospešila pojavljanje in širjenje plevela, odpornega proti tem herbicidom, zaradi tega pa bo potrebna še intenzivnejša uporaba herbicidov, kar bo privedlo do začaranega kroga; ker bodo škodljivi učinki pretirane odvisnosti od herbicidov poslabšali zdravje tal, kakovost vode ter nadzemno in podzemno biotsko raznovrstnost, ta odvisnost pa bo privedla do večje izpostavljenosti ljudi in živali herbicidom, po možnosti tudi zaradi povečanih količin njihovih ostankov na živilih in krmi;

H.ker je iz več študij razvidno, da se pri gojenju gensko spremenjenih kmetijskih rastlin, odpornih proti herbicidom, uporabi več tako imenovanih komplementarnih herbicidov, zlasti zaradi pojava plevela, odpornega proti herbicidom Glej na primer Bonny, S., Genetically Modified Herbicide-Tolerant Crops, Weeds, and Herbicides: Overview and Impact (Gensko spremenjene kmetijske rastline, odporne proti herbicidom, plevel in herbicidi: pregled in vpliv), Environmental Management, januar 2016, 57(1), str. 31–48,https://doi.org/10.1007/s00267-015-0589-7 in Benbrook, C. M., Impacts of genetically engineered crops on pesticide use in the U.S. - the first sixteen years (Vplivi gensko spremenjenih kmetijskih rastlin na uporabo pesticidov v ZDA – prvih šestnajst let), Environmental Sciences Europe, 28. september 2012, zv. 24(1), https://doi.org/10.1186/2190-4715-24-24.; ker se zato pričakuje, da bo gensko spremenjena soja izpostavljena večjim in večkratnim odmerkom glifosata, posledica tega pa bodo lahko večje količine njegovih ostankov in njegovih razgradnih produktov (metabolitov) v pridelku;

I.ker še vedno obstaja precejšnja znanstvena negotovost glede varnosti glifosata za zdravje ljudi in okolje; ker je agencija EFSA novembra 2015 sklenila, da glifosat verjetno ni rakotvoren, Evropska agencija za kemikalije (ECHA) pa je marca 2017 odločila, da njegova razvrstitev med rakotvorne snovi ni utemeljena; ker pa ga je po drugi strani Mednarodna agencija za raziskave raka, specializirana agencija Svetovne zdravstvene organizacije, leta 2015 razvrstila med snovi, ki pri ljudeh verjetno povzročajo raka; ker več drugih najnovejših strokovno pregledanih znanstvenih študij potrjuje rakotvorni potencial glifosata Glej npr. https://doi.org/10.1016/j.mrrev.2019.02.001, https://doi.org/10.1093/ije/dyz017, https://doi.org/10.1371/journal.pone.0219610 in https://doi.org/10.1186/s13045-019-0767-9.; ker je revija Regulatory Toxicology and Pharmacology uradno umaknila znanstveni članek Safety Evaluation and Risk Assessment of the Herbicide Roundup and Its Active Ingredient, Glyphosate, for Humans (Varnostna ocena in presoja tveganj za ljudi za herbicid Roundup in njegove aktivne snovi glifosata), objavljen leta 2000, ki je bil v mnogih ocenah tveganja uporabljen kot dokaz za varnost glifosata, saj so bili izraženi „pomisleki glede avtorstva članka, veljavnosti raziskovalnih ugotovitev v okviru napačnega prikazovanja prispevkov avtorjev in sponzorja študije ter morebitnih navzkrižij interesov avtorjev“ https://doi.org/10.1006/rtph.1999.1371;

J.ker velja, da ocenjevanje ostankov herbicidov in metabolitov na gensko spremenjenih rastlinah ne sodi na področje pristojnosti odbora EFSA za gensko spremenjene organizme in se zato v procesu odobritve gensko spremenjenih organizmov ne izvaja; ker je to problematično, saj lahko prav genska sprememba vpliva na to, kako se komplementarni herbicidi v gensko spremenjenih rastlinah razgradijo, ter na sestavo in s tem na toksičnost njihovih metabolitov To velja za glifosat, kot je navedeno v članku agencije EFSA Review of the existing maximum residue levels for glyphosate according to Article 12 of Regulation (EC) No 396/2005 (Pregled sedanjih mejnih vrednosti ostankov za glifosat v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 396/2005), EFSA Journal 2018, 16(5):5263, str. 12, https://www.efsa.europa.eu/fr/efsajournal/pub/5263.;

K.ker je analiza sestave pokazala, da ima gensko spremenjena soja bistveno spremenjen profil maščobnih kislin v primerjavi s konvencionalno sojo, in sicer ima povečano vsebnost oleinske kisline ter zmanjšano vsebnost linolne in palmitinske kisline; ker so znanstveni pomisleki osredotočeni na dolgoročne prehranske posledice izpostavljenosti širšega prebivalstva temu spremenjenemu profilu, zlasti potrošnikov, ki so močno odvisni od sojinega olja; ker je agencija EFSA preučila ocene vnosa s hrano, da je ocenila hranilno vrednost teh sprememb in pri tem uporabila različne predpostavke o uživanju in nadomestne scenarije; ker je na podlagi teh predpostavk priporočila le načrt spremljanja po dajanju na trg, osredotočen na zbiranje podatkov o uvozu v Unijo in izvedbo posodobljene ocene hranilne vrednosti, če se bodo razpoložljive informacije o vzorcih potrošnje razlikovale od informacij, uporabljenih pri prvotni oceni tveganja;

L.ker Uredba (ES) št. 1829/2003 določa, da gensko spremenjena živila in krma ne smejo imeti škodljivih učinkov na zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje in da mora Komisija pri pripravi osnutka sklepa upoštevati vse ustrezne določbe prava Unije in druge upravičene dejavnike, relevantne za obravnavano zadevo; ker bi morali ti legitimni dejavniki vključevati tudi obveznosti Unije na podlagi ciljev trajnostnega razvoja OZN, Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah UL L 282, 19.10.2016, str. 4. in Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti UL L 309, 13.12.1993, str. 3, ELI: http://data.europa.eu/eli/convention/1993/626/oj.;

M.ker še vedno nista v dovoljšnji meri zagotovljena neodvisno spremljanje in nadzor morebitnih škodljivih učinkov na biotsko raznovrstnost, zdravje tal, opraševalce in neciljne organizme;

N.ker bi se moralo v primeru znanstvene negotovosti uporabljati previdnostno načelo, zapisano v členu 191 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

O.ker je Unija kot pogodbenica Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti in v skladu s členom 3 konvencije odgovorna zagotoviti, da dejavnosti, ki so v pristojnosti Unije ali pod njenim nadzorom, ne povzročajo škode okolju drugih držav;

P.ker obnovitev odobritve gensko spremenjene soje s strani Unije ne bi bila v skladu z mednarodnimi zavezami o zmanjšanju uporabe pesticidov Decembra 2022 je bil na 15. konferenci pogodbenic Konvencije Združenih narodov o biološki raznovrstnosti dosežen dogovor o svetovnem okviru za biotsko raznovrstnost, ki vključuje globalni cilj zmanjšanja tveganja pesticidov za vsaj 50 % do leta 2030 (glej: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_22_7834)., saj so ravno v državah, v katerih gojijo to gensko spremenjeno kmetijsko rastlino, odporno proti herbicidom, ljudje, živali in okolje bolj izpostavljeni glifosatu, pa tudi potencialno resnim zdravstvenim posledicam, povezanim s tem;

Q.ker gojenje gensko spremenjene soje v Uniji ni dovoljeno;

R.ker bi se z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2026/1419 omogočil uvoz v Unijo za proizvode, ki ne izpolnjujejo standardov, kakršne upoštevajo kmetje Unije, zaradi česar bi bili ti v slabšem konkurenčnem položaju;

S.ker je Komisija v sklepih strateškega dialoga o prihodnosti kmetijstva v EU https://commission.europa.eu/strategy-and-policy/priorities-2019-2024/european-green-deal/agriculture-and-green-deal/strategic-dialogue-future-eu-agriculture_sl pozvana, naj ponovno oceni svoj pristop v zvezi z dostopom do trga za uvoz in izvoz agroživilskih proizvodov, saj razlike med Unijo in njenimi trgovinskimi partnerji v standardih pomenijo velik izziv; ker so bili pravičnejši trgovinski odnosi na svetovni ravni, ki bi morali biti tudi skladni s cilji za zdravo okolje, ena od glavnih zahtev kmetov na protestih v letih 2023, 2024 in 2025;

T.ker je Parlament večkrat poudaril, da Komisija ne bi smela odobriti gensko spremenjenih organizmov v primerih, kadar države članice v Stalnem odboru za rastline, živali, hrano in krmo ali odboru za pritožbe ne dosežejo kvalificirane večine, zato da se odpravi vztrajni demokratični primanjkljaj;

U.ker je Komisija sama priznala demokratični primanjkljaj, nepodporo držav članic in nasprotovanje Parlamenta, a vseeno še naprej sprejema odobritve za gensko spremenjene organizme;

V.ker pristop „eno zdravje“ zahteva, da se pri ocenjevanju dolgoročne trajnostnosti in varnosti gensko spremenjenih organizmov upošteva medsebojna odvisnost zdravja ljudi, živali, rastlin in okolja;