1.pozdravlja zakonodajni predlog Komisije o 28. režimu („EU Inc“) za podjetja; se zaveda, da utegne to sistemsko vplivati na delovanje enotnega trga in splošno konkurenčnost evropskega gospodarstva; poudarja pa, da 28. režim za podjetja ne sme biti nadomestilo za nadaljnja zakonodajna prizadevanja za zmanjšanje razdrobljenosti in razlik med regulativnimi okviri držav članic;

2.želi spomniti, da je sprejel resolucijo s priporočili Komisiji o 28. režimu: nov pravni okvir za inovativna podjetja;

3.pozdravlja sprejetje agende „Ena Evropa, en trg“, s katero naj bi sprostili potencial enotnega trga; je seznanjen s pozivom Evropskega sveta k sprejetju 28. režima za pravo družb; poudarja, da Evropski svet v tej agendi ne omenja ciljne harmonizacije davčne politike, zlasti glede na to, da so mala in srednja podjetja kot najpogostejšo oviro za širitev v drugih državah članicah navedla razdrobljenost na področju davkov in DDV;

4.poudarja, da je obdavčitev, kot je določena v temeljnih pogodbah, v izključni pristojnosti držav članic in je na splošno spoštovana kot del nacionalne suverenosti, vendar (zlasti v zvezi s postopki) obstaja možnost za nadaljnjo poenostavitev ali ciljno usmerjeno harmonizacijo, ki bi obravnavala vprašanje različnih ureditev za izpolnjevanje obveznosti, zapleteno in razdrobljeno ravnanje z davkom od dohodkov pravnih oseb, obveznostmi poročanja in čezmejnimi naložbami; poudarja pozitivni prispevek preteklih zakonodajnih pobud EU na področju obdavčevanja, ki dopolnjujejo nacionalne pravne okvire, in sicer zlasti v boju proti davčnim utajam, izogibanju davkom in goljufijam;

5.poziva, da mora biti 28. režim po vsebini ambiciozen, tudi glede davčnih vidikov, pri čemer mora v celoti spoštovati temeljni pogodbi, da bi malim in srednjim podjetjem, malim podjetjem s srednje veliko kapitalizacijo in inovativnim podjetjem omogočili širitev in nemoteno delovanje na enotnem trgu EU brez čezmejnih ovir;

6.poudarja, da 28. režim v nobenem primeru ne sme omogočati izogibanja obveznemu varstvu delavcev, njihovih socialnih pravic, predstavnikov in sindikatov na nacionalni ravni ter ne sme postati sredstvo za spodjedanje, zmanjševanje ali slabitev obstoječih ravni varstva na ravni EU ali nacionalni ravni; poudarja, da bi moral 28. režim podpirati inovacije, preglednost v politikah podjetij ter razsežnostno rast in nadgradljivost podjetij ter spodbujati k odpravi pravnih in davčnih ovir, ki omejujejo čezmejni razvoj in širitev, ter k davčni pravičnosti, obenem pa učinkovito preprečevati davčna, socialna in regulativna razhajanja;

7.poudarja, da bi morale biti koristi digitalizacije in poenostavitve zahtev glede izpolnjevanja obveznosti, ki bodo uvedene v okviru davčnega modula 28. režima (v nadaljnjem besedilu: davčni modul), na voljo vsem podjetjem v pravnem okviru „EU Inc“;

8.meni, da je 28. režim strateški korak k večji poglobitvi enotnega trga, s čimer bi poglobili evropsko povezovanje, izboljšali delovanje enotnega trga in povečali njegovo konkurenčnost;

9.poudarja, da mora biti 28. režim zasnovan modularno; razume, da je predlagana uredba o vzpostavitvi pravnega okvira za pravne osebe (EU Inc.) prvi korak, ki mu bo mogoče dodati še druge module, tudi o obdavčitvi (davčni modul); meni, da morajo ti prihodnji moduli zajeti vse relevantne vidike celotnega življenjskega cikla podjetij in ga je treba nenehno ocenjevati glede na mednarodna referenčna merila;

10.meni, da bi lahko davčni modul vključili v zakonodajni predlog uredbe o vzpostavitvi pravnega okvira za pravne osebe (EU Inc.), ki bi ga bilo treba ciljno, ambiciozno in sorazmerno razširiti na področje obdavčitve; meni, da bi bile potencialne koristi davčnega modula na primer nižji stroški izpolnjevanja obveznosti, poenostavljeni regulativni postopki, večja pravna varnost, predvidljivost in lažji dostop do čezmejnih trgov, kar bo vse pomagalo izboljšati in poglobiti evropski enotni trg;

11.meni, da bi bilo treba za to, da bi bil davčni modul dosegljiv v sedanjem primarnem pogodbenem okviru in ker veljavni zakonodajni postopek ne prinaša ustreznih rezultatov, razmisliti o prostovoljni strukturi ustrezne zakonodaje ali o okrepljenem sodelovanju kot skrajnem izhodu, da se odpravijo pomanjkljivosti davčne politike; se zaveda, da je za davčno politiko še vedno potrebno soglasje v Svetu EU; meni, da je pri nekaterih vidikih davčne politike potreben prehod na uporabo glasovanja s kvalificirano večino, na primer pri izvajanju mednarodnih sporazumov, ki so jih podpisale vse države članice, in pri nekaterih upravnih postopkih ali pravnih opredelitvah, da zahteva po soglasju ne bi omejevala regulativne harmonizacije ter da državljanom in podjetjem ne bi bilo onemogočeno v celoti izkoristili prednosti enotnega trga; ker bi moral biti tak sistem zasnovan kot neobvezen, jasen in pravno varen sistem, ki bi bil kadar koli odprt za pristop drugih držav članic, s čimer bi preprečili nadaljnjo drobljenje enotnega trga in zagotovili njegovo skladnost;

12.poudarja, da mora 28. režim dejansko zmanjšati zapletenost izpolnjevanja obveznosti za sodelujoča podjetja in ne sme ustvarjati vzporednega pravilnika, ki bi bil še dodatna plast poleg nacionalnih pravnih sistemov in bi povečal pravna izkrivljanja, prekrivanja ali nedoslednosti oziroma bi nalagal dodano upravno breme; želi spomniti, da je glavni namen novega režima poenostavitev in konkurenčnost, ki ju je treba vedno zagotoviti, obenem pa si je treba prizadevati za navzgornjo socialno konvergenco;

13.poudarja, da namen ne 28. režima ne njegovega davčnega modula ni ustvarjati nepošteno davčno ugodnost za podjetja ali njihove zaposlene, temveč znatno zmanjšati zapletenost in upravno breme, ki nastajata zaradi različnih obveznosti, pri čemer se upoštevajo posebne značilnosti teh podjetij;

14.poudarja, da bi morale biti določbe 28. režima v izogib nadaljnji zapletenosti skladne z vsemi drugimi pomembnejšimi predlogi Komisije in ustreznimi smernicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za večje povezovanje na enotnem trgu, in sicer na področju obdavčitve in veljavne davčne zakonodaje, zlasti v okvirih EU za preprečevanje izogibanja davkom in davčnih utaj, vključno z direktivo proti izogibanju davkom Direktiva Sveta (EU) 2016/1164 z dne 12. julija 2016 o določitvi pravil proti praksam izogibanja davkom, ki neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga (UL L 193, 19.7.2016, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2016/1164/oj). (direktiva ATAD);

15.poziva k modularnemu in pilotnemu pristopu za 28. režim, kjer bo v ospredju pravo gospodarskih družb; poudarja, da morata modula dejansko zmanjšati zapletenost izpolnjevanja obveznosti za sodelujoča podjetja, a vztraja, da je treba sprejeti časovni načrt glede tega, kaj bi bilo treba dodati in kdaj, kar bi moralo biti znano že takoj in bi se moralo stalno prilagajati v okviru rednega postopka demokratičnega pregleda;

16.v zvezi s tem poudarja, da bi bilo treba za zagotovitev (politične) izvedljivosti in ohranitev nadzora držav članic nad znatnim delom svoje davčne politike, kot je določeno v veljavnih pravnih okvirih, področje uporabe davčnega modula že v izhodišču omejiti na točno določeno podskupino podjetij, in sicer čezmejna zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi, usmerjena v rast, ki običajno ustvarjajo le omejene prihodke od davka od dohodkov pravnih oseb za države članice; je seznanjen s priporočilom Komisije z dne 18. marca 2026 o opredelitvi teh podjetij z uporabo meril, kot so njihovi odhodki za raziskave in razvoj ter velikost, ki je bilo priloženo predlogu o družbah „EU Inc.“;

17.poudarja, da bi morale biti vse davčne spodbude 28. režima popolnoma združljive s pravili o državni pomoči in zasnovane tako, da se prepreči škodljiva davčna konkurenca, obenem pa morajo na enotnem trgu zagotoviti enake konkurenčne pogoje;

18.ponovno poudarja, da bi morala za podjetja, ki se prostovoljno odločijo za 28. režim in njegov davčni modul, veljati njegova pravila in da mora biti ta njihova odločitev v pravnih okvirih vseh držav članic samodejno priznana, da bodo lahko na trgu katere koli države članice poslovala kot vsa druga podjetja, registrirana na njeni nacionalni ravni; želi opomniti, da bi moral biti vstop v 28. režim neobvezen, izstop iz njega pa obvezen, ko bodo izpolnjena jasno opredeljena merila, vključno z začetno javno ponudbo; glede tega poudarja, da je treba uporabljati načelo nediskriminacije nacionalnih pravnih oblik podjetij;

19.poudarja, da je treba določiti izstopne pogoje za podjetja, ki se za izstop odločijo na lastno pobudo, vključno z zahtevami glede uradnega obvestila, možnimi minimalnimi obdobji udeležbe in začetkom veljavnosti izstopa, ter da jim je treba po izpolnitvi ustreznih meril za izstop zagotoviti dovolj časa, da se bodo lahko preoblikovala, ter jim omogočiti predvidljiv in postopen prehod, obenem pa je treba čim bolj zmanjšati možnosti za regulativno arbitražo;

20.priznava, da sta nevtralnost pravne oblike in davčna nediskriminacija bistveni za zagotavljanje zadostnega povpraševanja po režimu; poziva Komisijo, naj po potrebi neposredno ali posredno dopolni pravni red Unije, povezan z obdavčitvijo, da bodo lahko podjetja, ki delujejo v skladu z 28. režimom, spadala na to posebno področje uporabe, ter naj poenostavi in dodatno harmonizira postopke za dostop do ugodnosti iz teh direktiv;

21.meni, da sta za preobrazbo inovativnega koncepta v uspešen poslovni subjekt bistveni hitrost in enostavnost v zgodnjih fazah življenjskega cikla podjetja ter da ni treba v vsaki državi članici ustanavljati ločene pravne oblike; poudarja, da je treba v 28. režimu privzeto določiti enotno, popolnoma digitalno registracijo v okviru točke „vse na enem mestu“ ter podjetjem zagotoviti enotno davčno številko, vključno s popolnoma standardizirano dokumentacijo, predlogami in enotnim vmesnikom za vložitev davčne napovedi, ter pri komuniciranju spoštovati načelo „najprej angleščina“ in obenem ne odrivati drugih uradnih jezikov EU; želi opozoriti, da mora 28. režim združevati jasno pravno strukturo, smiselne in predhodno merljive koristi za podjetja ter trdno institucionalno podporo; poudarja sinergije s predlogom o evropskih poslovnih denarnicah (COM(2025)0838), zasnovanih za vzpostavitev nemotenega in varnega okolja za digitalno interakcijo med gospodarskimi subjekti in organi javnega sektorja;

22.ugotavlja, da bi morala točka „vse na enem mestu“ ali drugo osrednje vozlišče delovati tudi kot digitalna platforma, ki bo podjetja podpirala v celotnem življenjskem ciklu v 28. režimu in njegovih različnih modulih; poudarja, da bi morala ta točka omogočati poenostavljen dostop do ustreznih regulativnih, davčnih in upravnih informacij v vseh državah članicah ter zagotavljati preglednost in pravno varnost, omogočati pa tudi ustanavljanje, vodenje in razpustitev podjetij;

23.ne glede na morebitne dodatne zaščitne ukrepe poudarja, da je treba strogo izvajati ukrepe proti izogibanju plačila davka, ki jih določa veljavna zakonodaja EU; poudarja, da bi smela dostop do davčnega modula imeti samo podjetja z dejanskimi gospodarskimi dejavnostmi v EU, modul pa ne bi smel privesti do ustanavljanja fiktivnih ali slamnatih družb, saj te prakse zmanjšujejo regulativno integriteto, izkrivljajo lojalno konkurenco in spodjedajo resnično gospodarsko dejavnost v Uniji; poudarja, da davčni modul ne sme postati orodje za izbiranje najugodnejše davčne ureditve ter v nobenem primeru ne sme postati sredstvo za neupravičeno zmanjšanje dosedanjih ravni obdavčitve ali izogibanje obstoječim ravnem obdavčitve na ravni EU ali nacionalni ravni;

24.meni, da gospodarski družbi, za katero se uradno ugotovi, da krši zavezujoča pravila glede goljufij, davkov, utaj na področju socialne varnosti ali soodločanja zaposlenih, ne bi smelo biti dovoljeno, da se pridruži 28. davčnemu režimu;

25.poudarja, da je nujen pregleden, odgovoren in učinkovit okvir računovodskega poročanja in da bi bilo treba za vsa podjetja, ki bodo v vseh sodelujočih državah članicah poslovala po 28. režimu, privzeto uporabljati enotne računovodske standarde, po potrebi na podlagi mednarodno priznanih standardov, kot so mednarodni standardi računovodskega poročanja;

26.meni, da je neharmoniziranost politike na področju davka od dohodkov pravnih oseb velika ovira za čezmejno gospodarsko dejavnost v EU, povečuje pa tudi tveganje agresivnega davčnega načrtovanja; zato predlaga, naj prihodnji davčni modul za zagotovitev jasnega, učinkovitega in preglednega davčnega režima za sodelujoča podjetja v EU temelji na enotni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb; želi spomniti na pretekle pobude, na primer za skupno osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb, skupno konsolidirano osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb, okvir BEFIT in model sistema davčnih pravil države sedeža za mala in srednja podjetja, ter predlaga, naj davčni modul ponudi enotno metodo za določitev obdavčljivega dohodka, skladno s smernicami OECD, s čimer bi odpravili razdrobljenost pri izračunu davčne osnove in zmanjšali čezmejno negotovost; poudarja, da davčni modul ne sme dodatno omejevati diskrecijske pravice držav članic pri določanju stopenj davka od dohodkov pravnih oseb; poudarja, da bi moral 28. režim dajati prednost resnični konsolidaciji, da se zagotovi učinkovita čezmejna izravnava izgub in tako spodbudijo čezmejne naložbe;

27.poudarja, da bi moral režim glede na predlagano olajšavo, s kateri naj bi zmanjšali naklonjenost zadolževanju v razmerju do lastniškega kapitala, spodbujati nevtralnost med dolžniškim in lastniškim financiranjem, da se odpravi strukturna davčna pristranskost in povečajo naložbe v lastniški kapital, kar je še posebej pomembno za zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi, ki se v zgodnjih fazah razvoja zanašajo predvsem na lastniško financiranje;

28.predlaga, naj bo namen 28. režima poenostavitev davčnih upravnih postopkov in zmanjšanje čezmejne negotovosti, po možnosti tudi s standardizacijo davčnih napovedi in preprečevanjem njihovega podvajanja, izboljšanjem komunikacije med davčnimi organi in uporabo načela „najprej digitalno“;

29.predlaga, naj se konsolidirana davčna osnova med državami članicami razdeli po vnaprej dogovorjeni formuli, ki bo odražala dejansko gospodarsko dejavnost, kot so prodaja, delo, opredmetena sredstva in digitalna navzočnost, ter naj se zapleteni spori glede transfernih cen znotraj skupine v režimu nadomestijo s pregledno metodo dodeljevanja v skladu s smernicami OECD; poudarja, da bi bilo to hkrati orodje za poenostavitev in za boj proti izogibanju plačila davka;

30.želi opozoriti, da morajo davčne stopnje ostati v pristojnosti držav članic; meni pa, da bi moralo mogoče zanje zaprositi prek ustreznega enotnega vmesnika;

31.poudarja, da je treba zares preprečiti dvojno obdavčitev, na primer z enotno opredelitvijo in klasifikacijo kapitalskih dobičkov in plačil znotraj režima ter s samodejnim vzajemnim priznavanjem davčnega statusa;

32.predlaga, naj države članice razmislijo o uvedbi posebnih senatov na svojih nacionalnih sodiščih, ki bi se ukvarjali s spori v zvezi z davčnim modulom, in da bi jim moralo biti omogočeno reševati spore v angleščini;

33.poudarja, da lahko čezmejna širitev zajema tudi pogoste dogodke na področju mobilnosti in reorganizacije podjetja, da se sedanji okvir izkoristi za davčno nevtralne operacije, medtem ko bi moral davčni modul zajemati tudi razširitev sedanjega prava Unije ter davčna trenja, povezana z mobilnostjo, urejati z okrepljenim upravnim usklajevanjem in večjo vsebinsko določnostjo, obenem pa zagotoviti, da bodo za vse ukrepe za poenostavitev še naprej veljali ustrezni zaščitni ukrepi proti zlorabam Evropski parlament, tematski sektor za gospodarstvo in rast; Filip Debelva, Joris Luts, Anne Mieke Vandekerkhove, Niels Bammens „Feasibility of a 28th Tax Regime and Its Potential to Support EU Competitiveness“ (Izvedljivost 28. davčnega režima in njegov potencial za podporo konkurenčnosti EU), 2026.;

34.poudarja, da morajo udeleženci režima za zmanjšanje bremena izpolnjevanja obveznosti delovati v centraliziranem okviru za DDV, v katerem morata enotna evropska številka za DDV in digitalni portal „vse na enem mestu“ Sveženj o DDV v digitalni dobi. zajeti napovedi in vračila v vseh državah članicah, med drugim z zagotovitvijo pravočasnih in učinkovitih postopkov za vračilo ter zmanjšanjem potrebe po večkratnih registracijah; poudarja, kako pomembno je spodbujati k uporabi interoperabilnih digitalnih rešitev, vključno z izdajanjem elektronskih računov, da se poenostavi izpolnjevanje obveznosti, poveča preglednost in znižajo upravni stroški; želi spomniti, da bi moral biti namen davčnega modula poenostavitev postopkov, ne pa harmonizacija stopenj DDV, kar bi podjetjem omogočilo širitev brez množenja upravnih vmesnikov;

35.poudarja, da bi bilo treba čezmejne kapitalske tokove v Uniji obravnavati bolj usklajeno in učinkoviteje, in sicer bi morala za dividende, obresti in licenčnine med sodelujočimi subjekti in z njimi povezanimi naložbenimi nosilci veljati in se uporabljati skupni poenostavljeni postopek za davčni odtegljaj in minimalna efektivna obdavčitev; predlaga, da je treba s centraliziranim digitalnim registrom EU doseči takojšnje priznanje davčnega rezidentstva, kar bo omogočilo poenostavljene postopke digitalnega carinjenja in pomagalo odpraviti zamude pri vračilu zaradi ročnega vnašanja podatkov, kar je opredeljeno kot ključna ovira za širitev v EU Direktiva Sveta (EU) 2025/50 z dne 10. decembra 2024 o hitrejšem in varnejšem zmanjšanju presežnih davčnih odtegljajev (UL L, 2025/50, 10.1.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2025/50/oj).;

36.poziva, naj se za davčne namene oblikuje jasna in pregledna opredelitev dejanskega lastništva, kjer bi bili določeni dejanski lastniki podjetij, ali vsaj razumljiv in splošno sprejet sklop meril, na podlagi katerih se omogoči oprostitev davčnega odtegljaja pri viru, pri čemer se je treba izogibati dolgotrajnim postopkom vračila, vseeno pa jih je treba ohraniti za primere, ko nobeno od meril ni izpolnjeno;

37.pozdravlja predlog Komisije o neobvezni uporabi delniških opcij za zaposlene v EU v širšem predlogu o okviru „EU Inc.“, zlasti načelo, da bi morala biti obdavčitev na voljo in davčna obravnava enaka, kot se uporablja za druge delniške opcije za zaposlene ali podobne instrumente v skladu z nacionalno zakonodajo; vseeno meni, da bi moralo biti izvajanje sheme delniških opcij za zaposlene v EU v okviru davčnega modula obvezno; meni, da bi bilo treba dobiček obravnavati kot dohodek iz kapitala, ne pa kot dohodek iz zaposlitve, s čimer bi spodbude za zaposlene uskladili z dolgoročno rastjo podjetij in odpravili izkrivljajoči učinek vnaprejšnje obdavčitve; podpira, da bi uredili vprašanje konvertibilnosti s shemami delniških opcij v vsej Evropi, da bi olajšali preoblikovanje že obstoječih podjetij na podlagi 28. režima;

38.poudarja, da imajo delniške sheme za zaposlene in podobni mehanizmi pomembno vlogo pri ustvarjanju spodbud za privabljanje talentov in ključnega osebja v tovrstnih podjetjih; poudarja, da so med ključnimi zaposlenimi ustanovitelji in drugi bistveni zaposleni, katerih spretnosti in strokovno znanje so bistveni za razvoj podjetja; poudarja, da je pregleden, ekonomsko smotrn in predvidljiv davčni režim za tovrstne instrumente bistvenega pomena, da se ta podjetja zadrži v EU ter da se talente privabi in zadrži s podobnimi pogoji, kot jih imajo v primerljivih konkurenčnih jurisdikcijah;

39.poziva k standardizirani metodi vrednotenja na ravni EU, ki bo nudila pravila varnega pristana za določitev vrednosti delnic in delniških opcij v podjetjih, ki ne kotirajo na borzi, ter pomagala preprečiti retroaktivne ponovne ocene in zmanjšati pravno negotovost; meni, da bi morale sodelujoče davčne uprave priznati to vrednotenje, razen če se dokaže zloraba, goljufija ali očitna napaka;

40.želi opozoriti, da so prispevki za socialno varnost in davki na pokojninske dohodke, ki se uporabljajo za delavce, ki opravljajo svoje dejavnosti v več kot eni državi članici, določeni v večdržavnem okviru za delavce v skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 883/2004 Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL L 166, 30.4.2004, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2004/883/oj)., po katerem se zakonodaja, ki se uporablja, določi v skladu z več dejavniki, s čimer se poveča pravna varnost in zmanjša čezmejno upravno breme;

41.poziva k ciljno usmerjenim pravilom, s katerimi se bo zagotovila davčna varnost zaposlenim, ki v obdobju med dodelitvijo lastniškega kapitala zaposlenim in prodajo osnovnih delnic preidejo med državami članicami, vključno z racionaliziranim digitalnim poročanjem delodajalcev po načelu „vse na enem mestu“ ter preprečevanjem dvojne ali večkratne obdavčitve na prodajnem mestu lastniškega kapitala zaposlenih; poudarja, da bi morale vse dodelitve pravic do obdavčitve ostati sorazmerne, enostavne in predvidljive;

42.obžaluje, da čeprav imajo vse države članice nacionalno zakonodajo skladno s smernicami OECD za določanje transfernih cen, se te smernice še vedno uporabljajo sila različno, saj ni direktive EU o transfernih cenah; poudarja, da je treba znatno zmanjšati zapletenost transfernih cen, da stroški izpolnjevanja obveznosti ne bi postali strukturna ovira za širitev: meni, da se je treba opreti na elemente skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb, da se zagotovi skladna podlaga za enoten evropski davčni okvir; predlaga, naj Komisija v okviru davčnega modula jasno opredeli pravila za določanje transfernih cen, ki se bodo uporabljala za podjetja, ki se odločijo za 28. režim, in naj vključi usklajene varne pristane, ki bi se morali uporabljati za rutinske storitve znotraj skupine in za transakcije z nizkim tveganjem, ter harmonizirane pristope, ki bi se morali uporabljati za licenciranje intelektualne lastnine in porazdelitev stroškov, da bi omejili možne spore, medtem ko bi morale biti zahteve glede dokumentacije sorazmerne z velikostjo podjetja in fazo rasti;

43.poziva k harmoniziranim opredelitvam kapitalskih dobičkov, k učinkovitim mehanizmom za preprečevanje dvojne obdavčitve in k zmanjšanju čezmejne negotovosti; predlaga, naj se oceni možnost vzpostavitve enotnega digitalno preverjenega statusa vlagateljev na podlagi sklopa skupnih standardov, da bi zagotovili samodejno priznavanje njihove upravičenosti v vseh državah članicah in tako olajšali čezmejne naložbe; meni, da bi bilo treba uvesti standardizirane naložbene instrumente, vključno s harmoniziranimi konvertibilnimi predlogami za financiranje in vzorčnimi delničarskimi sporazumi, da se zmanjšajo transakcijski stroški in pravna negotovost, hkrati pa povečata zaščita vlagateljev in preglednost trga;

44.poudarja, da je eden od ciljev novega režima prispevati k razvoju resničnega kapitalskega trga EU, ki bo podjetjem s tega področja uporabe omogočil, da pridobijo potrebna finančna sredstva, vseeno pa ostanejo v EU; poudarja, da je treba velike količine prihrankov v EU mobilizirati za zgoraj omenjene naložbe, zlasti tako, da se zasnujejo privlačni in dostopni naložbeni produkti za male vlagatelje, a je treba preprečiti, da bi se njihovi prihranki stekali v jurisdikcije zunaj EU; poudarja, da mora davčni modul olajšati odpravo sedanje vrzeli v financiranju v EU;

45.poudarja, da 28. režim neposredno odpravlja strukturne ovire, ki omejujejo mobilizacijo kapitala v Evropi; želi opozoriti, da je treba z vidika vlagateljev zagotoviti regulativno in bonitetno uskladitev; meni, da bi moral 28. režim vsebovati harmonizirana pravila o lastniškim podobnih dolžniških instrumentih, vključno s pravili o insolventnosti, povezanimi s temi instrumenti, ki bi vlagateljem omogočala naložbe v podjetje, ne da bi pridobili pravice nadzora nad njim;

46.poudarja, da bi moral davčni modul uvesti usklajene in strogo pogojene davčne spodbude, ki bi bile osredinjene na raziskave, razvoj in ponovno vlaganje dobičkov; meni, da bi bilo treba s harmoniziranim izhodiščem za spodbude za raziskave in razvoj določiti skupne opredelitve upravičenosti in minimalne standarde v vseh državah članicah, med drugim vključno s socialno pogojenostjo ter orodji za redno spremljanje in ocenjevanje davčnih odhodkov, in sicer se s tem zagotovi, da: (i) ustrezajo predvidenemu namenu; (ii) so stroškovno učinkovit način za spodbujanje inovacij in (iii) ne prinašajo nepričakovanih ali negativnih posledic; poudarja, da podjetja, ki se odločijo za davčni modul, ne bi smela biti v slabšem položaju pri dostopanju do programov ali spodbud držav članic zgolj zaradi svoje pravne oblike;

47.poleg tega poudarja, da mora biti zasnova spodbud za raziskave in razvoj v davčnem modulu izrecno umerjena tako, da bo združljiva z globalnim okvirom za minimalni davek v okviru drugega stebra OECD, zlasti pa je treba obravnavati interakcijo s pravili o kvalificiranih vračljivih davčnih dobropisih, zato da bodo lahko podjetja v tem modulu, ki morda ne bodo imela trenutnih dobičkov, vseeno dodobra izkoristila spodbude brez nesorazmernega upravnega bremena;

48.poudarja, da je treba močno spodbujati dejavnosti širitve; meni, da bi morali biti v primerih, ko se reinvestirani dobički uporabijo za raziskave in razvoj, digitalizacija ali zelene inovacije upravičeni do začasnih dodatnih odbitkov ali odlogov plačila davkov, s čimer bi spodbudili preusmeritev zadržanih dobičkov v naložbe, ki bodo pomagale povečati produktivnost, namesto v kratkoročno distribucijo, zato da bi povečali tehnološko zmogljivost in konkurenčnost; poudarja, da morajo biti vse spodbude zasnovane tako, da ostanejo pregledne, enostavne in skladne s pravili o državni pomoči;

49.poziva Komisijo, naj poskrbi za celovit pregled in po potrebi za redne revizije davčnih vidikov 28. režima, vključno z možnostjo dodajanja zakonodaje o novih modulih temu režimu, za oceno stopnje njegovega sprejetja med podjetji, zlasti malimi in srednjimi podjetji, zagonskimi podjetji in podjetji v razširitveni fazi, z oceno njihovega razvoja in ekonomske rasti, z usklajevanjem režima s spreminjajočimi se poslovnimi in družbenimi potrebami, z njegovo splošno primernostjo za predvideni namen in njegovim učinkom na konkurenčnost EU (mednarodna primerjalna analiza); meni, da bi moral cikel pregleda potekati vsaka štiri leta, da bi ga prilagajali novim izzivom;

50.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.