A.ker je družba Corteva Agriscience Belgium B.V. s sedežem v Belgiji 10. marca 2023 v imenu družbe Corteva Agriscience LLC s sedežem v Združenih državah Amerike v skladu s členoma 5 in 17 Uredbe (ES) št. 1829/2003 vložila vlogo za dajanje na trg živil, živilskih sestavin in krme, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo DP202216 × NK603 × DAS-40279-9 (v nadaljnjem besedilu: gensko spremenjena koruza), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni; ker se je vloga nanašala tudi na dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo ali so iz nje sestavljeni ter se uporabljajo v druge namene kot za živila in krmo, razen za gojenje;

B.ker je agencija EFSA 30. oktobra 2025 za odobritev gensko spremenjene koruze sprejela pozitivno znanstveno mnenje in ga 5. decembra 2025 objavila;

C.ker je agencija EFSA ugotovila, da so gensko spremenjena koruza in njeni podkombinaciji, kot so opisane v vlogi, enako varne kot konvencionalna koruza in testirane gensko nespremenjene referenčne sorte koruze, kar zadeva morebitne učinke na zdravje ljudi in živali ter vplive na okolje; ker je agencija EFSA ugotovila tudi, da uživanje živil in krme iz gensko spremenjene koruze in njenih podkombinacij pri ljudeh in živalih ne pomeni prehranskega tveganja; ker v tem mnenju ni bilo obravnavanih več širših okoljskih, socialno-ekonomskih in kumulativnih učinkov, za katere agencija EFSA meni, da ne spadajo v njeno pristojnost;

D.ker je bila gensko spremenjena koruza razvita s križanjem, pri katerem so bile uporabljene tri posamične transformacije: DP202216, ki izraža encim fosfinotricin acetiltransferaza (PAT), da se zagotovi odpornost proti herbicidom, ki vsebujejo glufosinat-amonij, in endogeno beljakovino koruze s spremenjenim izrazom (EPAE) ZMM28, da se omogoči povečanja donosa v razmerah na prostem, NK603, ki izraža CP4 EPSPS in CP4 EPSPS L214P, da se zagotovi odpornost proti herbicidom na osnovi glifosata, in DAS-40278-9, ki izraža ariloksialkanoat dioksigenazo (AAD-1), da se zagotovi odpornost proti razredu herbicidov 2,4-D in herbicidov na osnovi ariloksifenoksipropionatov (AOPP) Znanstveno mnenje agencije EFSA, https://doi.org/10.2903/j.efsa.2025.9746, str. 7.;

E.ker je agencija EFSA v preteklosti ocenila zgolj podkombinacijo NK603 × DAS- 40278-9; ker vlagatelj ni predložil nobenih eksperimentalnih podatkov za podkombinaciji DP202216 × NK603 in DP202216 × DAS-40278-9, ki jih agencija EFSA še ni ocenila; ker je agencija EFSA kljub temu sklenila, da ti podkombinaciji ne vzbujata pomislekov glede varnosti;

F.ker ocene tveganja, ki jih je izvedla agencija EFSA, niso vključevale dolgoročnih toksikoloških študij ali podrobne analize kumulativnih in kombiniranih učinkov, vključno z morebitnimi medsebojnimi vplivi z ostanki pesticidov, ki se običajno uporabljajo pri gojenju koruze;

G.ker je bila velika večina gensko spremenjenih kmetijskih rastlin, vključno z gensko spremenjeno koruzo, gensko spremenjena tako, da so odporne proti enemu ali več komplementarnim herbicidom, ki se lahko uporabljajo skozi ves čas gojenja teh rastlin, ne da bi odmrle, kot bi se zgodilo s kmetijskimi rastlinami, ki niso odporne proti herbicidom; ker je iz več študij razvidno, da se pri gojenju gensko spremenjenih kmetijskih rastlin, odpornih proti herbicidom, uporabi več komplementarnih herbicidov, zlasti zaradi pojava plevela, odpornega proti herbicidom;

H.ker gensko spremenjene kmetijske rastline, odporne proti herbicidom, kmete vežejo na sistem za zatiranje plevela, ki je v veliki meri ali celo povsem odvisen od herbicidov, hkrati pa ustvarjajo odvisnost od uporabe komplementarnih herbicidov kot sestavnih delov proizvodnega sistema; ker bo večja odvisnost od komplementarnih herbicidov na kmetijah, ki gojijo gensko spremenjeno koruzo, pospešila nastajanje in širjenje plevela, odpornega proti tem herbicidom, zaradi česar bo treba še bolj uporabljati herbicide, kar vodi v začarani krog; ker bodo škodljivi učinki pretirane odvisnosti od herbicidov poslabšali zdravje tal, kakovost vode ter nadzemno in podzemno biotsko raznovrstnost, ta odvisnost pa bo privedla tudi do večje izpostavljenosti ljudi in živali, po možnosti tudi zaradi večjih količin ostankov herbicidov na živilih in krmi;

I.ker je iz več študij razvidno, da se pri gojenju gensko spremenjenih kmetijskih rastlin, odpornih proti herbicidom, uporabi več komplementarnih herbicidov, predvsem zaradi pojava plevela, odpornega proti herbicidom Glej na primer Bonny, S., Genetically Modified Herbicide-Tolerant Crops, Weeds, and Herbicides: Overview and Impact (Gensko spremenjene kmetijske rastline, odporne proti herbicidom, plevel in herbicidi: pregled in učinek), Environmental Management, januar 2016, 57(1), str. 31–48, https://doi.org/10.1007/s00267-015-0589-7 in Benbrook, C.M., Impacts of genetically engineered crops on pesticide use in the U.S. - the first sixteen years (Vplivi gensko spremenjenih kmetijskih rastlin na uporabo pesticidov v ZDA – prvih šestnajst let), Environmental Sciences Europe, 28. september 2012, zv. 24(1), https://doi.org/10.1186/2190-4715-24-24.; ker zaradi tega lahko pričakujemo, da bo gensko spremenjena koruza izpostavljena večjim in večkratnim odmerkom herbicidov na osnovi glifosata, glufosinata in ariloksifenoksipropionatov ter herbicidov 2,4-D, zaradi česar bi bila lahko v pridelku prisotna večja količina ostankov in njihovih razgradnih produktov (metabolitov);

J.ker je glufosinat razvrščen kot strupen za razmnoževanje iz skupine 1B in zato izpolnjuje merila za izključitev iz Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2009/1107/oj).; ker je veljavnost odobritve glufosinata za uporabo v Uniji potekla 31. julija 2018 https://ec.europa.eu/food/plant/pesticides/eu-pesticides-database/start/screen/active-substances/details/79;

K.ker še vedno obstaja precejšnja znanstvena negotovost glede varnosti glifosata za zdravje ljudi in okolje; ker je agencija EFSA novembra 2015 sklenila, da glifosat verjetno ni rakotvoren, Evropska agencija za kemikalije pa je marca 2017 sklenila, da njegova razvrstitev med rakotvorne snovi ni utemeljena; ker pa ga je po drugi strani Mednarodna agencija za raziskave raka, specializirana agencija Svetovne zdravstvene organizacije, leta 2015 razvrstila med snovi, ki pri ljudeh verjetno povzročajo raka; ker več drugih najnovejših strokovno pregledanih znanstvenih študij potrjuje rakotvorni potencial glifosata Glej npr. https://doi.org/10.1016/j.mrrev.2019.02.001, https://doi.org/10.1093/ije/dyz017, https://doi.org/10.1371/journal.pone.0219610 in https://doi.org/10.1186/s13045-019-0767-9.; ker je revija Regulatory Toxicology and Pharmacology uradno umaknila znanstveni članek „Safety Evaluation and Risk Assessment of the Herbicide Roundup and Its Active Ingredient, Glyphosate, for Humans“, objavljen leta 2000, ki je bil v številnih ocenah tveganja uporabljen kot dokaz za varnost glifosata, saj so bili izraženi pomisleki glede avtorstva članka, veljavnosti ugotovitev raziskav v okviru napačnega prikazovanja prispevkov avtorjev in sponzorja študije ter morebitnih nasprotij interesov avtorjev https://doi.org/10.1006/rtph.1999.1371;

L.ker strokovnjak, ki je sodeloval pri razvoju gensko spremenjenih rastlin, v svojem strokovno pregledanem znanstvenem članku izraža dvome o varnosti gensko spremenjenih poljščin, odpornih na 2,4-D, zaradi njegove razgradnje v citotoksične razgradne produkte Lurquin, P.F., Production of a toxic metabolite in 2, 4-D-resistant GM crop plants (Proizvodnja toksičnega metabolita v gensko spremenjenih rastlinah, odpornih na 2,4-D), 3 Biotech, 6, 82(2016), https://doi.org/10.1007/s13205-016-0387-9.;

M.ker velja, da ocenjevanje ostankov herbicidov in metabolitov na gensko spremenjenih rastlinah ne sodi na področje pristojnosti odbora EFSA za gensko spremenjene organizme in se zato v procesu odobritve gensko spremenjenih organizmov ne izvaja; ker je to sporno, saj lahko prav genska sprememba vpliva na način razgradnje komplementarnih herbicidov v gensko spremenjenih rastlinah ter na sestavo in toksičnost metabolitov To velja za glifosat, kot je navedeno v obrazloženem mnenju agencije EFSA z naslovom Review of the existing maximum residue levels for glyphosate according to Article 12 of Regulation (EC) No 396/2005 (Pregled obstoječih mejnih vrednosti ostankov za glifosat v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 396/2005), EFSA Journal, 2018, 16(5):e5263, str. 12, https://doi.org/10.2903/j.efsa.2018.5263.;

N.ker Uredba (ES) št. 1829/2003 zahteva, da gensko spremenjena živila in krma ne smejo imeti škodljivih učinkov na zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje in da mora Komisija pri pripravi osnutka sklepa upoštevati vse ustrezne določbe prava Unije in druge upravičene dejavnike, pomembne za obravnavano zadevo; ker bi morali ti legitimni dejavniki vključevati obveznosti Unije na podlagi ciljev trajnostnega razvoja OZN, Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah UL L 282, 19.10.2016, str. 4. in Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti UL L 309, 13.12.1993, str. 3, ELI: http://data.europa.eu/eli/convention/1993/626/oj.;

O.ker neodvisno spremljanje in nadzor morebitnih škodljivih učinkov na biotsko raznovrstnost, zdravje tal, opraševalce in neciljne organizme še vedno nista dovolj zagotovljena;

P.ker bi se moralo previdnostno načelo, ki je zapisano v členu 191 Pogodbe o delovanju Evropske unije, uporabljati v primerih znanstvene negotovosti;

Q.ker je Unija kot pogodbenica Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti in v skladu z njenim členom 3 odgovorna zagotoviti, da dejavnosti v njeni pristojnosti ali pod njenim nadzorom ne povzročajo škode okolju drugih držav;

R.ker obnovitev odobritve gensko spremenjene koruze s strani Unije ne bi bila v skladu z mednarodnimi zavezami o zmanjšanju uporabe pesticidov Decembra 2022 je bil na 15. konferenci pogodbenic Konvencije Združenih narodov o biološki raznovrstnosti dosežen dogovor o svetovnem okviru za biotsko raznovrstnost, ki vključuje globalni cilj zmanjšanja tveganja pesticidov za vsaj 50 % do leta 2030 (gl.: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_22_7834)., saj so ravno v državah, v katerih gojijo to gensko spremenjeno kmetijsko rastlino, odporno proti herbicidom, ljudje, živali in okolje bolj izpostavljeni glifosatu in glufosinatu, pa tudi potencialno resnim zdravstvenim posledicam;

S.ker gojenje gensko spremenjene koruze v Uniji ni dovoljeno;

T.ker bi se z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2026/1443 omogočil uvoz proizvodov v Unijo, ki ne izpolnjujejo standardov, ki jih upoštevajo kmetje Unije, zaradi česar bi bili ti v slabšem konkurenčnem položaju;

U.ker je Komisija v sklepih strateškega dialoga o prihodnosti kmetijstva v EU https://commission.europa.eu/strategy-and-policy/priorities-2019-2024/european-green-deal/agriculture-and-green-deal/strategic-dialogue-future-eu-agriculture_sl pozvana, naj ponovno oceni svoj pristop v zvezi z dostopom do trga za uvoz in izvoz agroživilskih proizvodov, saj razlike v standardih Unije in njenih trgovinskih partnerjev pomenijo velik izziv; ker so bili pravičnejši trgovinski odnosi na svetovni ravni, ki bodo skladni s cilji za zdravo okolje, ena od glavnih zahtev kmetov na protestih v letih 2023, 2024 in 2025;

V.ker je Parlament večkrat poudaril, da Komisija ne bi smela odobriti gensko spremenjenih organizmov v primerih, ko države članice v Stalnem odboru za rastline, živali, hrano in krmo ali odboru za pritožbe ne dosežejo kvalificirane večine, da bi odpravili vztrajni demokratični primanjkljaj;

W.ker Komisija sicer priznava demokratični primanjkljaj, premajhno podporo držav članic in nasprotovanje Parlamenta, a vseeno še naprej sprejema odobritve za gensko spremenjene organizme;

X.ker pristop „eno zdravje“ zahteva, da se pri ocenjevanju dolgoročne trajnosti in varnosti gensko spremenjenih organizmov upošteva medsebojna odvisnost zdravja ljudi, živali, rastlin in okolja;